stran 2. »CELJSKI TEDNIK«! Leto I. — Stev. 8J. Simoatlie nal^esa delavstva do stavkuiocih francoskih rudarjev vedno naraSčajo Akcija za pomoč francoskim rudar­ jem se nadaljuje po vseh krajih naše države. Zbiranje denarnih prispevkov raste vzporedno s simpatijami, s kate­ rimi naše delovno ljudstvo spremlja he­ rojsko borbo francoskega ljudstva proti reakcionarni vladini politiki. Na področju Okrajnega sindikalnega sveta Celje in okolica, so bile po nepo­ polnih poročilih zbrane naslednje vsote: Tovarna emajlirane posode 35.000.— din. Tkalnica hlačevine 10.000.— din, Tovarna kemičnih izdelkov 10,980 din, Tekstilna MLO 219 din, Komunalna podjetja 660 din, Gradbeno podjetje MLO 1000 din, Gradbeno podjetje »Be­ ton« 1222 din. Uprava za regulacijo rek 400 din. Skladišče Gl. dir. tekstilne industrije Celje 435 din, MLO Finančni odsek 725 din. Prosvetni delavci Žalec 6.067 din, I. drž. gimnazija Celje 1185 din, II. drž. gimnazija Celje 1315 din, Drž. zavarovalni zavod Celje 1512 din, Uslužbenci OLO Celje-okolica 984 din, Krajevni odbor zveze gradbenih usluž­ bencev 416 din, MLO Sindikalna po­ družnica 1975 din. Uslužbenci pošte in telegrafa 2440 din. Dom onemoglih Voj- nik 660 din. Zdravstvene ustanove 619 din, DES Sv. Peter v Sav. dolini 180 din, KOZ pravosodnih uslužbencev 1890 din. Prosvetni delavci I. osn. šole 820 din in Prosvetni delavci III. osn. šole 885 din. Navedeni prispevki pa nikakor ne ka­ žejo točne slike razpoloženja naših de­ lovnih ljudi do pravične borbe franco­ skih rudarjev. Okrajni sindikalni svet še vedno nima poročil vseh sindikalnih podružnic, ki so zbirale prispevke. Manjkajo podatki mnogih večjih po­ družnic, kakor Cinkarne, Tovarne sad­ nih sokov. Železarne Store in drugih, kjer so delavci odstopili za stavkujoče rudarje dvourni in štiriurni zaslužek. Pri7ade+^e podružnice naj čim prej sporoče Okrajnemu sindikalnemu svetu višino nakazanih zneskov, katere so nakazale preko Nar. banke ali Pošte. Termin za zadnji obrok ljudskega oosoiiia se nam blila, zato oohltlmo z odplačevanjem Ob vpisu ljudskega posojila so po te­ renskih enotah OF v okraju Celje-oko­ lica vpisali 8,295.000 din ljudskega po­ sojila. Vedno bolj ko se približujemo dnevu, ko morajo biti vsi obroki ljud­ skega posojila plačani, pa se kaže, da terenske enote ne skrbijo zadosti, da bi obroke redno pobirale in jih odplače­ vale. Tako je treba plačati še 2,129.189 dinarjev. Aktivisti morajo zamudnikom pred- očiti, da se z neizpolnjevanjem obvez­ nosti izpostavljajo vpisniki nevarnosti, da bodo doslej vplačani obroki zapadli. To pa se ne sme zgoditi in se ne bo zgodilo, če se bodo odbori OF zavedali svoje odgovornosti in posledic, ki bi nastale zaradi nepravočasnega plačila posojila. Frontni odbori se morajo za­ vedati te važne politične in gospodar­ ske akcije, saj za njeno izpolnitev ni nobenih objektivnih težav. Do 15. sept. je odplačalo vse obro­ ke 5 krajevnih komisij, in to Sv. Mi­ klavž, Visoče, Podgorje, Sv. Lovrenc in Paka predčasno. Precej pa je komisij, ki bodo do roka, t. j. do 15. decembra izpolnile svoje naloge in odplačale vse obroke vpisanega posojila. Imamo še precej krajev, ki so do sedaj odplačali le dve tretjini, nekateri pa še celo le polovico vpisanega zneska. Toda to nam najbolje pokaže vpogled v statistiko okrajne komisije za vpis posojila: Pričakujemo, da bo v dneh, ki nas še ločijo od 15. decembra vsak vpisnik sam. toliko zavesten, da, če je dal čast­ no besedo, jo bo tudi izpolnil. Tako bo tudi delo krajevnih komisij olaj­ šano in bomo dosegli zaželjene uspehe. Komisije pa bodo morale v teh dneh ŠG temeljito prijeti za delo, saj dejstvo, da so dosedaj, odkar je bilo zaključeno vpisovanje, prepustile skrb drugim ali pa nobenemu, jasno zahteva, da je tre­ ba zdaj hitrih ukrepov. Pokret borcev za večje oridelke nai bi zajel slehernega delovnega kmata Gibanje »borcev za večje hektarske pridelke« je povzročilo na našem te­ renu veliko zanimanje in prve skupi­ ne naprednih kmetov se že prijavljajo pri svojih organizacijah Osvobodilne fronte in sprejemajo obveze, da se bo­ do pri svojem delu posluževali na­ prednejših metod in oblik dela. Zanimanje za to stvar je pa treba še stopnjevati in to tako dolgo, dokler ne bo sleherni naš delovni kmet borec za večje pridelke. Ne smemo pa seveda vzeti tega kot nekakšno akcijo ali kam­ panjsko delo, ki je danes aktualno, ju­ tri pa ne, ampak nasprotno izbrati ta­ ke načine in prijeme agitacije in pro­ pagando ter z dokazi podprtega pre­ pričevanja, da bo vsakomur jasno za­ kaj polaga naša ljudska država — na­ ša skupnost — tako važnost na to stran vključevanja naših kmetov v na­ še plansko gospodarstvo. Ni to samo stvar aktivistov, ampak nasprotno ce­ lotnih odborov Osvobodilne fronte in naših kmetskih zadrug. O tem, kako porazne posledice je u- stvaril stari družbeni red v našem kme­ tijskem gospodarstvu, ko so mali in srednji kmetje postajali v vse večjem številu lahek plen kapitalističnih bank in posojilnic, ali pa se le z največjim trudom in muko držali na svoji zem­ lji, in kako zastarelega načina obde­ lovanja svojih gospodarstev se je mo­ rala večina posluževati, se je že govo­ rilo in pisalo. S številkami in statisti­ kami je dokazano, da so hektarski do­ nosi zaradi teh škodljivih, iz starega kapitalističnega gospodarstva izvirajo- čih posledic, mnogo nižji, kakor po dru­ gih državah. Vendar je potrebno to stvar, kljub temu, da se je o tem res­ da že precej govorilo, vedno znova po­ udarjati, zato, ker je le ob primerjavi med starim in novim možno ustvariti pravilno perspektivo. Razumljivo je, da bi morali že takoj takrat, ko smo začeli s popularizacijo »borcev za večje pridelke«, računati s tem, da bomo tudi pri tem trčili na na­ sprotnika, ki se zagrizeno bori proti vsemu, kar vodi iz stare družbe, v no­ vo boljše socialistično življenje. Ne samo odpor, ki ga predstavlja stara mi­ selnost, borba s predsodki in nezaupa­ njem, ampak predvsem v odporu ljudi, ki vidijo tudi v tem gibanju orav do­ bro novo lopato zemlje na grob njiho­ vih nad in upanja v nadaljnje izhori- ščanjo in špekulacijo. Zato orihaja po­ ostrena razredna borba na vasi tudi tu do izraza in kdor bi tega ne videi, za­ pira oči pred dejstvi in pred sovražni­ kom. Bilo bi zato napačno, če bi se pri or­ ganiziranju obračali na velike kmete, na razne bivše »umne kmetovalce« iz preteklosti, kajti vsi ti nosijo pečat stare dobe, stare izkoriščevalske druž­ bo, v kateri so navadno zavzemali vid­ na mesta županov, predsednikov raz­ nih zadrug, posojilnic itd. Vsi ti ljudje zaradi svojega razrednega sovraštva, pa naj obračajo oči še tako zavito in govorijo še tako lepo, nimajo več inte­ resa do kakršnega koli napredka. Od­ prava izkoriščanja delovne silo, razne oddajo, zatiranje špekulacije z viški, prepoved nakupa zemlje, pomanjkanje žalita r\n clriinnih intprp.:nv vt;p fn iih zavestno stavlja med nasprotnike. Ak­ tivisti bi napravili napako, če bi se obračali na te »dobre« kmete, ker bi. jim ti prav gotovo predočili tisoč težav zaradi katerih je v njihovem kraju ne­ mogoče prodreti z »Borci za večje hek-, tarske pridelke«. Druga stran, ki pa jo moramo enako, dobro poznati, pa je dejstvo, da vsta­ jajo danes na naši vasi novi'ljudje, to' so predvsem naši mali kmetje in mali srednji kmetje, ki se zanimajo za nove načine obdelovanja zemlje, ki so za moderno tehniko v poljedelstvu in za napredek. To so tisti delovni ljudje na. vasi, ki vedo, da bo naša nova indu­ strija in elektrifikacija nudila storero možnosti olajšati in izboljšati življenje; ti ljudje ravno zaradi takega spozna­ nja vlagajo svoj trud v vsakdanje delo zato, da čim učinkoviteje podprejo in­ dustrijo in naše delavstvo. Vsi ti so s simpatijami sprejeli pobudo za usta­ navljanje »borcev za večje pridelke«, v, to gibanje tudi vstopajo, zavedajoč se v polni meri, da je pravi borec samo tisti, ki pridelane viške prostovoljno oddaja skupnosti in potem od nje tudi več dobiva. Zato se bomo pri agitaciji in propagandi naslanjali predvsem na naše delovne kmete. Ker kažejo za­ vestno pripravljenost vključevanja • naš delovni proces, jim je treba seve­ da nuditi prednosti pri nabavi poljske­ ga orodja, umetnih gnojil itd., pri če­ mer bodo morale naše kmetijske za­ druge pokazati načrtno organizacijo razdelitve blaga, upoštevajoč prioriteto tistih, ki skupnosti več dajejo. Poleg strokovnih navodil in znanja, je treba ustvariti možnosti, nuditi jim v enaki in večji meri in to na poljuden način našo družbeno znanost zato, da se bodo ravno na podlagi pridobljene razgledanosti še z večjim veseljem vključevali v delo pri preobrazbi na­ šega celotnega gospodarstva. Odstranjevanje starih načinov gospo­ darjenja in pristopanje k novim, uspeš­ nejšim metodam dela po eni strani in obračunavanje s preteklostjo, z od­ pravljanjem zaostalosti, stare miselno­ sti in istočasno pridobivanje novega znanja, novih pogledov na naš razvoj po drugi strani, to je velik prispevek, ki ga dajejo in bodo dali v še večji meri »borci za večje hektarske pridel­ ke« pri preobrazbi naše vasi, našega kmetijskega gospodarstva. Teh ugotovitev se bomo posluževali pri našem delu. ko organiziramo in vključujemo nove ljudi med »borce za večjo pridelke«. . . P- J- V tednu ciščenia sadnega drevja je bilo ooravlienih komaj 20 odst. oredvidenih del Teden čiščenja sadnega drevja je za nami. Uspehi doseženi v tej akciji ni­ so izpolnili pričakovanj. Plan čiščenja je izpolnjen šele 20 odst. Pokazalo se je, da naši sadjarji še vedno smatra­ jo za čiščenje drevja edino prikladen pomladanski čas. Nikakor pa ni opra­ vičljivo odlaganje čiščenja v predelih, ki so okuženi z ameriškim kaparjem, kajti vsi ti in sosednji predeli bodo po planu okrajnega kmetijskega odseka te dni razkuženi s škropljenjem. Škro­ piti drevje pred temeljitim čiščenjem pa je brezuspešno. Akcija škropljenja je v vsem okraju že v polnem teku. Tri prevozne škro­ pilnice so pričele z delom pred tednom dni. V Zgornji in Spodnji Hudinji, Tr- novljah in Škof j i vasi so že škropili. V Kudinji in Trnovljah so sadjarji razu­ meli važnost škropilne akcije. Pripra­ vili so potrebno delovno moč in skrb­ no očistili drevje. Pričakovati bi bilo, da bo tako povsod, kajti posestniki imajo od škropljenja le korist. Moto­ rista, prevoz in obrabo škropilnic pla­ ča namreč Okrajni ljudski odbor sam.- Toda v Škof j i vasi, na ekonomiji To­ varne odej, mislijo drugače. CepraT imajo drevje okuženo, nimajo razume­ vanja za napore okrajnih kmetijskih strokovnjakov. Ob prihodu škropilne ekipe je upravnik pokazal popolno brezbrižnost. Zaradi njegove malomar­ nosti bo morala škropilna ekipa še en­ krat v Škof j o vas — ko bo drevje oči­ ščeno. Ta primer je doslej edini v škropilni akciji in želeti bi bilo, da bi ostal o- samljen. Ce bo vreme ugodnejše, bodo prihodnji teden vključili v delo še 4 škropilnice in akcija bo stekla s po­ dvojeno hitrostjo. 1 Plan, predpisan od Ministrstva za kmetijstvo, je doslej izpolnjen za 15 odsotkov. Okrajni ljudski odbor je sklenil, da bo celoten plan do 15. de­ cembra dosegel in presegel, če bo vre­ me ugodno, za 100 odst. Sadnega drev­ ja, našega bogastva, ne bomo mejo- marno prepustili poginu! Uporabimo zadnje jesenske dni za množično deio na gradiliščih zadružnih domov Pred dnevi so se zbrali v Celju pred­ sedniki in tajniki uprav za gradnjo za­ družnih domov, da pregledajo uspehe na gradbiščih in izpolnitev obvez, spre­ jetih v počastitev II. kongresa KPS. Iz podanih poročil se da za'cl j učiti, da so mnoge uprave pred II. kongresom po­ novno sprejemale obveze zaradi obvez, ne glede na objektivne težave, s kate­ rimi se bodo morali pri tem boriti. Tako so se na gradbišču v Sv. Ilju obvezali dograditi dom, kar je za maj­ hen kraj popolnoma nerealna obveza. Šele po preteklem roku so ugotovili, da bi morali za izpolnitev te obveze imeti na gradbišču dan in noč po 50 ljudi, pa tudi vreme bi moralo biti prizanesljivo. Neizpolnitev obljube je za člana OF moralni udarec, saj je izpolnitev obvez častna dolžnost vsakega državljana. S sprejemanjem nerealnih obveznosti pa se obenem že v naprej omalovažuje od­ govornost za dano besedo. Karakterističen primer nepravilnega sprejemanja obvez je tudi obljuba grad­ bišča Vrbje, ki jo je sprejel predsednik sam. Zato delo ni dobilo množičnega obeležja. Na mnogih gradbiščih morajo razen drugih težav premagovati ludi nerazumevanje s strani pristojnih kra­ jevnih OF odborov, ki ljubosumno gle­ dajo na uspehe novih gradbenih upx-av, katerih sami niso zmogli. Takšen slučaj je v Petrovčah in Kaplji vasi, kje- OF odbor ne nudi nobene pomoči gradbišču. Nešteto je problemov, ki se stavljajo na pot gradbenim upravnm zadr.ižnih domov: od lastnih nerodnih prijemov do nerazumevanja in odkritih zavira- čev. Zadružna zavest p i kljub lemu prodira. Trdnjave socializma v naših vaseh rastejo v veselje in ponos delov­ nih kmetov in v nejevoljo sovražnikov. V Petrovčah, kjer dolgo časa niso mogli prav prijeti za delo, je s postavit­ vijo nove gradbene uprave gradbišče oživelo. Kljub temu, da se odboi.- OF še ni zdramil in da je mladina prispe­ vala premalo, so obvezo, dano v poča­ stitev II. kongresa KPS :00% izpolnili. Co upoštevamo, da .'e predsednik upra­ vo težek invalid, dobi uspeh še večjo ceno. Vse priznanje gre tudi pionirjem, ki so bili zidarjem v veliko nomoč. V Sv. Petru so obvezo za izvršitev del v surovem stanju, izvršili. Uspeh je bil dosežen s sodelovanjem množičnih or­ ganizacij in sindikata. Vzidali so okna in strope. Cim bo izvršena električna napeljava, bodo pričeli z ometavanjem. V Skofji vasi niso sprejeli obvez, kljub temu pa so se potrudili, da bi stavba do Kongresa čimbolj zrasla. Za­ čeli so šele 2. novembra, danes pa je delo napredovalo do opažev za betonski venec. Tudi v Sv. Jederti so kljub mnogim težavam izpolnili svojo obvezo 90%. V času tekmovanja so zabetonirali te­ melje in dvignili stavbo do betonske­ ga venca. Vas Klanc-Dobrna bo v kratkern sla­ vila otvoritev doma, lepe enonadstrop- ne stavbe planinskega stila. Pri gradnji pridno pomagajo vaščani iz Strmca, Poroža, Loke in Klanca, ki vidijo v no­ vem domu svojo gospodarsko središče. Tudi mladina iz Mladinskih domov in tečajniki z Dobrne so se večkrat iz­ kazali. Delo zelo zavira težek dovoz gradbenega materiala v hrib, 2 km od glavne ceste. Za vsak dovoz potrebujejo 2 para vprege in tri do štiri pomočnike. Za zgotovitev ostrešja bo treba zbrati še 10 do 12 kub. m. lesa. Ce primerjamo težke pogoje, pod ka­ terimi gradijo v Klancu, je toliko bolj neopravičljiv izgovor gradbene uprave v Smarjeti, ki pravi, da je kmetom predaleč po gramoz v Savinjo — po le­ pi ravni cesti. To tembolj, ker so nekaj' časa z vnemo pripravljali gradbeni material. Potem pa se je pojavil »nek­ do«, ki v zadružnosti ne vidi mesta za­ se in je uspel mnoge odvrniti s pravilne poti. Toda tisti »nekdo« ni več skrit in ga bo pošteni del Šmarjeških vašča- nov kmalu obrzdal. V Latkovi vasi so dom zgradili do I. nadstropja. Delo teče zelo dobro. Pro­ stovoljci so na gradbišču vsak dan, tudi ob nedeljah. Tudi v Planini so dozidali pritličje in sklenili ostrešje. V Bregu pri Ločici so se obvezali iz­ vršiti notranja dela v pritličju dogra- jeneda doma. Ker zaradi pomanjkanja" apna obveze niso mogli izpolniti, so na­ mesto tega zgradili lastno apnenico. Ta­ ko so rešili vprašanje apna. Trenutno imajo težave z lesom, ki je nabavljen v mozirskem okraju in ga še niso mogli prepeljati. V zadnjih dneh dela na gradbiščih bodo vse uprave morale v prvi vrsti gledati, da zavarujejo pred zimo doslej sezidane objekte. Vse izkopane temelje je nujno še pred zimo zabetonirati, osta­ le stavbe pa dvigniti do strehe in pre­ kriti. Zlasti je treba paziti na cement, da ne bi ostal izložen vremenskim ne- prilikam in propadel. Se nadalje naj prostovoljci pripravljajo gradbeni ma­ terial iz lokalnih virov. Gradbene uprave naj poskrbijo pla­ čilo računov in uporabo planiranih in odobrenih kreditov, ki so doslej izčr­ pani le za 2%. Nekatere Kmetijske za­ druge še doslej niso poslale svojih za­ stopnikov, ki bi podpisali poverilnice. Predsedniki in tajniki gradbenih uprav so se na konferenci obvezali, da bodo takoj sklicali seje celokupne upra­ ve za izvedbo predstoječih del. Zapisni­ ke o sejah bodo dostavili do 29. t. m. Okrajni upravi za gradnjo zadružnih domov. Skupno s krajevnim odborom OF bodo mobilizirali slehernega dela- zmožnega vaščana za prostovoljno de­ lo pri gradnji zadružnega doma. Isto­ časno pa bodo napovedali neizprosna borbo proti slehernemu na vasi, ki M hotel zavirati delovni polet. PospeSevanle živinoreje v okraju Celie-okolica Razen drugih nalog si je okraj Celje- okolica zadal važno nalogo — pospeše­ vanje živinoreje. Okraj ni samo hme­ ljarski in sadjarski, temveč tudi živi­ norejski, lahko rečemo skoro 40% pre­ težno živinorejskega tipa. V okolici St. Jurija pri Celju, La­ škega, Planine, Kozjega in Vitanja goje kmetje priznano dobro živino, ki je znana daleč na okoli — živino pomur­ ske, sivopšenične pasme. Ta živina je dobra za vprego, za meso, je skromna v prehrani in tudi v dajanju mleka ni med zadnjimi. Daleč naokrog so znani" plemenski sejmi, ki se prirejajo v letu po dvakrat v St. Juriju pri Celju. Da se živinoreja lahko čim bolj raz- vija> daje Okrajni ljudski odbor vsako leto znatne kredite za prispevek k na­ kupu dobrih plemenskih bikov, prireja priznavanja (licenciranje) bikov, kjer za to določena strokovna komisija iz­ loči vse nepriznane bike, rejce, ki ima­ jo dobre bike pa nagradi. Da se tudi javno pokaže napredek živinoreje, je priredil Okrajni ljudski odbor letos y septembru dvoje prav dobro uspelih premovanj (živinorejskih razstav) v La­ škem in na Planini. Razstavljenih je bilo okoli 350 glav goveje rodovniške živine. Okraj je ob tej priliki obdaril vse živinorejce, ki so imeli dobro ži­ vino. Tako je imela v Laškem najboljše ocenjeno živino kmetica Sajtl Marija iz Tevč. a na Planini Tisi Franc iz Pla­ nine, seveda še poleg več drugih. Po okraju so se začele snovati plemenilne postaje, kot v Kozjem, Planini, Slivni­ ci, kjer že stojijo najboljši plemenski biki in kjer bodo v kratkem razpolagali s plemenskimi merjasci. Postaje bo­ do redno pod nadzorstvom veterinarja in uprave za živinorejo pri OLO. Na ta način bo izključen prenos kužnih bo­ lezni, ki povzročajo jalovost krav. kar se sedaj rado dogaja. Takih postaj bo vedno več, ker jih bodo odslej naprej ustanavljale kmetijske zadruge, katerih naloga bo v bodoče pospeševati živino­ rejo. Dalje bodo v kratkem začele de­ lovati tri postaje za umetno oplojeva­ nje krav: v Žalcu, Braslovčah in La­ škem, medtem, ko oplojevalnica vete­ rinarske bolnice v Celju to delo že dalj časa uspešno izvršuje. Za vzrejo ple­ menske živine pa bo skrbelo okrajno posestvo Založe pri Polzeli poleg vzre- jevališč kmetijskih zadrug, ki se tudi že osnavljajo. Pri tem delu pa bodo naši ljudski oblasti pomagali tudi naši napredni ži­ vinorejci, posebno pa še oni, ki so se tudi v tej važni panogi prijaviti kot borci za vzrejo dobre plemenske in klavne živine. Na ta način ne bo pri nas težko doseči petletnega plana v ži-- vinoreji. Z. L*