Photograph of the soul : towards a critical neuroscience

angleški

2014

letnik 51, številka 5

Nevroznanosti   Filozofija znanosti   epistemologija    kritična nevroznanost   družbena nevroznanost   modularizem   frenologija

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

Silovit razvoj nevroznanosti v zadnji treh desetletjih (t. i. "nevroznanstvena revolucija") je močno vplival na naše razumevanje samih sebe in sveta, ki nas obdaja. Počasen, a vztrajen prodor nevroznanosti na področja humanistike, družboslovja in vsakdanjega življenja je zato spodbudil več avtorjev h kritičnemu pretresu nekaterih daljnosežnih trditev, ki jih postavlja nevroznanost, vključno z njenimi načini zbiranja, organiziranja in interpretiranja podatkov. Večkrat je bilo izpostavljeno, da obstaja velika razlika med tem, kar nevroznanstveniki trdijo, da so pojasnili, in tem, kar dejansko so in lahko pojasnijo, to pa kliče po bližji seznanitvi s pojmovnimi, metodološkimi in metafizičnimi predpostavkami nevroznanosti. Namen pričujočega članka je ponuditi droben doprinos k temu obsežnemu kritičnemu projektu, pri čemer se bova osredotočila zlasti na priljubljeno modularno hipotezo, tj. tezo, da človekov duševni aparat sestoji iz množice različnih kognitivnih funkcij (modulov), ki so udejanjeni v diskretnih možganskih predelih. V članku najprej prikaževa nekaj temeljnih pomanjkljivosti modularne teze in nato skušava pokazati, da je za nevroznanost ključnega pomena, da se bolje seznani s svojimi odzadnjimi predpostavkami in da bi bilo zato zelo dobrodošlo, če bi prišlo do vzpostavitve platforme, ki bi omogočala konstruktiven in angažiran dialog z drugimi raziskovalnimi disciplinami.

23.11.2015