80 ZGODOVINA ZA VSE mi«. Kot že tolikokrat prej pa pri vladi pravega po- sluha za njihove predloge ni bilo, zato ne prese- neča, da je SLS skušala najti alternativne poti udejstvovanja v zunanji politiki, kar so udejanili z vključitvijo v panevropsko gibanje. Navkljub številnim manevrom, s katerimi je Ni- kola Pašić od nastanka države spretno speljal vo- do na srbski politični mlin, pa se je tudi njegova politika morala nekje zatakniti. Pomembno vlogo pri tem je igrala SLS, ki ji je 1924 dokončno prekipe- lo ob vztrajni centralizaciji države, zato je postavila nedvoumno zahtevo po »fundamentalni reorgani- zaciji na avtonomistični bazi«. V Opozicijski blok ji je uspelo privabiti še nekaj strank, ki so skupaj pri- silile kralja, da je moral sestaviti novo vlado, v kate- ri je sodelovala tudi SLS. Pravih razlogov za veselje pa ni bilo, saj je bila kmalu razpuščena skupščina, po volitvah, ki so sledile, pa se je po nekaj mesecih zgodil velik preobrat, ko se je do tedaj izrazito pro- tisrbska opozicijska Radičeva Hrvatska republi- kanska seljačka stranka odločila, da vstopi v vlado s Pašičem, kar je Korošec označil za »sramotno ka- pitulacijo«. SLS se je tako v opoziciji znašla osam- ljena, kljub temu pa je še naprej vztrajala, kot doka- zujejo nastopi Korošca iz tega obdobja, pri svoji odločni proticentralistični politiki, pri čemer je potiho računal tudi na Radičev izstop iz vlade. Po- tem pa, ko je postalo jasno, da je nekdanja t.i. zdru- žena opozicija dokončno razpadla, se je tudi SLS odločila, da zapusti opozicijo. Po krajšem prehod- nem obdobju ob rošadah v tedanji vladi so bile novembra 1927 razpisane volitve, pred katerimi je Korošec javno napovedal vstop SLS v vlado. Ob napovedi, da se namerava v ta namen povezati s srbskimi radikali, je prišlo tudi do hudih kritik te odločitve (takrat je bila Korošcu očitana »kapitula- cija«), vendar je Jugoslovanski klub po volitvah v vlado kljub temu vstopil, njegov predsednik Koro- šec pa je postal notranji minister. Dogodki so si tedaj ponovno začeli slediti z veliko hitrostjo, od hudih napadov novonastale opozicije, zloglasnih nettunskih konvencij, študentskih nemirov, ob- strukcij in številnih proceduralnih zapletov in celó pretepov v parlamentu, do atentata in smrti poslancev opozicije na zasedanju 20. junija 1928, ki je pahnil državo v globoko krizo. Hudim očit- kom o izdajstvu navkljub je kralja in državo iz zaga- te povlekel Korošec, ki je kot prvi slovenski pred- sednik prevzel vlado in v upanju, da SLS z navezo- vanjem na Radikalno stranko obdrži v vladi, nada- ljeval z njenim delom. Vse načrte o tem pa je do- končno razblinila uvedba diktature januarja 1929, s katero je kralj prepovedal delovanje vseh politič- nih strank. Z zastorom, ki pade nad politično prizorišče kraljevine SHS, Rahten tudi sklene monografijo o desetletju delovanja SLS, ki ga je kljub relativni kratkosti zaznamoval politično sila buren tok do- godkov. Za slovensko nacionalno zgodovino je bilo to gotovo eno prelomnih obdobij, ki se je za- čelo z dnevi negotovosti in velikih pričakovanj ob razpadu habsburške monarhije, nadaljevalo z vzponi in padci v parlamentarnem življenju v dvajsetih letih, in končalo z razočaranjem ob kon- cu svobodnega strankarskega udejstvovanja ob uvedbi diktature. Avtorju je uspelo ustvariti zelo objektiven prikaz tega dogajanja, saj se izkaže kot zelo nevsiljiv povezovalec s historične perspekti- ve opazovanih dogodkov. V največji meri prepuš- ča kar akterjem samim, da sestavijo mozaik so- dobnega časa in prostora. Zavoljo tega bo knjiga gotovo našla mesto med standardno literaturo in postala referenčno gradivo za obravnavano ob- dobje, upajmo pa, da merila, ki jih postavlja, tudi drugje ne bodo ostala neopažena. Simon Zupan NOCOJ SO DOVOLJENE SANJE... Božo Repe: JUTRI JE NOV DAN. Slovenci in raz- pad Jugoslavije, Modrijan, 2002, 460strani. Avtor je knjigo razčlenil v šest zaokroženih po- glavij, v katerih je na prepričljiv način pokazal, ka- ko je na slovensko odločitev za razvezo z Jugosla- vijo ob koncu 80. in na začetku 90. let odločilno vplivala razlika v pogledih na nekaj ključnih vpra- šanj. Najprej na vprašanje, kakšna naj bo Jugoslavi- ja: ali zveza bolj ali manj samostojnih držav ali uni- ficirana država (v zvezi s tem se je seveda pojavlja- la cela kopica drugih vprašanj, ki so - kot v prime- ru skupnih jeder - posegala v samo jedro sloven- ske kulturne samobitnosti). Potem za vprašanje, kakšna naj bo družbena ureditev (ali demokratič- ni večstrankarski parlamentarni sistem ali domi- nacija ene partije z ustavno zagotovljenimi privile- giji). In ne nazadnje tudi na vprašanje ekonomske ureditve: ali uvedba tržnih zakonitosti in pluraliz- ma lastnin ali ohranjanje neučinkovitega, državno dirigiranega gospodarstva. Kot je opozoril avtor so vsi omenjeni in mnogi drugi konflikti sicer obstajali že od prej, saj se npr. slovenski in srbski pogled na skupno državo ni- sta bistveno spremenila vse od nastanka Kraljevi- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 81 ne SHS. Seveda pa so zaradi notranjih razlogov (začetek razkroja države po Titovi smrti) in zuna- njih okoliščin (razkroj Sovjetske zveze in konec komunizma) napetosti dosegle vrelišče v drugi polovici osemdesetih let, ko smo se morali soo- čati z dejstvom, da je država nujno potrebna kore- nitejših reform. Na prevladujoči slovenski pogled na omenjena ključna vprašanja je v osemdesetih letih vplivalo precej dejavnikov: tako zunanjepolitične kot no- tranjepolitične razmere vjugoslaviji (npr. vzpon srbskega nacionalizma, ki je odkrito želel Jugo- slavijo spremeniti v »Srboslavijo« - spomnimo se samo Memoranduma SANU iz leta 1986, ki je kmalu postal vodilo oficielne srbske politike), se- veda pa tudi notranjepolitične razmere v Sloveni- ji. In ta slovenski pogled se je izoblikoval posto- poma, v konfliktu (a tudi dialogu) med naraščajo- čo, čeprav neenotno opozicijo na eni strani in ob- lastjo na drugi strani. Na Slovenskem se je že do srede 80Tlet - v obliki raznih alternativnih gibanj - razvila močna civil- na družba, ki je imela izjemno veliko vlogo v pro- cesu demokratizacije družbe. V drugi polovici osemdesetih let se je začela zahteva po koncu monizma in uvedbi parlamentarne demokracije najtesneje prepletati z idejo nacionalne emanci- pacije. Pobudo pri oblikovanju nacionalnega programa je imela intelektualna opozicija, zbra- na okoli nekaterih revij, zlasti Nove revije, ki je v svoji 57. številki odkrito razvila slovenski nacio- nalni program. Pri tem pa je bilo - po Repetovem mnenju - vsekakor pomembno, da je ob koncu 80. let na oblast prišla reformistična struja komu- nistov, ki ji zaradi zaostrujočih se razmer vjugo- slaviji, zlasti zaradi eskalacije srbskega naciona- lizma po Miloševičevem prihodu na oblast v Sr- biji, ideje opozicije niso bile več tuje. Taka politi- ka je po avtorjevem mnenju seveda omogočila mehak prehod v večstrankarski sistem in zagoto- vitev konsenza pri temeljnih vprašanjih nacional- nega programa, tudi pri vprašanju osamosvoji- tve. Seveda so nam bile v procesu osamosvajanja in vojaških spopadov notranje in zunanje okoliš- čine več kot naklonjene. Zaradi zveznega pritiska je prišlo do homogenizacije prebivalstva; napad JLA je Sloveniji uspelo zaustaviti s posrečeno kombinacijo vojaških in policijskih akcij, dobrih analiz dogajanja v armadi, v kateri je vladala pre- cejšnja zmeda, odličnega obveščanja svetovne javnosti in izjemno dejavne diplomacije. Zaradi bojev v Sloveniji, ki so bili prvi oboroženi spopad v Evropi po drugi svetovni vojni (razen interven- cij Varšavskega pakta v socialističnem taboru), se je angažirala tudi Evropska skupnost. Tako so Slo- venci izkoristili enkratno zgodovinsko priložnost in uresničili svojo državo. Pri prebiranju Repetove knjige si lahko - sodob- niki dogodkov - osvežimo spomin na gospodar- sko krizo in pomanjkanje določenih artiklov, vi- soko inflacijo in poskuse stabilizacije, vedno več- je nezadovoljstvo z nedemokratičnim režimom, boj proti verbalnemu deliktu, zahteve po nadzo- ru države nad armado, ki se je vse bolj videla v vlogi edinega integrativnega faktorja v državi, zahteve po civilnem služenju vojaškega roka in konkretne kritike generalštaba (»Mamula go ho- me!«), kar je sploh sprožilo histerične reakcije vo- jaškega vrha. Osvežimo si lahko spomin na stop- njujoče se šikaniranje slovenskih vojakov v JLA (leta 1987 sem ga v Nišu doživel tudi sam) in na proces proti četverici, ki je - skupaj z delom Odbora - homogeniziral slovensko javnost in od- ločilno vplival na prepričanje, da v takšni državi ni obstanka. Spomnimo se lahko reakcij na 57. številko Nove revije, oblikovanja strank in prvih večstrankarskih volitev, dramatičnih nočnih sej, ki smo jih nervozno spremljali po TV, pa plebisci- ta, ki je svetovni javnosti (a tudi rdečim trdorok- cem v Beogradu) dokončno pokazal, kakšna je volja slovenskega naroda. In na koncu: spomni- mo se lahko vojne za Slovenijo, v kateri smo Slo- venci z energijo in kljubovalnostjo spravili na ko- lena JLA in prišli v položaj, da se končno oblikuje- mo kot nacija. Seveda po mnenju avtorja slovenska odločitev za samostojnost ni bila končna postaja stoletnih prizadevanj naših prednikov, da bi si obnovili v zgodnjem srednjem veku izgubljeno državnost. (Mit o uresničitvi tisočletnih sanj je sicer še danes prisoten v politiki in celo v zgodovinopisju). Nas- protno. Bila je »splet nacionalnih čustev in liberal- nih pogledov na modernizacijo slovenske druž- be«, saj naj bi pomembni politiki, gospodarstveni- ki in intelektualci v povojnih letih slovensko zave- zanost jugoslovanski državi večkrat pogojevali z možnostjo svobodnega nacionalnega, politične- ga in gospodarskega razvoja. Zato se je po av- torjevem mnenju Slovenija za samostojnost odlo- čila šele, »ko je uvidela, da jo življenje vjugoslaviji pelje v agonijo, sama pa nima več vpliva in moči, da bi na razmere kakorkoli še lahko vplivala.« Skratka: gre za zanimivo in sintetično napisano delo, ki ob upoštevanju domače in bogate tuje literature temelji predvsem na množici neznane- VSE ZA ZGODOVINO «2 ZGODOVINA ZA VSE ga arhivskega gradiva, ki nam razkriva vrsto zani- prispevati h »globlji in objektivnejši obravnavi mivih in doslej neznanih podrobnosti. Seveda pa posameznih dogodkov, ravnanj posameznih je tudi delo, ki bo verjetno vzbudilo ob pohvalah družbenih skupin in slovenskega naroda v celo- tudi kritike in polemične zapise. »Zgodovinski ti«, pa se seveda lahko prepričate sami - tako da proces je res zaključen, vendar gre za snov, ki bo knjigo preberete. še dolgo predmet znanstvenih, publicističnih in Janez Cvirn političnih razprav.« O tem, da je namen knjige VSE ZA ZGODOVINO