1944 MflmOrfA NAROČNINA UR — Cena a.— C UREDNIŠTVO, Uprava IN *NSB^?'?i °PDELEK- LJUBLJANA, PUCCIN1JEVA TELEFON ŠT. 31-22, 31-23. Sl-24, 31-ZD m »1-26, PONEDEUSKA UDAJA „JUTRA" IZHAJA VSAK PONEDELJEK. KOT PONEDKLJSKA IZDAJA »JTJTBJLc Dle deutsche Front bei Aachen in unerschiitterter Abwehr EngJis^he Angriffe in Sudostholland abgevriesen — Hartnackige Verteidtjrung mid Gegenangriffe in Lothringen — Andrinsender Feind sudlich Meta zunick-geworfen — Auch an der Burgundischcn Pforte erfolglose Feindangriffe— Neuer Anstnrm der Sowjets m Mittelungarn abgewehrt ral DoniU delavcem Ans dem Fuhrerhauptquartier, 19. Nov. p>*B. Da s Oberkommando der VVehrmacht o-ibt bekannt: insere Truppen verteidigten in Sudost-bolland das Vorfeld der Maas-Stellungen ond vriesen vor dem Briickenkopf Roer-mond starkere englische Angriffe ab. Auch am drittcn Tage der Schlacht bei Aachen bielt unsere Front unerschuttert dem feindlichen Ansturm stand. Zwar ge-lang es den v\aiirend des ganzen Tagres angreifenden nordamerikanischen Divisi-onen, im Kampfgebiet von Geilenkirchen an einiiren Stelien in unsere Kampfzone elnzu.hvn, die Masse der Angreifer vrarde jedoch insbesondere bei Wiirselen und Stolberg schon kurz nach Verlassen lnrer Ausgangsstellungen durch zusamen-gefasstes Abwenrfcuer zerschlagen. 45 nordamerikanisohe Panzer wurden gestern durch unsere Ab\vehr verniehtet. Im Raura von Metz behaupteten sich unsere Bezatzungstruppen im tapferen Aus-harren. Hart sudlich der Stadt warfen sie den andringenden Feind zuriick. An den durch Lotringen verlaufenden Steilungen stehen Panzer und Grenadiere im Gefecht mit den aus breitere Front vorgehneden Nordamerikanern. Bei eigenen Gegenan-griffen bn Raum von Morchingen \vurden 250 Gefangene eingebracht. Zuischen dem Khein-Marner-Ranal und JBadonviilers vrarden erneut angreifende norUumt-riKaniscIie Regrimenter nach gerin-gen Bodengevvinn wieder aufgefangen. An der Burgundischen Pforte sheiterten bei-derseits Montholiard und an der Schvvei-zer Grenze starkere feindliche Angriffe. Das Artilleriefener im Bereich unserer Fesrnngen im VVesten steigerte sich. Die Besatzung von St. Nazaire zerschlung einen Vorstoss des Gegners gegen ihre Ost-front. Unsere schnellen Kampf- nnd Schlacht-fmgzeuge belegten einen Naehsehubstiitz-punkt im Raum von Aachen mit zahlrei-chen Bomben. Brande und E.vplosionen wnrden beobacbtet. Der Groffraum von London und Ant-werpen lagen erneut nnter starkeren Fern-beschuss. In >Iiitelitalien warfen Gebirggsjager den Feind aus einer Einbruchsstelle in den Bergen von Gallicano. An der gesamten tibrigen Front beschriinkten sich die Ram- pfe auf beiderseitige gevvaltsame Aufkla-rung, bei der wlr zahlreiche Gefangene einbrachten. Auf dem Balkan traten die Bulgaren zu starken Angriffen im Raum dstlich Prištinu-,M i tro vica an. Sie vvurden abgeuiesen. Angriffe von Bandenkraften im Raum von Mostar scheiterten unter biutigen Veriu-sten tur den Feind. In Kroatien vvurden neuerdings mehrere Bandengruppen zer-schlagen. In Mittelungarn blieb dem Feind auch am siebenten Tage der Abvvehrschlacht der in neuen Grossangriffen erstrebte Durchbruch versagt. In hartem Ringen vvurden die auf breiter Front angreifenden sovvjetischen Panzer- und Infanteriever-bande abgewehrt, Einbruehe dstiich Buda-pest und siidlich Miskolc sofort \vieder ab geriegelt. Unserer Abvvehr fielen erneut 21 feindliche Panzer zum Opfer. An der Duk-lapa»trasse scheiterten zusamniengefasste Angriffe der Bolscheuisten. Gegen die Landfront der Halbinsel e>worbe traten die Sovvjets mit iiberlege-nen lufanterie und Panzerkraften und von Schifisartillerie unterstiitzt zum Angriff an. Leichte deutsche Seestreitkrafte griffen erfolgreich in die Kampfe ein und zerschlu-gen feindliche Landungsversuche; an der Landfront sind die Kampfe noch im Gange. Deutsche U-Boote versenkten Sicherun^s-und Unterseebootjagdtruppen fUnf Zersto-rer und zwei Bevvacher. Im Gegensatz zu den von uns streng eingebaltenen Bes tim -mungen der Genfer Konvention brachten in der letzten Zeit britischc Seestreitkrafte wiederholt deutsche Lazarettschiffe auf. nahmen die Vervvundeten deutschen Solda-ten gefangen und hielten die Schiffe hi agvptischen Hafen wochenlang zuriick. Die-se Piratenunternehmungen fanden ihre Vollendung, als britische Terrorflieger das deutlich gekennzeichnete Lazarettschiff »Tiibingen« am 18. November auf dem Ruckmarsch aus Alexandria unter schwerer Verletzung des Volkerrechts mit Bomben und Bordvvaffen angriffen und versenkt-en. Kampf- und Tiefflieger der Anglo-Ame-rikaner setztcn gestera bei Tage und in den friihen Abendstunden die Terrorangriffe gegen die ZivUbevolkerung fort. Vor allem in den Wohngebieten von Bochum, Miinster und Wien entstanden Gebaudeschaden. His-her wird der Abschuss von 14 feindlichen Flugzeugen gemeldet. Majdalpi železniški most v Evropi razstreljen Njegove razvaline zapiralo vedno cesto — Doslej največja količina uporabljenega razstreliva Berlin, 18. nov. Dopoldne 15. novembra Je pognal posebni oldelek vojne mornarice v zrak najdaljši železniški most v Evropi, ki veže pri Mordijku preko Hcllandsch Diepa južno in srednjo Nizozemsko. S tem je bil obenem pcekinjen ladijaki promet na tej reki. Posebni oddelek vojne mornarice je tvorilo 6 mož. Pred očmi Britancev in le 180 metrcv od sovražnikovega južnega brega je posebni oddelek tako temeljito uničil važni podpornik, da onemogoča nastala, kakih 170 metrov široka vrzel za dalje časa obnovo in ponovno uporabo mostu. Razstrelite v s posebnim preudarkom izbranega podpornika je nadalje dosegla, da so ruševine zasule glavno vezno pot Hol-landsch Diepa, tega skupnega izliva Waala in Maase. Zato sovražnik dolgo časa ne bo mogel uporabljati reke za ladijski promet, še nedavno so si Angleži pri svojem sunku z Zuid Bevelanla prizadevali Z vsemi sredstvi, da bi dobila most pri Moordijku nepoškodovan v svojo posest, ker bi bil velikega strateškega pomena za nadaljni napad v smeri proti severu. To se je bilo namreč posrečilo nemškim padalcem 1 1940. sedaj pa Angleži kaj takega niso spravili skupaj. Zato stoje na svojem bregu pred skoro nepremagljivo oviro, širokim rečnim tokom, za katerim stoji nemška obrambna fronta. Pri razstrelitvi so uporabili prvič v ta namen razstrelilne čolne vojne mornarice, poleg tega pa še mine v teži več ton. Tako so uporabili doslej v zgo lovini vojne največjo količino razstreliva za uničenje mostov. Mine so spravili zjutraj do izbranega podpornika. Pri tem so bili možje obeh čolnov skoraj pol ure tik ob mestu kasnejše razstrelitve. ne da bi jih sovražnik opazil. Polovica vojakov ie morala skočiti v zimrko mrzlo vodo, da bi dosegla naiboliši položaj min, toda, ko so se vra. čai- nszai je bilo veselje spričo dovršitve odločilnega dela akcije tako veliko, da niso mT-°"le. niti mokrota niti novemberski mraz in^niti bu'a Jutranja sapa pregnati zmagoslavnega občutka iz njihovih src. Točno ob določeni minuti jo vrgla grozovita eksplozija vodo Kakih 300 m visoko v zrak. Kamen, deli velikega loka m osrrom- ne količine vode so leteli na vse strani tn še daleč tja na kopno. Z razstrelivom plavajo proti sovražniku Berlin, 18. nov. Ko je objavil londonski fcTimes« podrobnosti o nemški vojni, je smatralo vrhovno poveljništvo nemške vojske, da lahko objavi nemški javnosti junaška dejanja teh posebnih edinic vojne mornarice. Mornariški bojni plavalci so nov tip nemškega posamičnega borca. Njihova naloga je pritrditev razstreliva ne take cilje, kd so daleč na sovražnikovem področju in jih z drugimi sredstvi ni mogoče doseči- Radijski narednik Bretschneider, ki je izvršil smelo razstrelitev važnih mostov preko Waala, je pravi tip nemškega športnika. Bil je večkrat nemški mladinski prvak. Sedaj je skromno poročal, kako je dobil s svojo edinico povelje, naj razstreli železniški in cestni most preko Waala. Nemški mornariški bojni plavalci so se oblekli v prvih bojnih črtah v svoje plavalne obleke in plavalne splave, si nadeli na glavo gumasta pokrivala in se ob pol 4„ zjutraj spustili v vodo, ki je imela le 10 stopenj. Najprej so pustili, da jih je 10 km daleč gnal tok reke. Nato so dosegli cestni most, ki je bil razsvetljen in po katerem so vozili sovražnikovi oklopniki in tovorni avtomobili. Nemci so prišli srečno mimo mostu in plavali naprej proti železniškemu mostu. S pomočjo svetilne bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo, so se orientirali. Na stebre mosta so navezali razstrelivo, ki sta ga vlekla po dva in dva moža, nato pa so se zbrali precej izčrpani od svojega boja v strujo, da bi skupno plavali nazaj na izhodišče. Ob 5. zjutraj so se oddaljili od mosta. Tok vode jih je vendar raztrgal in tako je moral Bretschneider poizkušati na lastno pest, da bi prišel zopet nazaj. Okrog 6., ko je bil že daleč stran od mosta, je zaslišal neverjetno detonacijo, v vodi pa ga je udaril močan sunek. To mu je bil dokaz, da so naboji eksplodirali. Plaval je mimo angleških straž, ki so ga prisilile, da je opravil več sto metrov poti pod vodo, mimo čolnov in ladij, dokler ni bil zjutraj prisiljen, da se nekje skrije, ker podnevi ni mogel plavati naprej. Lačen in truden je našel v nekem zalivu ribiški čoln, se oblekel z nekaterimi stvarmi, Id so bile v kabini in z malimi presledki spal do večera. Okrog 20. se je spustil zopet v vodo. 2e prej je na čolnu ugotovil, da mora ple-plavati še 36 km. Pustil se je nesti na hrbtu, dokler ni zapazil svetilnih raket, ki so jih vsake četrt ure izstreljevali v orientacijo plavalcev. Končno je šel na kopno in previdno gledal, ali ima pred seboj prijatelje ali sovražnike. Po dolgem času je nagovoril stražo in je odkril, da SO njegovi tovariši, ki so ga sprejeli z veselo vestjo, da je imela njegova skupina uspeh. Železniški most je bil porušen, sovražnik na je imel, kakor je razvidno iz nizozemskih in angleških radijskih poročil, velike človeške in tvarne izgube. Stockholm, 19. nov. Kakor javlja agencija »Associated Press«, je izjavil Roose-velt na neki tiskovni konferenci v Wa-shingtonu, da nevtralne države ne bodo imele nobenega mesta na mirovni konferenci. Berlin, 19. nov. Vrhovni poveljnik vojne mornarice veliki admiral Donitz je opozoril v nekem nagovoru oboroževalne delavce v nekem nemškem luškem mestu na nezlomljivo bojno silo in neupogljivo voljo vojne mornarice, ki vidi svoj najvišji cilj v stalnem napadanju sovražnika ter v zmanjševanju sovražnikove tonaže. Ca n. pr. nemške podmornice danes ie posamezno dosegajo uspehe, naj sovražuilt ve. da bo tudi ta čas minil in la bo 'cmalu čutil ostrejši prijem na vratu. Brezpogojen uspeh pomorske vojne je že v tem, ker je morala Anglija za polovico znižati svoj uvoz, in ker ga bo morala še nadalie omejiti. Posebno pametnip pa ^v». ie pripomnil veliki admiral, da bolo ob danem času dobro poučeni o udarni tioč: nemške vojne mornarice. Veliki admirai Donitz je končal z izjavo: »Oboroževalni d»!avc in pri p a liriki vojne momaijce "majo samo eno pot: V trdnem ^a'ip'iniu v vodje pie-stati vse in se fanatično borit: dalje. Gre za biti ali neb:t: ^ ?.a gia- divo in moč. Zgodovina uči da zmaga le oni, ki je združen s svojim vodsvom er hodi trdno, skromno • i veno svojo (.ot Potopitev nemške bolniške ladje Berlin, 19. nov. Dne 18. novembra nekoliko pred 8. uro so potopili 4 britanski lovski bombniki na Jadranu zapadno od Pu-lja nemško bolniško ladjo »Tubingen«, ki je bila jasno označena z znakom Rdečega križa. Berlin, 19. nov. Nemška bolniška ladja »Tiibingen« ki so jo zjutraj 18. novembra napadli in potopili bidtanski lovski bombniki južnozapa'no od Pulja, ni bila ie jasno in daleč vidno označena z znakom Rdečega križa, marveč je bila sovražniku vsled večkratnih preiskav v britanskih pomorskih oporiščih na Jadranu dobro znana. V poslednjih štirih meseci so Britanci ladjo nič manj k. "•- r trikrat ustavili na Jadranu in jo v južn-ita^ijanskih lukah. natančno nreiskali. Ladjo so vsakokrat natančno preiskali, toda velno so jo mo:ali zopet izpustiti, ker ni bile na n;ej razen pesadke in ranjenih nobenih drugih oseb. Vsled teb pre-iskav, ki so trajale včasih več dni. je bila bokrška l^d^a »Tuhingen-ona ladja na Jadranu, ki so jo Eritanci najbolje poznali. Bolniška ladja z zr-akom Rdečega križa je pc6tala naravnost pojem za Jadran, če so Britanci kljub t--čnemu poznanju ladje in kljub trikratnim izkustvom, da vozi ladja samo ranjence, zakrivili sedanji napad, potem je iz tega znova v posebni suiovi oblaki razvidna brezobzirnost britanskega bojevanja v nasprotju z mednarodnim pravom. Celo z britanske strani se tokrat ne bodo mogli izgovarjati, da ladjo niso poznali. Britanski piloti so jo prav natančno spoznali al! jo kljub daleč vidnemu znaku Rdečega križa poslali na morsko dno. Trenja v Grčiji Bern, 17. nov. Grška begunska vlada, ki se je vrnila v Aatene ,je odredila razpust podtalnega gibanja do 10. decembra. Gre predvsem za tako zvani ELAS, vojaško organizacijo, ki je politično orodje boljševi-kov v Grčiji ter nosi ime KAM. Ta odločba o razpustu je povzročila veliko nevoljo med člani tega gibanja Na željo Sovjetske zveze je določil Churchill, da je odvisen povratek kralja od ljudskega glasovanja. Zato namerava izvesti Papan-dreu glasovanje po očiščenju Grčije, ker bi sicer lahko izpadlo glasovanje enostransko proti kralju. Voditelji boljševiškfh skupin so protestirali proti razpustu in so zahtevali, naj bo ljudsko glasovanje čim prej. Poveljnik ELAS-a »generalni major« Arie Veluchotis je izjavil Reuterjevemu dop'sni-ku, da ELAS ne sme biti razpuščena, ker še ni zagotovljena svoboda »proti notranjemu sovražniku«. ELAS pa bi rad razpustil svoje čete, če bi razpustili tudi vse ostale oborožene organizacije, vključno grško armado na Bližnjem vzhodu. Tudi v Grčiji se dogaja sedaj isti proces kakor v Franciji, Belgiji in v Bonomijevi Italiji, kjer postajajo tako zvane »vlade« vedno bolj brez moči. Arabci v npmSM uniformi Berlin, 17. nov. Pod naslovom »Arabci v nemški uniformi« posveča »Vdlkischer Beaobachter« oddelku »arabskega prostovoljskega zbora«, ki se bori v nemška vojski zanmiv članek, v katerem piše, da so se z i ružili v tem oddelku najaktivnejši ele-meti v Evrcpi živečih Arabcev. Oblekli so £h v nemške uniforme, oborožili z nemškim orožjem in so jih izvežbali nemški vojaki. Osebje, ki je izšolalo te Arabce, je sestavljeno predvsem iz palestinskih Nemcev, ki dobro razumejo arabski jezik in njihove šege. Spočetka je imel ta prostovoljski oddelek označbe »Nemško-arabska legija«. Njihov znak je zastava Iraka, ki nekoliko sliči stari zastavi Hedžasa. Znak nosijo na rokavu in ima črno-belo-zeleno in rdečo barvo, v zgornjem delu dve srebrni sedemkraki zvezdi ter arabski napis »Bilad al Arab al Hurrahc, kar se pravi >Svobo3na Arabija«. »Arabski prostovoljski zbor« se je že izkazal v borbah v Makedoniji. »Volknscher Beobachter« poudarja zaključno, da je samo po sebi razumljivo, da se v službi ozirajo rm —"p in verske običaje arabskih prostovoljcev. -Sovjetska letala nad Švedsko Stockholm, 17. nov. Kakor objavlja štab švedske vojske, so preletela štiri sovjetska letala v četrtek dopoldne švedsko mejo v severnovzhodnem delu države. Švedsko protiletalsko topništvo je pričelo streljati, nakar so se letala vrnila v smeri proti Fin- Nemško bojišče pri Aachnu v neomajni obrambi An&iešid napadi v jnžnovzhodni Nrzozern>k'» odbiti — Trdovratna obramba in protinapadi v Loreni — Napadajoči so vražnik je bil južno od Met za vržen nazaj — Tudi ob Burgundskih vratili sovražnikovi napadi brezuspešni — Nov sovjetski naval v srednji Madžarski odbit Fuhrerjev glavni stan, 19. nov. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Naše čete so branile v južnovzhodni Nizozemski prednje črte postojank ob Ma>»i ter odbile pred predniostjeni Roermond močnejše angleške napade. I udi tretjega dne bitke pri Aachnu so nase črte neomajno vzdržale sovražnikov naval. Ves dan napadajočim severnoameriškim divizijam se je sicer posrečilo na bo- j jišču pri Cieilenkircnuu vdreti na nekaterih ; mestih v na&o bojno črto, glavnino napadal- | cev pa smo še posebno pri VVurseleuu in f Stolbergu razbili z osredotočenim obrambnim ognjeni že kmalu nato, ko je zapustila svoje izhodiščne postojanke. Naša obramba je včeraj uničila 45 ameriških oklepnikov. Na področju Met/.a so naše posadke hrabro vzdržale. Tik južno od mesta so vrgle nazaj napadajočega sovražnika. Vzdolž postojank v Loreni se borijo oklepniki In grenadir ji z Američani, prodirajočimi na ši Na Balkanu so pričeli Bolgari močno napadati na področju Prištine in Mitrovice. Napade smo odbili. Napadi tolp na področju Mostar ja so se izjalovili s krvavimi izgubami za sovražnika. Na Hrvatskem smo ponovno razbili več tolovajskih skupin. V srednji Madžarski sovražnik tudi sed-! mi dan obrambne bitke kljub novim vele-■ napadom ni dosegel oamerav&negB. prodo-' ra, V trdih bojih smo odoili na ilrold črti [ napadajoče sovjetsko oklopniške in pehotne oddelke tor takoj zopot zajezili vdora vzhodno od BodfanpeSte in južno od MišLolea. Naša obramba je ponovn«* uničila -1 sovražnikovih oklopnikov. Ob prelaza Oukli so se izjalovili osredotočeni l>olj^eviški napadi. Proti kopnemu bojišču polotoka Sorve-m.u so pr**sle nadmoćne sovjetske peh dne in ofelopniSbe siie ob podpori lauijski ga topništva v napau. Nemške lahke p mior- roki črti. Med lastnimi protinapadi na pod- t ske sile so u*.p. ino posegle v boje Jn raz- ročju Mdrchingena smo zajeli 230 ujetnikov. K Med prekopom Ren—Marna in Badonvil-lersom smo ponovno prestregli napadajoče ameriške potke, ki so ie malo napredovali. Ob Burgundskih vratih smo na obeh straneh Montbeliarda In ob Švicar-.ki meji minili močnejše sovražnikove napade. V območju naših trdnjav na zapadu se je ojačil topniški ogenj. Posadka St. Na-zaira je razbila nasprotnikov sur-ek, ki je bil usmerjen proti vzhodnemu bojišču trdnjave. Naša brza bojna letala so vrgla na neko oskrbovalno oporišče na področju Aachna številne bombe. Opaženi so bili p*4žari in eksplozije. Velepodročje Londona In Anversa smo ponovno obstreljeval z močnejšim povračilnim ognjem. V srednji Italiji so vrgli gorski lovci sovražnika iz nekega vdora v gorah pri Gal-licanu. Na vsem ostalem bojišču so se omejevali boji na obojestranske močre izvid-niške akcije, pri katcih smo zajeli številne ujetnike. bde sovražnikove izkreevalne poizkuse v vzhodnem delu polotoka. Na kopnem ooji-šču so boji še v teku. Nemške podmornice so potopita v zaščitnih in poumorniškoiovskih skupinah o ru-š.lc<-v in 'i siražaa. čulna. V ns^.-^rotju e. ilo- loeiii ftenevske konvencije, ki se jih mi točno držimo, so britanske pomorske sile v p Jednjem času ponovno napadle nemške » bolniške ladje, odprljale ran .ene nemške vojake kot ujetnike te. tedne sadrževals te j ku.j..- v egiptskib lukah. To piratstvo je io (leglo svoj višek, ko so brita-iski trronstič-! ni letalci 18. novembra s kršitvijo mednarodnega prava z bombami ,in strojiiieami napadli in potopili nemško bolnUl: > kuljo I »Tiibingen«, ki je bila na poti iz Atola-. drije ter je bila jasno označeua, Angloameriški bojni in otoku loteči letalci so včeraj podnevi in v zgodnjih večernih urah nadaljevali teroristična nupade na ei-\ilao pi< .valstvo. Predvsem v stanovanjskih okrajih Bochu na, Mflnfttr* in Duimja je nastala škoda na poslopjih« lltrslej jav-: ljajo sestrelitev 14 sovraiaikovth letal. NaftršI ,;2is2ski erljraff na zapadu Sovražnikov cr^a tudi na področju Geilenkirchen- Aachen Berlin, 18. nov. Med nada'je van jem tenkih bojev v Loreni in na južnem Nizozemskem so se pričeli v četrtek opoldne po težki topniški pripravi in močnih letaisluh napadih sovražnikovi napad tudi na. področju Geilenkirchen—Aachen. Nasprotnik je naletel na prip: avl jene nemške čete, ki so se takoj spustile z njim v težke beje. Znova se bi je jo borbe za kraje, kjer so se že nekoč izjalovili sovražnikovi prebijalni poizkusi, še ponoći so si neprestano sleiili napadi in pretisunki. Prav tako so napadali Američani Se naprej na dosedanjih tež;ščih zapadnega bo-jrlšča. Na nemškem predmestju ob \taast, južnovzhodno od Helmonda so zasedle nemške čete nove postojanke cb Zuidskem prekopu in Maasi. Pri tiskajoč ega nasprotnika so krvavo odbile. Borbe se nalalju-jejo tudi vzhodno od Thionvill. Z cklop-niSko divizdjo podprti pehotni oddelki so nekoliko napredovali, vendar so Namcl ustavi]- njihove vdore ob zapornih postojankah. Ponovno se jim je posrečilo, da so južno ol Siercka napredujoče sovražnikove oklopnike z ognjenimi salvami razbili ali potisnili nazaj. Ob zapadnem krilu predmestja pri Metzu je naletel sovražnik na cesti St. Pri vat—Metz na najtrši odpor. Njegovi številni napadi so se izjalovili v silovitem obrambnem ognju. Dalje proti jugu so vrgli Nemci ob cesti Gravelotte— Metz vdrle Američane s protinapadom na-t:?j. Tako so- zopet vzpostavili zvezo z odpornimi gnezdi pri fortu St. Hubertu, ki se je obdržal kljub številnim osredotočenim sovražnikovim napadom. Tudi v južnih črtah prei Metzom je bilo sovražnikovo napredovanje dokaj majhno. Težišče bitke v Loreni je bilo znova pri Morchirigenu, močni pehotni in okiopniški sunki pa so prinesli Američanom le majhne ozemeljske osvojitve. Tudi severno- od Dieutza so odbile nemške čete na svojih dosedanjih postojankah vse sovražnikovo napade. Prav tako nepomembni so bili uspehi amo: iSke 7. armade, ki je še nadalje napadala vzhc»lno od Lunevilla ln južno od Blamonta v smeri proti severovzhodu. Zapadno od St. Dieja ln v južnem delu Burgundskih vrat. kjer so vrgli Nemci ob obeh bregovih Doubsa vdrle De Gaul-love oddelke zopet nazaj, boji še trajajo. Nova kršitev švicarske suverenosti Bern, 18. nov. Ameriški bombniki, ki ro že v četrtok večkrat kršili švicarsko nevtralnost, so po uradnih vesteh v petek na tekočem traku skorai neprestano od 8.46 zjutraj do 15.45 opoldne preletavnli švicarsko ozemlje, zlasti področja ob severno-zapadni meji in v kantonu Graubirndriu, kjer so imeli alarm. Naknadno so objavili, da so tuja letnla tudi v četrtek odvrgla bombe. »Neu? Zii-richer Zeitung« poroča, da ie padla kakih 200 metrov od vasi Suisanna bomba, ki je poškodovala tudi bližnjo cerkev, Amsterdam, 19. nov. Kakor javlja R'"liter iz Wa3hJTvgtona, je izjavil Roosevclt na tiskovni konferenci, da upa, da bo kongres sprejel sklep o uvedbi enoletne vojaške službe za ameriško mladino. Vprašanja, ali se bo raztezala ta dolžnoset tudi na mlada dekleta, Roosevelt ni pojasnil. V Italiji in na Balkanu le manjši boji Naraščajoča silovitost obrambne bitke na Madžarskem Berlin, 18. nov. Sovražnik tudi v srednji Italiji, kjer so postali boji bolj siloviti, ni mogel spraviti bojne črte v gibanje. Razen v zapadnem odseku, kjer so odbili nemški planinski lovci v dolini Ser-chija krajevne sovražnikove napade, in poleg topniškega boja južno od Bologne. zapadno od Imole in južnozapadno od Fa-enze so bili v četrtek le južnovzhodno od Faenze hujši boji, v katerih so udarile nemške čete ob podpori topništva, mino-metov in oklopnikov z uspešnimi proti-sunki na sovražnika, ki je prodrl v zaščiti umetne megle. Tudi severnozapadno od Forlija, na dosedanjem žarišču hudih bojev, in v jadranskem obalnem odseku so se razvili le krajevni spopadi. Tamkajšnji brezuspešni sovražnikovi poizkusi so se izjalovili že v obrambnem ognju pred nemškimi stražami. Enako ni prišlo na Balkanu do nika-kega novega razvoja. Nasprotnik poizkuša trenutno okrog Skoplja s sunki od vzhoda in jugozapada razbiti nemške zapornice ob gornjem Vardarju m ob izvirih bolgarske Morave, spričo odpora nemških za-ščitnic in bočnih oporišč pa ni mogel nikjer odločilno napredovati. Težiiče bojev na vzhodnem bojišču je bilo ie naprej na Madžarskem, odkoder se je premestila bitka vzhodno od Budimpešte na južni rob gorovja Matra, vzdolž tamkajšnje železnice. Kljub žilavi obrambi nemških, že dva tedna neprestano bo-rečih se čet se je posrečilo boljševikom vdreti proti izvirom Egerja, male rečice, ki se izliva v Tiso, ter v dolino južno od Miskolcza. kjer hoče prodreti sovranžik na velika gozdnata ozemlja severno od tega kraja. Takoj so se pričeli protinapadi nemških in madžarskih oddelkov, ki trenutno še trajajo. S težkimi izgubami pridobljene prednosti tmaio za boljševike le podrejeni pomen, ker se kljub temu niso približali svojemu srlavnemu cilju, namreč pridobitvi tzhortiSe za nanad na Budimpešto od vzhoda. Tozadevni napadi iz Ja- szarokszallasa proti Hatvanu, središču področja vzhodno od Budimpešte, so obtičali spričo protisunkov v težkih obrambnih bojih. Tako so dosegle nemške čete na operativno najvažnejšem mestu nov obrambni uspeh. V vseh ostalih odsekih vzhodnega bojišča so bili, razen uspešnih protisunkov in letalskih napadov na boljševiško predmo-stje pri Batini in krajevnih obrambnih bojih na predmostju ob Visli pri Baranovu, zaradi snega, deževja in velikega blata le malenkostni spopadi. 3rrap 2 »SLOVENSKI NA R O D«, T*»eoyrjelt, ». novembra mi eielfs do nedelje Pregled na%važnejši dc^ođlcov "krajevne kronike v preteldem tednu Prvič po več tednih se je jutro davi prebujalo v spremstvu sonca. Jasna noč, v kateri je bilo mogoče opazovati pogosto utrinjanje zvezd, je proti jutru pritisnila z mrazom. Davi je polja in vrtove pobelila močna slana. Od severa je pihal neprijeten veter, ki je razgalil najvišje vrhove Kamniških planin v vsej njihovi snežni lepoti. Nižje spodaj je planinska pobočja zakrila rahla umazana megla. Proti poldnevu je mraz nekoliko popustil, sonce pa je uveljavilo nekoliko močneje svojo jesensko gorkoto. Pred 14 dnevi smo se pritoževali nad deževno jesenjo. Ko se je kmalu nato vreme sprevrglo, nam ni prineslo zaželjenega sonea, temveč sneg in mraz. Noči, jutra in dopoldnevi so bili še neprijetno mrzli ln neredko je ležala nad Ljubljano gosta, vlažna megla. Letošnja jesen nam še vedno dolguje nekaj lepega vremena. Za pravo zimo je vsekakor še prezgodaj. Po koledarju bo nastopila zima šele konec prihodnjega meseca, ljudska opazovanja pa označujejo kot prvo znanilko zime sv. Barbaro, ki bo godovala šele 4. decembra. Prezgodaj za zimo ni samo po ljudskem opazovanju, temveč tudi po našm drvarnicah, ki za dolgo in hudo zimo niso pripravljene. V tej zvezi moramo opozoriti na poziv mestnega poglavarstva, ki je bilo te dni objavljeno v dnevnem časopisju, da naj vsi potrošniki čim bolj štedijo s kurivom, plinom in elektriko. Knko je z dobavami premoga in drv, je vsem dobro znano. Treba se je položaju kakor koli prilagodit? in s kurivom skrnino varčevati. Pritožbe so neumestne, ker ne pomagajo nič. iKto velja za elektriko in plin. Ker je otež-k'-cVn dovoz premoga, je pokrajinski gospodarski svet moral strankam, ki imajo plinske in električne kuhane naprave, znižati dobavo pren^Tn. Odjemalci plina in elektrike se morajo prilagoditi razmeram. Nove denarne nakaznice Da bi se zopet ustalil gotovinski denarni promet ln da bi se odstranile razne tež-koče. bo Hranilnica Ljubljanske pokrajine na podlagi odredbe šefa Pokrajinske uprave z dne 14. septembra 1944 stavila v teh dneh v promet dennrne nekaznice v nominalni vrednosti po 50, 100, 500 ln looo lir. Te denprne nakaznice se bodo izdale le v okviru dokroimetja, ki ga ima Hranilnica Ljubljanske pokrajine pri Banca d'Ita-Jia. Za vs^ko denarno nakaznico je torej podano polno kritje pri Emisijski banki. Denarne nakaznice imajo zaradi tega isto vrednost, ko novčanice Banca d'Italia in jih bo seveda vsakdo sprejema! kot gotovino po nominalni vrednosti, kakor je to predpisano z odredbo šefa Pokrajinske uprave Zmanjšani obroki ci^ret Ponekod že v nedeljo, drugje pa v ponedeljek so se v javnih lokalih in zasebnih stanovanjih živahno pogovarjali o cigaretah in tobaku. V ponedeljek zjutraj so kadil cj zvedeli v svojih trafikah, kasneje pa tudi iz časopisov, da bodo moški od 18. t. m. naprej prejemali dnevno po 2, ženske pa po 1 cigareto. Redukcija cigaret je seveda vsakega kadilca porta vila v nov položaj, ki se mu je bilo treba takoj prilagoditi. So! za Idsnnje repe in zelja Druga »monopolska« novica je bila bolj razveseljiva. Prehranjevalni zavod je že v nedeljo objavil, da bo vsem zasebnikom, ki stanujejo v Ljubljani znotraj bloka in si hočejo pripraviti kislega zelja in repe za domačo porabo, delil potrebno sol. Sol bodo prejeli samo tisti, ki so zelje ali repo pridelali na svoji ali najeti zemlji. Upravičenci prejmejo pri Prevodu, Novi trg 4 (Odsek za monopolske predmete), soba št. S med uradnimi urami od 8. do 12. potrebni formular prošnje, ki jo morajo napisati. Odločitev Prevoda, da bo dodeljeval sol, potrebno za kisanje zelja in repe tudi prl-vatnlkom, so z veseljem pozdravili mnogi, kJ so letes pridelali na svojih njivicah nekaj glavic zelja. Tako je bilo ustreženo upravičeni želji, obenem pa zagotovljeno, da bosta tud* to zelje in repa priključena zalogam zimske hrane. Odkupne cene za prašiče Komisar za cene je odobril Prevodu v Ljubljani naslednje najvišje cene za klavne prašiče: Prašiči: I. vrsta, godni, polnomastni, do-pitani. 1 kg žive teže 36 lir, rt. vrsta, polnomastni, negodni, nedopitani, 1 kg ž've teže 34 lir, III vreta. mršavi ali s hibami, 1 kg žive teže 32 lir. Svinjo: I. vrsta, polnomastne, godne, do- pitane, 1 kg žive teže 32 lir, II. vrsta, polnomastne. nedopitane, 1 kg žive teže 30 lir. m. vrsta, mršave, 1 kg žive teže 20 lir. Merjasci: I. vrste, skoplieni. polnomastni, 1 kg žive teže 28 lir. II. vrsta, F k opijeni, polnomastni, 1 kg žive teže 25 lir, III. vrsta, skopljeni. mršavi, 1 kg žive te-24 lir. rv. vrsta, neskopljeni ali skopljeni pred manj ko 3 meseci, 1 kg žive teže 22 lir. Taro določa ocenjevalna komisija. - Prevzemu? "ona slanine za Prevod: I. slanina, sveža, 1 kg 45 lir. Cenik z najvišjimi cenami mora biti na vpogled občinstvu na vidnem mestu v vseh uradnih prostorih, kier se predaja blago, navedeno v ceniku. Vsako neposredno ali posredno zvišanje cen je prepovedano. Kršitelji se kaznujejo po zakonskih predpisih. Komisar za cene je odobril Prevodu tudi nrivišie cene za kondenzirano mleko. Cena za Prevod je za dozo po 385 gramov 15.70 lire, franco skladišče Prevoda, cena za trgovca-detajksta pa 13 lir za enako dozo. franco prodajalna, vključno javne dajatve. Krenimo na pravo pot Pod tem naslovom objavlja v zadnji. 15. številki ^Kmetijski novic« predsednik Kmetijske zbornice Anton Perčič umesten poziv, v katerem piše med drugim: Važen prinos k prehrani je v vojnem času tudi sadje, ki ga je letos precej. Prevod ga je nakupil precejšnje množine. I.ioramo piiznati, da so naši pridelovalci pri tej akciji pokazali znatno razumevanje. Mnogi izmed njih s-, ga precej posušili ali predelali v sadni most in kis. Pribiti pa moramo, da so se nekateri pridelovalci (v nekaterih primerih tudi sadni špe-"rulanti) z vsem ognjem vrgli na žganja-:...:.o. Če vprašate, zakaj kuhajo, vam poreko, da zaradi slabeg« materiala, ki ni za drugo uporabno. Toda žganje iz tega slabega pridelka je za čuda mnego. Če so malo pobliže zanimamo za to stvar, vidimo, da je resnica diuga. Zaradi visoke cone (liter od 400 do 500 Ur), se danes kuha žganje že iz najboljšega sadja — iz o preprostega razloga, ker to bolj nese. najhujše pa je to, da v nekaterih krajih \ubajo žranje tudi iz pese, krompirja in žita. Tako ravnanje moramo v današnjih asih imenovati že zločin nad narodom. Spričo tolike lačne ljudske množice, se to nikakor ne da opravičiti. Zato nar<-- t-mo boj alkoholizmu! Zaradi žganjekuhe iz tako lazr.ov: stnih pridelkov je videti, da pri nas žganja še zlepa ne bo zmanjkalo. Zato jrt treba takoj prepovedati kuhanje žganja. ?:e poveču:mo g-rja še sami! Dovolj je že žrtev, trpljenja, solz in pogorišč. Zamolimo se v ta dejstva in o!ločno začnimo boj proti pijančevanju. Najrra.de proizvajalcem mleka Prevcd je 29. julija letos določil minimalni predpis oddaje mleka. Proizvajalci mleka morajo oddajati letno od ene krave 250 litrov, od 2 krav 900 i. od 3 krav 1500 1, ol vsake nadaljnje pa po 1200 i več. Prvo zaključeno polletje od 1. marca do 31. avgusta je pokazalo, da je bil predpis kljub vsem težavam zmogljiv in primeren, številni proizvajalci so oddali ne samo minimalne predpisane količine, ampak še več. tja do šestkratnega predpisa. V znak priznanja vsem, ki so svoje dolžnosti v polni meri ali celo preko nje Izpolnili, je Prevod v oktobru razdelil za nagrado kuninisko sol po maksimalni ceni in sicer za vsekih v prvem mlekarskem poletju dobavljenih 30 litrov: tistim, Ki so oddali 80 do 100 odstotkov prepisano količine p" pol kg, od 100 do 1500p po 1 m pol kg. tako da so dobili posamezni proizvajalci po 30 50. 100. nekateri celo preko 150 kg soli. Skupno je bilo razdeljeno okoli 15.0C0 kg soli. Dalje Je bilo dvajsetim najboljšim v vsaki občini, in sicer desetim po oddani količini preko predpisa, desetim pa po odstotkih predaje, razdeljenih brezplačno 11.000 cigaret, skupaj torej 120.000 cigaret. Proizvajalci, ki bodo tudi v bodoče predajali predpisane količine, bodo še v naprej prejemali kuhinjsko sol. S 1. oktobrom p: ejemajo reini mesečni obrok močnih krmil samo tisti proizvajalci, ki oddajajo zadostne količine mleka, in sicer za vsake dobavljene 3 1 mleka "po 1 kg. Na ta način je bilo razdeljenih in dostavljenih zbiralnicam mleka v zadnjih dveh letih preko 1.200.000 kg različnih močnih krmil, kar je nedvomno pomagalo ohraniti proizvodnjo mleka. Iz policijske kronike ! preteklem tednu je uprava ljubljan. ske policije prejela nasle.lnje prijave o tatvinah koles: V noči na 29. oktobra je bilo ukradeno Antonu Milavcu v Vevčah moško kolo znamke >Waffen>:ad<. vredno 8000 lir. Dne 31. oktobra j3 bile- ukradeno Frančiški Ju-benovi na Jezici žensko kolo znamke *Dur-kopp«. vredno 4000 lir. V torek 7. t. m. je bilo ukradeno moško kolo Serafina Sakside. Odpeljano kolo je znamke >Sty-na<. Ukradeno je bilo izpred gostilne jNa,Na< in je lastnik oškodovan za 5000 lir. Prejšnji dan pa je bilo ukradeno Mariji Miklavž vi z dvorišča hiše na Celovški cesti 107 kompletno prednje kolo od bicikla, vredno 1500 lir. V soboto 11. t. m. je neznan tat odpeljal v Gledališki ulici žensko kolo Cilke Kregarjeve. Kolo je znamke ^Presto« in je vredno 5000 lir. V nedeljo 12. t. m. je bilo ukradeno na Miklošičevi cesti moško kolo Demetrija Kmasvarja. Kolo je znamke »Standard, vrelno je 8000 lir. Tri kolesa so bila ukradena v ponedeljek 13. t.m V Rožni dolini je bilo odpeljano mošk^-kolo Jožefa Kopčiča. Kolo je znamke ~-He1_ vetic« in je vredno 6000 lir. Na Sv. Petra resti je bilo odpeljano moško kolo znamke Bianchi«, vredno 10.000 lir. pred gostilno Slamič na Gosposvetski cesti pa je bilo ukradeno moško kolo Branka Leskovška. ki je prav tako znamke »Bianche«, vrelno r>a je 8000 lir. Naročnikom Iti čitateljem »•Slovenskega naroda11 Komisar za cene pri šefu Pokrajinske uprave v LjuOljani je z odločbo K C št. 674/1 z dne 3. novembra 1944 odobril nove cene za Ijutljanske dnevnike in tednike z veljavnostjo od 15. novembra dalje. Od tega dne dalje znaša mesečna naročnina za >Jutro« 32 lir, v nadrobni prodaji pa velja posamezna številka 2 Uri. Za »SI ovenski narod« znaša mesečna naročnina 6 iir, cena v nadrobni prodaji pa 2 liri za izvod. Cenjene naročn ke prosimo, da pn poravnanju naročnine v decembru doplačajo tudi razliko v naročnini za drugo polovico novembra (L. 3.50 za >Jutro«, L. 1.50 za »Slovenski Narod«), Nova cena za nadrobno prodajo (2 liri za izvod) je za * Jutro« že stopila v veljavo, za >SlovetLSki narod« pa stopi z današnjo številko. UPRAVA »SLOVENSKEGA NARODA« IN »JUTRA« Načrti za zasilni papirnati drofei 'TJ -V Mi. Si- 2e delj časa se v Ljubljani občuti pomanjkanje drobiža. Kupci in prodajalci so v zadregi, ker si ne vedo pomagati pri nakupih, kjer je cena maksimirana tako, da morajo računati s stotinkami lire. Podoben položaj je tudi v drugih bližnjih mestih, na primer v Trstu, kjer so si že pomagali s tiskanjem zasilnega papirnatega drobiža. Enako je bilo tudi ob koncu prejšnje svetovne vojne. Zasilni denar so izdale številne občine v sodelovanju z raznimi bankami. Zasilni drobiž z ljubljanskim grbom je izdala 1. 1919 tudi ljubljanska mestna občina. Id ga je tiskala za 200.000 kron Količina je bila mnogo premajhna, da M zadostovala za vse potrebe. Drobiž namreč ni ostal samo v Ljubljani, temveč se je razširil daleč na podeželje. Večina zasilnega drobiža se je izrabila in pogubila, saj ko ga je bilo treba predložiti mestni blagajni v zamenjavo, ga niso prejeli niti polovico. Marca je mestno poglavarstvo sprožilo pobudo, da bi izdalo svoj zasilni drobiž. Prezident Ljubljanske pokrajine je predlog mestne občine odobril, nakar je bil razpisan natečaj za risarje ter je bilo k tekmovanju povabljenih 7 priznanih, takih del vajenh grafikov. Sestavljena je bila ocenjevalna komi^ja, v kateri so sodelovali predsednik Narodne galerije dr. Fran VVindischer, njen upravnik Janez Zorman. Pripadajočo že, tola katera je pa res prava pripadajoča količina, ki bi jo potrošniki morali dobiti, to je pa drugo vprašanje. Da pa bi depisn k — in morda še kak podoben »opazovalec« — razumel, še sledeče pojasnilo: Po svoječasni oblastveni objavi se ta delitev drv vrši za drugo tromesečje in proti odvzemu oirezkov julij—september ter dobi kategorija A po 60, B po 100, C po 150 m D po 40 kg drv. kar so si premnogi potrošniki napačno tolmačili tako. da dobe na navedene tri od rezke za vsak mesec tako količino. Dejansko se ima deliti in s tudi deli na nakaznice A — 60. B — 100. C — 150 in D — 40 kg drv — z uralno dovoljenim 3*'0 odbitk m za uža-ganje pri oddaji žaganih drv — proti odvzemu odrezkov za julj—september, pri čemur pa delitev drv ni rrvšljena za posamezne mesece, kakor je to pri premegu, ampak velja sedanja delitev drv dotlej, lokler se ne bo pričelo z razdeljevanjem tretjega obroka. Dosedanje delitve so se vršile v popolnem redu in ni bilo- doslej ne enega povoda za opravičeno pritožbo dn doslej tudi ni bil kaznovan še neben trgovec s kurivom, kar je najboljši dokaz za njihovo vestno in solidno poslovanje. Sindikat trgovcev s kurivom umetnostni zgodovinar dr. Mesesnel, akademski slikar prof. Gojmir A. Kos, akademski kipar Boris Kaiin in inž. arh. Boris Kobe. Za osnutek so razpisali nacrrade. Prva nagrada je bila določena na 3000 lir, poleg tega pa še 1000 lir honorarja za osnutek. V kratkem roku sta se vabilu odzvala dva povabljenca. Svoje osnutke sta za izdelavo zasilnega ljubljanskega drobiža predložna inž. arh. Gizela Sukljc'ova in mestni stavbenik Dušan Svetlič. Oba sta svojo težko nalogo odlično rešila z umetnostnega in tiskarskega stališča. Pri obeh je grlavni motiv osnutka ljubljanski zmaj. ki se. mu pridružuje i o motivi slovenskih ljudskih okrasov. Mestno županstvo je izvrstno izdelane osnutke obeh odkupilo in oba nagradilo z najvišjo nagrado. • Ko je bilo vse tako pripravljeno za tisk mestnega drobiža se je pojavilo mnenje, da drobiža ne potrebuje samo mesto temveč tudi dežela, če se tiska zasilni drobiž, naj se tiska za vso Ljubljansko pokrajino, kakor je te dni Hranilnica Ljubljanske pokrajine dala za vso pokrajino v promet denarne nakaznice za višje zneske. Načrt izdaje zasilnega drobiža jc zato mestno županstvo predložilo predsedstvu Hranil- Odvest Vsem obiskovalcem protiknmunisti-'nih predavani, ki so bHa v dvoranah Iona »Sl->-ga«, Denvske zbornice in Zavoda za socialno zavorovanje za obrtro. trgovsko, gostinsko stroko in slu/iliie. sporočamo. d» so vsied tehničnih ovir od 20. novembra dalje ta protiikomu^ističria predavanja do nadoljrijega ukinjena. Delodajalci na i obdrže kontrolne kupone za poznejša predava" i'a. Inforlaeijski oddelek še."a pekraj n. uprave. Tečaj o negi in prebrani dojenčka, ki se bo vršil na oddelku za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok higrenskega zavoda (Dečji in matei'c^ki flora, Lip 'fie v a 3) se piične dne 20. novembra t. l. ob 16. url. Tečaj trnja 3 tedne t*r br-Vpisovanje se vrši v IDečjem dejnu vsak delavnik dopoldne. niče Ljubijanrke pokrajin; " bodoče pretresali. kier gfa bodo I vanje šler-r: slceCa nremoi:i neobhodno notiC-hen. ker pomaga, da zeorc h'apl;ive j^tavine premoga, ki bi sicct odšle ncizkor Pčene v j dimnik ter povzroča'e, da bi se zn'ožil dimni \ rov ocnosno dmnik s sajam? Pi-t-več tes^-! tako z\?.neca sekundamei?.i zraka se ne srne ' dovajati ker bi se sicer kurišče nreveč ohte-I dio Tudi v tem nnmcru mora ro^r-dinja j s picvJafci dognati, kokko bo odpirala odnr-':no n ra nor->orni zrak v kur^n-ri vrat'cnh ! Jako ugodno m ie. če se ur*or-b'H:o tako ! zvani ratenVii obročki pri štcdY!V~k;ii hlk« niah. kier se z za.rA'^iem teh obročkov • lahko uravnava dovod zraka nad rešetko Ako se bo *?osipodirna ravna-a no teb navo-\ oMHh, bo Dor&btifl mak) prthnogfl in bo nre-mon zgorel v č'stc droben pepel skoro brez j vsake ž';ndre. Ko pa ziufra' zopet zakuri v Ti: •'• miku ali peći, na i natančno pregleda ne-Bi -•-■here iz nie^a one majhne ko? čke t koksa, k: bodo morda naetaH nr :z2ere\anju. in iib ponovno na.'ož' na osen i Ponovno te opozarja da naj se na sorzz V domačin*^™ so prirejena kuri'ča štedilnikom in peči ob'čaino za trbovelj-ici premog. Izmera rešetke znaša največkrat 15X25 cm. vršna od rešetke do *tcđ;'n'rke n'ošče pa ca 18 cm. Ker je šlezijski premog kalorično mnc tudi oddajati potrošnikom. Pri tem so potrošniki v toliko na belišem, ker rirva vsai lahko dvigmejo v suhem vemenu, d oči m trgovci ne dobijo nikake odškodnine za ogromen ccufek pri drveh, ki so se v poletni dobi sušila na njmovih sklcdiščth, pređno so j':h potrošniki dvi^ni,l. Seveda, če je potrošniku zaradi nujne p-trebe iz-hera ugomega vremena nemogoča, morajo trgovci deliti drva pač taka. kakršna dobijo, pa naj bodo sveža, mokra od dežja ali pa celr- zasnežena ali zaledenela. Trgovca ne zadene pri tem nobena krivda in tudi ne mo: e imeti iz tega nobenih osebnih keristi, ker so drva prevzeta in odJana le na tsžo. Sicer pa vse take in podobne tečkoče dopisnika prav nič ne zanimajo. sp:dtil:a se nad trgovci le, češ. dr. namenoma nočejo sušit. d.v ped streho. Res da smo že v šestem, cz. četrtem letu vojne — vendar pa to še nikogar ne opravičuje, da bo lo sočleveka še zloben, če je že neveden. Vsak razumnik namreč ve, da se mcra;'o drva sušiti 6—8 mesecev, ne pa par dni in nikoli pod streho, ampak vedno na p*, ostem, kjer jih sušita zrak in veter. Trgovci tudi v mirnih čarih niso spravljali drv pod streho, ker se suha drva "suše v 1—2 dneh. če jih namoči lež. sveža drva pa se vlage več napiti ne morejo, ker še vso vsebujejo. Dejstvo je. da dobe potrošniki drva vedno manj mokra, kakor jih je preval trgovec. Dočim se dopisnik zaletava v trgovce in jim očita brezvestnost, pa ni opazil ta >opazovalecc da so drva tudi na mestnih skladiščih in dcugod na prostem ln ne pol streho. Magistrat no poslovanje pa menda vendar ni brezvestno. Značilno za zlonamerna podtikanja trgovcem s kurivom je še posebej dejstvo, da se je moral dopisnik z vsem povdarkem sam popraviti in zapisati v narekovaju, da dele trgovci >pripadajcčo« količino drv. "•ddajniška skupina jadransko PriiKs R AOIOLJUBLJ A N A PONEDELJEK, 20. NOVEMBRA: 7.00—7.10: Poročila v nemžčini. 7.10 do 9.00: Jutranji koncert Vmes: 7.S0—7.40: Poročila v slovensč1'ni. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00 -12.30: Napoved sporeda, nato: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini, poročilo o položaju in poročila v slovenščini. 12.13—14 0^: Salonski orkester vodi A. Denrtc'.j. 14.00 do 14.10: Poročila v nemščini. 14.10,—13.00: Vsakemu nekaj. 15.00—17.0^: Prenos osrednjega nemškega sporeda. 17.00 17 15: Poročila v nemščim in slovenSčinl. 17.15 do 18.30: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Pisano polje, daj zidane volje. 18.SO do 18.45: Glasbena, medigra. 1S.45—19.00: Segava beseda. — Jože Dular: Humoreske. 19.00—19.30: sramel ?4. fantje:. ia20 do 19.45: PoroCfla v slovenž:-:ni. 19.45—20.00: Aktualno predavanje \edmirmii potuvrmju d? Ganili v Moskvo, je podčrtal v nvkein čanku Vif^i ^Izvcstja«. ki svari Francijo, kakor poroča cccncija UP. v zvezi z NzflGvori med Chur-ch;iiom in de GanHom List pran. da no p!c-iia Francija samo rui zapad marveč tudi na v/hod Trden sporazum z bol Sei Icj na i bi bil temelj franeotke politike po vojni, htojasno je priče! /:d Ilja Ehltnbttrg v 'i^u »Rdeča z\c/ja«. cenio proti »nedcmokr.irč-D m elementon« v Franciji ČC& da \>jl ^"so mogoče na.;i.nc poizkušajo sabotirati ustanovitev Četrte -cpublike. Nezadostna cjrrenra clegcllstičae volsrke Stockhnlm, 18. nov. Kakor je razrdno iz neke francoske radijske oodnje, ki je bila namenjena Ameriki, se đegoDstionl voJaSd krogi pritožujejo, ker so zavezniki poslali francoske čete na bojišče pri Vo^ezih. da pa so zelo znnemarili njihovo opremo. V tej radi.ski ocldnj? je bilo med ostalim rečeno: tXa?e čete so slnbo oblečene, slabo opremljene in nosijo predvsem popolnoma primitivne čevlje. Boljša obleka in oprema sta nujno potrebni.« Na npkem drusr<*m mestu so izjavili, da so vsied letošnje zgodnje zime. ker eo bili slabo opremii-m', zboleli mnogi francoski vojaki. Demanti o aretee'ft Pariikega g^^Sa Madrid. 19. nov. Mnirid^ki list »Alca-zar^ demantira poročilo radija v Parizu, da so v Fcrpignanu aretirali Pariškega grofa. List izjavlja, da se mudi Pariški grof sedaj v Pariru in da bo odpotoval v nokaj dneh v Seviilo, kjer bo DTifOStVOTOJ porek: Španske iiitantinje Espcranze de Bourbon. MALI © G 'T > S * tmVmiA SE JE RJAVA UBNTEBfA RO-KAVICA na potu od gostilne Kramar na Viču do milarne. Pošten najditelj se naproša, da jo odda v gost'lni Kramar proti primerni nngradi. »Slovenski Narod« je edini list* ki izhaja ob ponedeljkih ter prinašaj poleg zadnjih poročil 1 bojlifi tudi obilo drugega zanimivega gradiv*. Zato se naročite nanj čimprej. , KLAVCE 1 SFCSOSNE za ?zile!avo drv, sprejme L-JUBLJANA. Puccinijeva ulica štev. 9 (palača Pokrajinske hranilnice) Prav dober zaslužek v akordu! Rame ugodnosti: dodatna karta za najtežjo de!avce. deino plačilo z drvmi i. t. d. Dotrpela je nasa ljubljena žena, dr;bra mama, stara mama in tašča, gospa Emij Elizabeta roj. P e r t o t Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek 20. t. m. ob 14. z 2al, iz kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu. Ljubljana, 18. novembra 1914. žalujoči: MIHAEL, mot; MARIJA, ANICA, DORA, hčere; EDI, sin in ostalo sorodstvo. Stev. 45 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, ». novembra 1944 Strmi J F^arasfeva poslanica nemškemu narodn Na mogočnem simboličnem zboro-"vanju pripadnikov nove nemške ljudske vojsko v Miinchenu je prečrtal glavni poveljnik nadomestne vojake in državni vodja SS Kimmler Fiih-rerjevo poslanico nemški ljudski vojski in \ s^nm nemškemu narmlti, ki se z občudovanja vredno hrabrostjo in vztrajnostjo bori za 7.111370. V tej svoji znameniti poslanici, ki izsve-neva v pozivu k horbi za biti h M ne biti, ki je prepojena z nezlomljivo vero v končno zmaero in ki jo j«» množica zborovalcev sprejela z viharnimi vzkliki navduAVn fa, je zajel Fuhrer vse aktue!n»» probleme, ki se posredno tičejo tudi Slovencev, v kolikor gre za potrebo brezobzirne borbe proti tolovajskemu boljševizmu. PBbrerJeva poslanica vsebuje sledečo vodilne smernice, ki so neprecenljiva vrednosti v sedanjem vojnem položaju: Evropa je bila skoraj vedno skupnost številnih med seboi tekmujočih narodov in držav, kljub temu pa je dobil pojem Evio-pe sve jo duhovno predstavo po večini le v eni državi ali eni skupnost: sorodnih narodov. Večni spor evrrp.-kih narodov mel seboj je Imel pri tem tudi velike prednosti. Kakor vsako tekm^-anie je podžigai srvosor.nost in udarnost posameznih narodov, toda v Caaih mjtežjega boja vseh za biti al; no b ti je obstojala velika nevarnost razbitja Kil pred prezečim navalom azdjpkega v .te stalne nevnrncsti za Evopo. ICercdi, predvsem pa njihovi državniki, vojskovodje in diplomati so v vseh čn>:h lahko prenašali dneve sreče in s tem uspehov. Značilni za velike m~že svetovne zgodovine k.^l-or za n^ode, ki so poklica, ni k velikim delom, so bili vedno njihova vztrajnost v dneh težav, njihovo zaupanje v ča=r;h navideznih brezup nos ti, njihovo kljubovanje in njihov podrum po udarcih. Dei.^tvo, la so monarhi pop^iroma pozabili na pomen svojega, danes le še zgodovinskega položaja, izgubili pogum in postali izdajalci, je utemeljeno v njihevd medsebojni plemenitvi, ki je povzročila dušev-no in moralno degeneracijo. Naredi zahtevajo v takih časih drugačne voditelje kakor obolele stare rodbine. Ako so se pustili tudi tako zvani državniki in vojskovodje zapeljati, misleč, da je mogoče z' • " rviztsko obračunavanje za biti al! ne biti odločiti s podlo kapitulacijo sobi v ko ist, nam to p,-av tako d:kazuje le tisočletno izkustvo, dn ne živi na zemlji istočasno mnogo velikih duhov. Vsepovsod tam, kjer je prišlo do take kapitulacije, kjer so o njej premišljali, ali bi morda o njej & dane«? hoteli premišljati, pa nien rezultat nI enostavna rešitev iz svetovnozgociovinr!:^ krize, temveč nujno in gotevo uničenje antičnega narola in s tem tudi njegovih odgovornih mož, kajti boljševizem, zrrxle in državljanska vojna so le prve posledice. Druge se prično z izročanjem tako zvanih »vojnih zlečincev«, to je dragocenih mož. ter se končajo z nepreglednimi koiop.r.mi ljudi na poti v sibirske tundre, da bi ostale tamkaj kot žrtev slabrsti svojosrn državnega volstva. Čeprav so bile posledice teh izdajstev za Nemčijo kot glavnega nosilca boja v pri-Četku vojaško zelo težke, kljub temu niso omajale stavbe Reicha, nitj niso mogle premngnti odprrnega duha. Obratno je postala bojna volja narodo bolj trdna in šele prav fanatična. Srečni smo, da so se pri nekaterih narodih, ki jih je zajel razpad, našli elementi rdpora, ki se zbirajo v Italiji ekrog volitelia nove države Benita Mussol:ni;'a kot Duce^a, na Madžarskem okrog Szalasija. na Slovaškem pod vodstvom predsednika Tise in Hrvatskem pod To Ravnikom Paveličem. Vsi ti so vodje mladih narrdov. Vemo, da so pri ostalih narodih prav tako nastali odbori in vlale, ki nočejo priznati kapitulacije in enostavno zato bitj za uničenje narodov, ker so odpevedali nekateri brezznačajni slabiči aJi pa so sanjali neumneži o možnostih, v katere danes že sami več ne verjamejo. Naša velika zavezrrca Japonska je sma-traln vojno o! prvega dne kot to, kar je. kot cdlccllni spopad za biti ali ne biti. Zato se bori z junaštvom resničnega naroda junakov. Od olpada italijanskega zaveznika z vsemi njegovimi težkimi posledicami, ki so s tem r. topile za naše bojevanje, so izdajstva prizadevala naš narod. Kljub temu se niso uresničila upanja naših nasprotnikov. Vedno znova se nam je posrečilo obdržati fronto in ustaviti nasprotnika. Tako je prerstalo le upanje v odlo-čilr.: sunek znetiaj Nemčije. Brezznnčajne osehnosti, mešanica fevdalne arogance, meščanske nedostatnosti in bivših parlamentarcev, so se zbrale upajoč, da bodo takoj nato debile plačilo za to podlo dejanje, zlomile nanueč nemški odpor pri koreninah. Vsekakor so pravilno predvidevale: Dokler živim jaz. ne bo doživela Nemčija usode ob boljševizma pregažene evropske države. Ockler bom dihal, bosta mojo telo in moja duša sledila zgolj misli, da postane moj narod močan v chrambt in v napadih proti grozeči mu smrtni nevarnosti, kajti, ako so se bile prejšnje vojne za clinastične ali grospodarske interese, je ^misel te vojne v beju za ohranitev našega naroda, Zato predstavlja logično posledico vseh žrtev le nemška ljudska «3r-.^ava. Ako se nekateri dogodki temu še upirajo, ne moremo nič pcmagati. ker bo ta ljudska država preko njih postala resničnost. Ako menijo posamezniki iz že premaganih strank, razredov ali drugln odtenkov našega narola, da je prišel morda sedaj č?.s za njihov ponovni nastop, bodo v trenutku doživeli popolno uničenje. Karrdni socializem, ki so ga nekoč krvavo preganjali, je bi napram svojim političnim na=-protnikom po prihodu na oblast ne le naravnost spravljiv, temveč celo Si-rokopotezen. Le preti onemu, ki je z besedo ali dejanjem napovedal boj novi državi, smo postopali po zakonih. Poleg tega sem CTnogi JU pievz^tje oblasti vsakemu Nemcu in Slasti vse kom u uredniku in častniku, da je lahko izpolnjeval svoje dolžnosti ne da bi prižel v spor s svojo vestjo. Kdor pa misli sedaj, da lahko spravlja v spore z vestjo crtale ljudi, ne da bi sam kaj takega dož:v?l zaradi mo-'ega postopanja, se m<~.ra zavedati, da to pomeni smrten konec. Dokler .v> pregani^li sr.mo mene. sem laLKO veTikc-ootezno izpregledal to preganjanje, kdor pa bi lnnes dvignil roko proti ~Teon-Qji, bo brezobzirno uničen. Nekaj ur je zadostovalo za zadušitev poizkusanega unera dne 20. julija, nekaj mesecev za odstranitev vpe klike teh brez-eaStntti katflinikfh imdi. Kakor ml je služil 1. 1P34 opor male skupine v pokretu za izvedbo očiščenja, tako je predstavljal novi upor pnčetek temeljite preureditve vsega državnega aparr.ta. Cas kompromi-sarsklh značajev ir. ljudi s pridržki je dokončno mimo. Nemška vojaška zastava je v teh dneh simbol narrdnosocialistične revolucije in državne ideje, polkovna zastava nemške vo;ske. Uvedli smo nemški pozdrav. Ljudske g'enad.rske divizije bodo pomagale, ia bo zmagala rarodnoseciah-šticna ideologija Po tem 20 juliji: me je najbolj prevze. lo in razveselilo dejstvo, da so vojska, mornarica in letalstvo — vojašiia SS je bila že prej izven dvoma — ne da b: bilo prej navzven vidno, tako prežete z narod-nosocialističnim duhom, da nam ni preostalo nič drugega, kakor da pomečemc nevredne iz stranke. Iržav* m vojake in tako izvedemo popolno" enotnost stranKe. naroda, d-zave in vojske v njihovih pogie-dih in volji. Kljub temu so b:'!e p'slećice tega izdajstva grenke. Nadi na.sproLmki so, misleč, da lahko sedaj Nemčijo na hitro pregazi jo, strnili vse svoje s. le. Ha se jim je načrt ponesrečil, se meramo zahvalit: junaškemu obnašanju vojske, predvsem pa hrabra, mu obnašanju nemššce, domovine. Odgovora na poziv k izgra litvi utrdb *in v ljudsko vojsko sta le simbela za vedno bolj jasno nemško ljudsko skupnost v tem usodnem beju za bodočnost našega naroda Tak-> stopa popolnom^ enakovredno po. leg starih vojakov vojake, mornarice .n letalstva dar.op vojaška domovina ne le s svojim^ možmi, starčki in mladeniči, tem-več tudi ženami in dekhcaml. Ako pregle lam skupno v<*nto vseh ogromnih naporov, ki jih danes đoprtoasa nas narod, vse trpljenje, ki ga morajo prestajati milijoni ljudi v naših mestih. p«t naših delavcev in delavk ter podeželskega prebivalstva; potem bj vprašal do&ao? z dne 20. julija le še tele: S kako ^ra«rieo bi lahko zahtevali take žrtve, -»k^ rte bi bili sveto prepričani, rta bomo ob koncu tega boja ojačlli nemško ljudsko državo, jo veln> bolj izgradili :n končno napravili to veliko obdobje našega naroda za rojstno uro Reicha, ki ne bo le navzven obsegal vseh Nemcev, temveč jih tudi na-vznotraj osrečil? S tem, da se borim za narodnosocialistično državo, podajam največji borbi naše zgodovine edinstveno moralno in nravno vsebino. Kćer misli tuil v teh urah le na svoje stanovske ko*isti. ne postopa zgolj ket zločinec, temveč je blazen egoist, blazen, ker misli v svoji neverjetni omejenosti, ;!a se je narod monla pol stoletja navduševal za bej na življenje in smrt le zaradi kake srednjeveške fevdalne države. Ko je bilo L 1923 končano som napisa! v ječi 2>Mein Kampfc. Neprenehoma mi je lebdela pred očmi uresničitev narodnoso-cial i stične ljudske države. Dclga leta -tmo se borili za to idejo, po prevzemu oblasti pa za njo praktično ielali. Ob pogledu na dosežene uspehe v gospodarskem in socialnem življenju, na naraščajočo kulturo in perniritev raziedov sta prevzemala na- še nasprotnike bes in zavist. Ako danea objavljajo v drugih državah tako zvane >socialne načrte o bodočnostic, potem je to le slab od svi t tega, kar je narodn^RC- cialistična Nemčija že praktično uresničila. Zato se danes lahko izjavim le za nadaljevanje tega dela. Kot prsdeiil svoj blagoslov kakor v dolgih dobah pr?l tem. Takrat smo izvojevan natvečje zmage svetovne zgodovine in se kljub temu nismo provreli Cas: uda cev ms ne bodo nikdar upognilj m b^do tako sliko o značaju nemškega naroda pri zanamcih potrdili 'e v dobrem smislu. Zato upam z neomajantm zaurrn^em da bo z načim lelcm in z naš -mi žrtvami nekega dr.*» Pti^ei trenutek, ki bo ktnčno z uspehom kronal naše delo Cilj našefrn hoja p**i tem ni prav nič drugačen, kakor ie bil oni, za katerega smo se morali boriti 1. 1923 in za katerega je šlo v sru:t prvih 16 mučoncev našega po-k:eta. Rešitev našega nareda iz stisk to nevarnosti, zagotovitev življenja našli otrok in njih rr tom cev do daljnjih redov. to. naš cilj. V senci našega naroda pa koraka ona Evropa, ki občuti, da ne gr^ danes *c za nemško usolo, temveč za bodočnost vseh onih narodov, ki se prištevajo k Cv. rrpi jn ki zavestno odklanjajo boljže^l'iko barbarstvo. Tako pozdravllaro 17. daljave svoj«* ^.ae strankine tovariše po glasniku tega prepričanja, z zagrizeno odločnostjo, s svojim starim nezlomljivem boinim pogumom in z neomajno samozavestjo Ob tej priliki po šn en k* 1 zahvsl**ui**m ***vcp!ti ored 21 leti. ko so nam prav tako dali vzgled 71 bodočnost našega naroda VeHkonemakega Reicha.« . Žrtve šnklietovili niso bile zaman GlsiSjiva počastitev cjihavega mučeništva V sredo ob 10. uri dopoldne je bila v kabinetu prezidenta generala L.. Rupnika gmljiva, prisrčna počastitev mučeni št va šukljetove družine, ki je doprinesla v borbi proti komunizmu najtežje žrtve. Prezident in generalni inspektor Slovenskega doma-branstva L. Knpnik je sprejel domobranca Martina Sckljeta, brata pred dnevi padlega junaškega poročnika Stanka Sukljeta, in mu spregovoril naslednje očetovsko tople, iskreno doživljene besede: »Dragi moj domobranec Martin Surklje' Kovica, ki mi je ?pcročiia i\mask'> Brrrt tvojega hrabrega brata, poiočnika Stanka Sukl.eta. me je globoko prepuni la za^di osr -mnih žrtev, ki Vh je družina Suklje-tovih položila v protikomimistični borbi na žrtvenik domovine. Žrtve tvoie družine, dragi Martin šuuje, so vsemu slovenskemu narodu grozrten dokaz kako breznarodni in brebozn., zda-žido\-ski komunizem naČJtn:) zlobno u^.iču'e našemu narodu v?-e kar tn a dobrega Vi trije bratje Sujcljetovi rte to že zdavnal spoznali in ste kot najboiiJ' S o-venci dokazali, kaj je dolžnost nas v-eh. da Izgube in žrtve, ki nam j'h pripravi]i komunizem, ne bodo zaman. Po e« dveh dobrih slovenskih deklet, tvoj h sester, poleg poštenega, delavnega in bog-ibo'etoga očeta, ki ga je zrušila teža komunističnega zKičinskega nasilja, sta zaradi te^ sp z 1a-nja dala svoji življenji za rešitev nareda in domovine pred komunizmom tudi tvoja dva brata. Ko hvaležen junaškim žrtvr.m Sukljeto-vih tebi. dra^i moj domobranec Martin, ki «i mi dostopen, izražam svoje in slovenskega naroda globoko sožalje, ti ponovno zatrjujem, da Šukljetovih žrtve niso bile zaman in da jih bo rešen in po veličan slovenski narod nekoč znal hvaležno popb-čati. Tebe. domobranec Martin šuklie. n^j spremna blagoslov božji, da boš takrat, ko bo naš narod po končani zmag' deMl p'a-čilo, prejel čast in nagrado za žrtve svojh dragih. Jaz pa ti bom vedno rad na ra~rW"go in ti bom šel v vsaki stvari na pomoč, kolikor bo to v moj'h močeh. Sprejmi izraze moje hvp.'ež^e vđanoeti.« up v So Kakšne so razmere v Sovietsk: zvezi, eo naši jaMioeti že dobre znane, saj je bilo o tem žc mnogo nnp e-ane-^a. pa tudi očividci so se ^ahko prepričali o tem. Kliuh temu na so Ljub'jančJn z ve!ik;m zanimanjem poslušali Številna nrcdavarija ki 'ih jc imel \ našem me^^-u rostovski -vrseučiliški jfmicex>r Sertjij Groto^-. Njegova izvajan'a so spremljal zan.- mivi filmi o katinu in V7mtc. Filmi so nazorno pr'k?zal vse podrobnosti, ki so v zatzi z izstrelitvijo tisočih poljskih ča^m kov. Med drugim je bi'a prikazana rud*, obdukc ja trup'a generala Smolad^sJcega. Razločno je bilo tudi opaziti zastopnike mednarodnega Rdečega križa z Ženeve ter drugih držav. Pesek, ki ga je bilo često najti v ustih in nosneah nedolžnih žrtev, dokazuje, da so bili Še živi, ko so j h pokopali Profesor Sergij Gro tov je predaval v ruskem jeziku jasno in razumljivo, teko da so ga mnogi razumeli, £e preden je njegove besede prevedel v slovenščino njegov roiak eosp. Igor Riedk:n. Prof Grotov je spočetka omenil snoje živiienje v Sovjetski zvez. kjer je žvel do lera 1942. Več let je bil kot poli ti čn-osumlicnec na prisilnem delu v raznih kazenski taborišč h. ob izbruhu vojne je postal vojak v kazenskem b.taljonu, ob nrihodu Nemcev v Rosrov pa se mu je posrečilo pobegniti- Iz izvajanj prof Grotova se je občinstvo lahko pmo\Tio prepričalo, da živi msk nan>d v okrrvh. da mu \ladaio Ži«!je. lc» z Rus pobi a ^o Rese in se cin'čno Bmejefo ko odva žajo desett soče v koncpntracuska taborila kjer mnogi od 'akote n naporov v kratkem ča m oelu Bnvfef* ske oboroževalne industr je. kjer tsoči ;ntcT-nirancev gradijo boljševičke tanke in letala Položaj delavca je v Sovjetski Raniji -slabši kakor pred svetovno vomo Poleg drugih naj-osnoA-ncj^li ž^1^en;skih nom^n;kl;|-.-r»sti je na višku pom.mjkanje stanovanj, tako da mo- rajo cele družine prebivati v eni sami sobi in vča-ih ceo po dve družn v enem prostoru. N'air3 je v Sovjetski zvezi v rof-ah Z dov Judje so pesniki p'^ate-ji kakor Ba-bel. Leb^din'Jci. Virta. Bagricki ftd. Največ je rt!d. judovski igralcev, prav tako filmskih umetn kov Nedvomno, na;sl'*hre pi se god4 sovjetskim slikarjem. Lepih slik sp'oh ne morejo in ne smejo več delati, ker smejo delati le po vladnem naročilu, V podobnem položaju je tudi ruska narodna gUsba Sloviti cerkven zbon so bili prepovedan: Naj- boljši stari skladatelji pozabljeni, na sporedu pa so sumo dela sodobnih sovjetskih judovskih skladateljev. Sploh imajo Judje na vseh področjih največj vpliv. Kaj Is estalo v sovjetski stvarassti od ps^c^agan&ssga marksizma? Stalin je torej leta 1931 zavrgel načelo ena kostni h me^d Kot gospodarsko nevzdržno in je proglasil načelo razi.čnih mezd. S tem se je sovjetsku država tudi glede mezd vrnila k izkušnjam z-pada, toda v poslabšani samovoljni kopiji, kot to pač izhaja iz državnega načrtnega n .čela. Pri tena pa je sovjetska država tudi na tem najbolj občutljivem področju socialno-go-spodarsivega življenja na široko zabredla v posnemanje »amerikanizma«. ki je seveda v absolutni boljše viški državi t posebno biu.a r.c ob.ikc. K.ir naj bi od leta 1931 vrsi: u larnikic, posebno izšola, ni akordn: gorecniki, to vrše od leta 1935 dalje »stahanovci«. S.ndikati so postali orodje sovjetske oblasti, k: naj delavstvo z vsemi sredstvi navaja k stahanovstvu. Akordni sistem, ki ga je marksizem označeval kot sisani preračun.on.^n izžemanja delavčevih sil, je dobil s »stahanevstvom« v sovjetski državi svojo gornjo skrajno obliko. Sovjetske mezde so danes načeloma akorune. Pri tem pa povprečna mesečna mezda na splošno v sovjetski državi ne pre-^ega 180 do 200 rubljev. Tm-ifp.e razlike bi se mogle ravnati po nam že znanih teoretičnih vidik.h načrtnih potreb po delovnih močeh v različnih panogah. Mezda je v funkcij: načrtnih dj.stavk. Sicer unaljivo in z načrtnim načelom skladno sodilo (kriterij), k: pa nima s socialnimi moli.', na katere se sklicuje sovjetsksa komunistična propaganda v tujini, nobene zveze. Dsnes obstojajo v sovjetski držav] v glavnem trije ostro opredeljeni ?oc:r.Inl razred: kot pos'ečica različnih ne d ^z. dohodkov: spodnii, srednji in Vi5jj razred, v okviru ka? eri h pa je seveda ^3 dokaj socialnih razlik. V spodnjem razredu so mr>^e sovhcKnih. kolhozriih in industrijskih nekvalificiranih delavcev. Vel k fcdel izmed njih prejen\a mesečno kom?j okrog 100 rub,;ev. V srednjem socialnena razredu so preddelavci specialisti, sindikalni in strank p: nameščenci iti. v gor-niem socialnem razredu pa Fp polog strankine politične ei:'e direktorji. Šefi-inženirji trustov in obratov, ki imajo poleg visok h denarnih prejemkov še celo vrsto nr».+uralnih ua)Dđnosti Kako je mod te tri razrede porazdeljen poHtucn Vpliv, daje slutiti n. r>r. ?o.-,toi:lo 10 °.o, razne dajatve 1 %. Na račun teh d. j^tev se nominalna mezda zman.ša za 15 do 21%, Citrjne, šef angleši:ih socialističnib sm-dikatov, ki je dvakrat obiskal sovjetsko državo, navaja v svoji knjigi, da je treba tej nominalni mezdi v sovjetski državi prišteti še tako imenovano »socialno mezdo«: Ugodnosti socialnega skrbstva in »brezplačno socialno zavarovanje«. Dočim sovjeti zatrjujeio, da znaša clelež »socialne mezde« povprečno 32'Vo nominalne mezde, Pa pravi Cilrine. da sovjetska »socialna mezda* ne pre^erfa 28%. Da more povprečen ruski clo-'a-ec vkliub tem nizkim mezdam živeti, raztsga Ci' ne s tem. da v sovjetski držT i deTajo skoraj vsi dnižin^k' čiani. Tako je Citrine našel n. pr. ženske ce'o pri težaSk^i doiih v rudnikih in na železnicah. Zanimiva je ?T i-ka »kapitalistična« mezda je po pričevanju VfSTodoato rvh mož na splošno nižja od mezd v civ.-iz -ranem svetu. Sovjetski delavec pa tudi ne dela kar sam od sebe iz socialistične gorečnosti ^po svojih moček«, temveč iz potrebe P° Pre-življanju. po privlačnost' d^'ovne VTtti m delovne odinen*? n pod silo svjetskih rajj mer Kai je t« »rej 5e ostalo v sovjetski mezdni in de!ovni stvarnosti od naučnega propagandne^ marksizma? Nio. — tlz R Toljančeve knjige »Gospodarsivo v Sovjet^ ski z vezi t.) Prlbeifđk pripovedni« Dne 6. okt, 1^4-4 me ie mob;'izirala Tohor ska brigada Da natančneje ra7'rv:m v kak*- Okoi SČtnall j? bflO to. Ravno sem zaspal. n;xiadoma zaror dnbil od An^Tc/cv « — MfiO čudno sc mi ie zdelo, pa vprašam: »T, tovariš, kje pa imaš potem ti anel cko uniformo da srm^-iš v teh cunjah cfeoH?« Partiran pn me ie iezno poaledat: »Tovariš, obleke so pravkar dospe'e n so še v hri^dnem magazinu. Snloh si pa radoveden kot kaki stara baba.« Z:lPiK>til sem svojo družico in začel pasje nartiz?nsko 2 vlieo.je. §e nc?:ai dn P^/a-h'm Ko Mem odhajal je moja 76 let Stflrfl mati prišla na pral in zakl cala »Na Tone, rožni vmec. da te bo breajanska ^ati božja varovala!« — »To imate pa lahko vi sami. ml smo s takim' rečmi že davno pomedli« odgovor pavrt;znn materi. Čudno mi jc b;lo pr. srcu ob teh besedah* Po mnogih ponoalb wo nrekorači'i mejo. Prišli smo v vas Trato, kamor je prpet:al sam ficneral NOV Srovcniie « «%voi:m štabom Takoj smo imeli zbor Cmeral je delil nrke vrste nasj;h znamk, ampak veste, to *no Hle medalje. To so dobili tisti k so znali na'bc'i hitro bezati. General je imel rud? eovor. v katerem je novdaril. da čakajo partizane se težke borbe. Pa s? Ogisa na koncu «troin partizan, ki so [?a imeli za malo lHtmtate0U »Tovariš rfcneni!. sai pravite, da smo /c skoraj >*sc bele pobili, s kom pa bomo imel' še borbe?« General se je oc!k?š'ial :n s težavo odgovoril: »Tovariš, pred n bodo Rtis-i tu, bomo še nekolko z Anclc/j zaplesjili!« MoJ je še po\*edal to in ono, nato pa cdšel na osvobojeno ozcm'je. Ali mio'a Zdi se m:, da so ramo te medalje prinesle nesrečo v brnado. Koma*' jo je general odpiha1. so že zaropotale domobranske stroin'ce. Začel ^e je naničen brc! na polo> /j;c. Tud pravkar podcl;cne medalje niso sadržale domobrance Uspeh: nekaj mrt\:h partizanov n ranjenih. V nevoljo na vOczgodaj so prhrumeli domobranci. Menda so bili iz St Vrida. Vnc'a se je huda borba, v kateri smo mi nartzan:. pO* teknil' kratko Uničen je b'l ves drua- bataljon Pohorske brigade Celo komandanta ba-tal ona se je prijela kroola. Toda \Taa je imel srCčo. d^Hil je pet strelov z brzostrelko, pa so eta že nekam % Tekli M;s.' m. da ie danes že v trinajsti. . . Stokal je kot kak otrok. V ponedel:ek pa se je hotel ostali del Pohorske bngade nasaknit! proti 2n/embcTku A snet smola. Prvi b^ta^on je za-el v kriini o^enj domobrancev in Nemcev Začelo je pokat, kot da je soc?ni dan Da je bilo še bolj vroče, ie ©oskrbela artiVrija Od \*seL;a bat'Pona je ostalo 7 ljudi. Tudi jaz eem dobi drobec granate v hrbet, da sem bil takoj v krvi. Dovolj Je pcJrretov. sem si m*Plešemo okrog sveta« In drugih. Lfaol VValdmiiner poje in pleše v operetnem filmu >Noč v Benetkah«, ki vsebuje polno Straussovih melodij Filmska anekdofa BO) TiZ daljavo Lizzi Waiumuller, ki >i Znaki ssčrsšcaječe socialne krize v Anglif ? Desettisoči delavcev se Uotefo izseliti, da se izognejo usedni brezposelnosti Londonski dopisnik stockholmskega lista »Afton Tidningen« objavlja zelo zanimive stvari, ki se nanašajo na znake porajajoče se socialne krize v Angliji. Na deset-tisoče angleških vojakov in strokovnih delavcev se namerava po koncu vojne izseliti v Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo. Cele gore vprašalnih pisem so se stekale dnevno v pisarne britanskih dominijonov. ki imajo svoj sedež v Londonu. Samo v Ontario V Kanadi se namerava izseliti nad 2O.000 mož in žena. Dnevno je bilo vloženih 600 novih prošenj za dovolenje glede preselitve v Ontario. Na stotine vojakov in Civilistov je posetilo vsak dan »Avstralski dom« v Londonu, da se poučijo glode izse-litvenih možnosti na peto celino. Tudi glede Nove Zelandije so številna povpraševanja, pra1.' tako za Ju^no Afriko. Dnevno se je javilo okoli sto oseb. ki želijo po kon- | čanl vojni odpotovati v Novo Zelandijo. ' da se izognejo socialni krizi, ki preti Angliji. Značilno je, da kažejo posebno željo po izselitvi ravno delavci in vojaki. Težko si je pri tem misliti kaj drugega nego to, da mora biti v Angliji nekaj gnilega. Ne motijo se oni. ki domnevajo, da je poglavitni vzrok tega pojava v zaostalih socialnih prilikah. Sedanja vojna je še enkrat dvignila na površje Cburchillovo kliko in predstavnike plutokratične reakcije. Ta klika je širokim ljudskim plastem odrekla minimum socialnega skrbstva. To dokazuje odklonitev razvpiteera Beveridgejevega načrta. Tako se odraža socialna kriza v Angliji v ne- utešnl želji desettisočev, ki se danes s strahom sprašujejo, kako bodo živeli po končani vojni v Angliji, ki jo bo zajela usodna brezposelnost. Glasbenikove sanfs — Kako sod m o o sanjah? — je de?a! zdravnik — C^e bi vam povedal svojo sodbo, bi se mi vsi čudili. — Kar na dan z besedo Presenetili ste nas že tako pogosto s svoj mi izkušnjami in doživljaji, da ie pač vseeno ali bo eno začudenje več a'i mm j. — Če torej hečete slišati mo.'e mnenje O tej stvori . . je dejal, zdravnik zamišljeno in je! prinovedovat: — Mlad Dunajčan. o katerem vam hočem pripovedovati, je najboljši dokaz mojega na-ziranja o sanjsh Presod:te sami . . Stanovala sva v sti hiši. samo hodn k ?e bil vmes>. Imela svo vsak svojo sobico v najvišjem nadstropju pod srtreho. zelo mirna in svetlo, podobno samostanskim celicam Moj sosed je vedel, da studiram med cino in nekoč je prišel k men na posvet o želodčni bolezni. Bil je svet'olas. nežen :n boleč kakor otrok Takoj se mi je prikupil f'udil se je. da se jaz kot mož vede tako zelo zanimam za e^asbo n sicer za duhovno, resno, globoko glasbo. Moj prijatelj VVolfgang Brauchbar je namreč gojil izključno to vrsto glasbe. Zato je stud ral *ame velike italijanske mojstre "n Bacha. Pogosto je med igranjem nenadoma prenehal n pogum mu je upadel da je vstal od klavirja — Ne. ne, to ni tisto, kar mi roj. po glavi, v tem je še mnogo čutnosti in gmornosti. Vidim, da ne morem orodret do dna da ne bom ustvaril nič resn čno dobrega. Nekegi dne se mi je Wolfgang zaupal: — meja tvorna nesreča ima svoj izvor v mojem srcu. Ljubim in ljub jen sem. — In temu pravite nesreča? — Za umetnost gotovo. . Toda kaj naj počnem? — Zavidam vam — sem mu odgovori. — Ce bi s', mogel iztrgan' srce iz prsi, bi storil to. — Ne pretiravajte, drag" prijatelj. — Morda po poroki. . — Ali se misl:te kmalu oženit.? — Čez pol leta Volfgmg je bil plah kakor otrok, se je bil zaljubil v mladenko junon*ke postave in obraza, pravo lepotico. Takrat sem ost*»l r»o cele dneve na univerzi in v bclni:nic\ \Yo-falang je :ahko nemoteno igral od jutrn dc večera. Samo z\ečcr strm bil prča niegovega skladate'i-kjca dc!a n ljubezni Ne£;e noči — bik) :e po7rmi m zeo mrrio — so me zdramili zvok \Vo!ffjangovega kla-v rja iz ginbinc sna Prisluhnil sem 'n sedel ves zaman na poste! ii omam! j en no čarobni glasb Klavir ie utihnil, čez nekaj časa e pa zadonela ista me odi j i. Vtis ie bil tako močan da sem vstal, jae h tro obleke! in potrkal na vrata prijateljeve solree Ko je odprl, sem hitro vstoni! Veki sem da ie slečen nnvT-lic hudemu mr zu. ki ie kar nrešinjal kosti. — Onrostite. — ie jecljal — zbud' sem vas.. oprost:te. . , Ah. čc bi vedeli, dragi prij3tel , če bi vedeli! — Povejte mi vse. toda najore-j se ohlecite. Za v te se dobro, če se nočete prehladiti. Potlej mi je na pravil: — Sanjale se mi je. da me ovija plašč goste megle v žarkih luči. jasnejših od lune Bil sem kakor omamljen in nit prestopit: se nisem upal. Tedaj mi je pa naenkrat za šepeta I sladek glas: Poslušaj. Zadonei je zbor ženskih glasov; najprej tiho, kakor iz daljave, potem se je na vedno močneje prelival v melodijo, drhtenja ji solz . . Ah . ., bilo je nekaj nenop snega. Zdelo se mi je, da senjam in napeto posluša i oc sem dejal sam pri sebi: Če bi se mogel spomn ti tega. ko se zbudim o čc b mcgel to napisati. To bi zadostovalo, da bi postal nesmrten, Moi Bog. stori, da se bom vsega spomnil. Nobena človeška g:n«ba ni nikoli dosegla take VjSbk zgovomoMi in moči Čutil sem, da drhti vsa meja notranjost, kakor da sc ti glasovi razgibal vse moje živce in kr. kakor da so dali moji dnS krila.. Bilo mi je-kakor da morim umret od naslade Ko je zbor utihnil, sem dejal ves v ognju: Moj Beg. daj da vse zapomn m. ko se prebudim. A sladki glas je zor>et zašepetaJ: Spomnil se boš samo prvega dVla — čim bi se spomnil tudi drugega, bi umri. Prcbuđ 1 sem se drhteč po vsem telesu in moji živci so drg^ali v zadnjem zvočnem valu božans/koga zbera. . . Spomnil sem se samo prvega dela, od drugega mi je pa ostal v spom nu ne asen. neopredeljen vtis. Porušil sern se ga sp< mn'ti tud za ceno svojega zv!jenja toda zaman. Tedaj ie sedel "vVolfgana h klav rju in za-gra : — Čujte čujte m: je zak! cal B1 ie naenkrat ves Ezpreraenjen Se nikoli n:rO pričaral n ego\' nrs:: '~? ^ a v rja 'ako nežnih, -•adk h zvokov. Deia: -l:o: To j^- vaša najboljša skladba. — Moja? — ie zašepetaJ VVVfgang. Čez nekaj dn m: i: Wolfgtnw zaupal, da ne poskuša več spomnit se dngeaa de'n svo-iih sanj. Torej se '}. ver 'ar le bal smrti Prvi del je bil tačas p-enia'. toda za;gral ga ni več Ljubil je in zato n hotel umret. Pozneie me je povabil na s»vojo svatbo Tistega večera ie kar žarel od s -cče Zloži' je bil poročno pesem in na prošnjo SV&tov jo je zaigral Sedel sem kraj n,;eea h klivirju, da bi mu obračal l^e not. Woifgang :e zaigral ***vojo nove sklr-dbo n koma i ie utT.nilo ploskanje, je zaigral nre'ud'j .. V srvojo veliko začudenje sem z-sli al orve zvoke zbora, ki ga je bil §h'*al v sanjah Videl sem, da prijatelj prebledeva m t;ho sem ga vpr ša!: »Zakaj? Njegove oči so zrle tone v praznnn. VVolfg-mg ie gral in graJ. Oloboko je diha! — Nehajte \Volfgang. to vam škoduje — Ah. Bože moj. bože moj. je dejal obrnjen k men' in težko sopeč . . . spominjam ee . . Bože moj. In komaj je izgovoril te besede je privrela iz klavirja himna radosti sreče in cki^e^enja, zmagoslavja, o katerem je pravi. Vsi svat e so vstal in sk'cnili ozek nas okrog žarečega glasbenika, povsb jem pc čaru č.:ror>ne glasbe. Hotel sem potegniti njegovo rko od k!a-viature. da b" ne mogel več igrati. Toda bil pem tudi sam očaran. Obenem sem ee pa bal teg?, kar je moralo silediti. Z zadnjim akordi je skloni! VVolfgang glavo na klaviatura. Dela! se je blaženega, toda bil je mrtev. Uprava poPcije — oddelek za protiletai-sko zaščito opozarja vse posestnike hiš na navedbo o dopolnitvi predpisov o protiletalski zaščiti, ki je razširjena na vse mestne predele L.fub:jane. ?lede ureditve hišmh zaklonišč in izvršitve ostalih ukrepov hišne protiletalske zaščite, da v danem roku »sto izvršijo. Proti kršiteljem v? naređhe ««* bo strogo postopalo Knjižne novosti Nova mladinska knjiga Posebnost slovenskeg-a knjižnega trga zadnjih let, ki bo nekoč prav tako zanimala sociologa kakor literarnega zgodovinarja, je pač nenavadno visoko število novih knjig za mladino. Ta skrb za naš naraščaj je nemalo ginljiva in hkrati dokazuje neomajno voljo, da hočemo žveti. Kljub vsem vojnim težavam je mladinski knjižni trg tudi letos zelo bogat. Tako vsaj v tem pogledu Miklavž in Božiček ne bosta v zadregi. Kot izreden pojav beležimo letos knjigo Marjana Radontća čarobni prstan, ki obsega dve pravljici, katerih prva je dala knjigi naslov, druga je pa t Ribičev sin«. Mladi avtor teh pravljic je po rodn Dalmatinec in v slovenski literaturi menda prvi, ki pise iz prvega priseljenega rodu žo slovensko. Jezik je neoporečen, a pravljici razodevata vse prvine otroškega prav!ji. - nega sveta, s knteiimi jo prežeto ne samo slovensko, ampak vse evropsko mladinsko slovstvo, a jih je dala sončna Arabija. V njih nastopajo vile. zmaji, črne marke, silni vojščaki. čarobni prstan, črne kače. zaklete kraljične. čarovnice in neogibni, večni zmagovalec nad hudobnimi silami, ki je v obeh pravljicah preprost, siromašen deček. — Knjiga je izšla v nenavadno lepi opremi. Zlasti je pa treba omeniti uspele ilustracije Marije Vogelnikove Tudi letos ne sme nobena slovenska družina ostat? brez knjižnega daru Vodnikove družbe! NIMA OKFSA Jaka: »Melhijor je imel gotovo nahod, ko se je oženil.« Miha: sKako to misliš?« Jaka: >Ce ima kdo nahod, potem navadno nima nikakega okusa,< RESNICO GOVORI A: ^Poglejte, gospod, to so vam mišice! S temi le rokami ustavim tudi brzi vlak.« B: »To je laž.« A: »Zakaj le, saj sem — strojevodja!« NESREČEN DAN A: »Praviš, da pomeni nesrečo, če se človek oženi na petek?« B: »Prav gotovo. Zakaj naj bi bil prav petek izjema?« Dr. Fran Vatovec: 30 Gb zori slovenskega Ob stoletnici Bleivveisovib »Novic« novinstva Kakor moramo občudovati TrstenJakovo neutrudno znanstveno delavnost, tako strmimo ob kopici drugih njegovih spisov neznan B tvenega značaja. Težko bi bilo nazorneje prikazati Trstenjakovo mnogostransko usmerjeno publicistično sposobnost nego je to storil F. Leveč: »Zdaj ti razlaga skrivnosti taram-balte-sekire ter dokazuje, da Skiti nijso bili nikdar Slovani, zdaj ti zopet opisuje našo Torklo in Bog si ga vedi, kakšno boginjo še ter te uči da smo uže pred 2.000 leti bivali na našej zemlji, katera zdaj grob ima komaj za nas; tukaj ti pripoveduje veselo vrbovsko smešnico, ondi priobčava zanimiv životopis slavnega rojaka, tukaj zapoje pošteno slovensko pesem,* ondi zagrmi z ostro pridigo, tukaj biča v hudej satiri naše filistre, ondi v vodnem članku kliče k delu in spravi, tukaj ti ljubo in mično sanjari, ondi ti korenito razglablja čudovite skrivnosti našega jezika. S kratka: povsod ga nahajaš, vsak dan ga sreča-vaš, vsak dan pravim, in povsod: v Eleivveisovih »Novicah«, v Janežičevem »Glasniku«, v »Slovenskem Narodu«, v Einsptelerjevem in Kljunovem »Slovencu«, v Pajkovej »Zori« in v goriškej »Soči«, v »Slovenskem Prijatlu« in »Gospodarju«, v Slomškovih »I>robtinicahIn če tudi on, samouk, ki je živel daleč od velike biblioteke, ter je moral drage knjige kupovati za svoje drage novce, v znanstvenih stvareh nij vselej pravega pogodil, in če tudi ostali spisi njegovi v obliki nijso vselej dovršeni postavil si je z njimi vendar spomenik ,sere perennius' ter storil je za svoj narod več, nego vsak izmej nas.«104 Spričo velikega ugleda, ki ga je užival po vsej Sloveniji, je postal D. Trstenjak ustanovitelj slovanske šole in skupno z »očetom« štajerskih domoljubov dr. S. Kočevarjem utemeljitelj štajerske ustvarjajoče sredine, ki se je uveljavljala stopnjema vzporedno z Bleiweisoviro ljubljanskim (kranjskim) in M. Majarjevim ter A. Einspielerjevim koroškim krogom, do-čim je goriški stopal krepkeje v ospredje šele v poznejših desetletjih. Na vrhu Novične politične publicistike pa stoji dr. Valentin Zamik, ki kaže nekaj vzporednih črt s Trstenjakom: kulturna razgledanost in načitanost, znanje jezikov, neutrudna publicistična delavnost, vsestranska novinska uporabnost, plamene-ča rodna gorečnost. Kakor Trstenjak, tako je izšel tudi V. Zamik iz književnosti, če je nihal Trstenjak med pisatelistvom in znanostjo, potem smemo trditi o V. Zamiku, da se je prevesnil iz literature v politiko. Oba sta bila strastna publicista, nenehno snujoča sotrudnik a številnih listov. Zaraikovi nešteti humoristični, satirični, potopisni in n a r o d n o p o 1 i t i č n i spisi, ki jih je temeljito obdelal M. Gorše,106 razodevajo sočnost, polet, vedrino. Novični čitatelji so se z zanimanjem poglabljali v Zarnikove dopise z Dunaja, njegove članke, sestavke in razprave, če tudi niso bili v oblikovnem ter izraznem pogledu dovršeni in če tudi je v njih kar mrgolelo najrazličnejših tujk. Pritegovala jih je njegova žarka duhovitost, pikra humoraost, jedka satira, ostra per-siflaža, ki so bile kakor izdatna začimba večini njegovih Novičnih prispevkov. Svoje skrbno priostrene zbadljivke je namenil poslancem, dijaškim originalom, strahopetnim ter omahljivim Nikodemom. V svoji obširni, slikoviti galeriji je razpostavil vrsto pisartih podob, zmaličenih karikatur, spačenih por-tret<>v. (Dalje) 10°- Leveč Fran, Davorin Trstenjak. O štiridesotlet-nici njegovega slovstvenega delovanja. Slovenski Karod 1878, 258. «i Fekonja Andrej, Davorin Trstenjak, slovenstn* pisatelj. O petdesetletnici njegovega književnega delovanja. V Ljubljani 1887, str. 30. 102 Fekonja A., ibld. str. 39. 103 Novice 1861, 4. 104 Leveč Fr., ibid. 259. los Gorse Miroslav, Doktor Valentin Zamik, narot ini buditelj. pisatelj in politik. Slovenska Matica v Lju b-ljani 1940. Str. 27 -66 (79). štev. 45 Stran 5 š£ju8£jan&ki tiamvaj le dokaj po%no dotnC svoje ptve sprovodnice Ljubljana, sredi novembra. V zgodovini ljubljanske električne cestne Železnice bodo prvi dnevi letošnjega novembra pomemben mejnik. V teh dneh so ramreć nastopile službo sprevodnice, ki so bile sprejete v nadomestilo dosedanjim sprevodnikom. Sprevodnice so vsaj delno nadomestile sprevodnike skoraj v vseh mestih, kjer imajo električno železnico. Po-nekod so bile navaden pojav že kmalu po prvi svetovni vojni, med sedanjo vojno pa je njihovo število močno naraslo. Povsod so se odlično obnesle. Sprevodnice so doda z lahkoto nadomestujejo sprevodnike, še več, da jih v marsičem prekašajo. Knkor v mnogih drugih poklieih, tako so tudi v tramvajskem prometu pomemben Činitelj, medtem ko možje branijo meje domovine, grade utrdbe in vrše druga težita dela, ki bi jim nežnejša ženska narava ne bila kos. Ljubljanski tramvaj, ki bo kmalu štel Abrahamova leta, je dokaj poanio dobil svoje prve sprevodnice. Menda celo zadnji. Morda je še kako mesto na svetu, kjer nimajo tramvajskih sprevodnic. vendar mi ne vemo zanj ... Doslej je bilo sprejetih v službo 50 spre-vodnic v dveh skupinah po 25. Prva skupina je v nedeljo 12. t_ m. Že samostojno nastopala, druga pa je nastopila učno dobo dan pozneje. Prvi in drugi dan so bili tramvaj, ki potniki nemalo presenečeni. Marsikdo ni mogel do sape. Poleg navadnega sprevodnika je stala mladenka s službeno kapo, izpod katere so se vsipaM bujni Kodri. Resno in odločno se jc uvajala v novo službo. In ko je bilo prvo presenečenje pri kraju, ko je ubogi tramvajski potnik, doslej vajen vsega slabega, prišel do sape, je moral z zadoščenjem ugotoviti, da ljubljanske sprevodnice niso od muh . . . Sedaj je vožnja pri|ststa Našemu poročevalcu, ki mu je bila poverjena naloga, da napiše reportažo o prvih ljubljanskih tramvajskih sprevod n i cah, je bilo tesno pri srcu, preden se je lotil dola. Vedel je namreč, da se bo moral peljati nekaj ur s tramvajem po mestu, kar pa zahteva dobrih živcev, samopremagovanja, da se je osramočen izgubil med množico, ki se je zabavala na njegov račun. Sedaj pa so se tudi oni prepričali, da en sam »prosim, naprej!« iz ženskih ust mnogo več zaleže kakor pa suvanje, vpitje in Se marsikaj. Kaj pravijo vozači Mnenje vozačev o novih sprevodnicah je enodušno. Na vprašanje, kako so se obnesle, vedo vsi povedati, da zelo dobro. Zia-sti poudarjajo vestnost in skrb, da gre vse v redu. Do izraza je tudi prišla prirojena praktičnost. Na končnih postajah, kjer se tramvaj vrne, Jutro izmenjajo napisne tablice, odpro odnosno zaklenejo vrata. Zgodilo se je sicer, da je vozač, ne vedoč. da je sprevodnica tablico že obrnila, to storil še sam, kar seveda ni bilo prav, vendar je to nekaj povsem drugega, kakor jc bilo n. pr. doslej, ko je sprevodnik pozabil tablico urediti, da je tramvaj vozil z napačno označbo smeri, kar se je mnogokrat pripetilo . . . »V marsičem prekašajo sprevodnike,« je rekel star vozač, znan po svoji vestnosti, -zlasti pri dajanju znaka za cčlhod so vestne. Vedno počakajo, da vstopijo vsi potniki, nato šele potegnejo. So spretne, hitre, resne in odločne. Pa tudi potniki jih raje ubogajo. Mnogo manj prerivanja in slabe volje je zdaj v vozu. Razumljivo je, da se niso še docela privadile. Težave so še pri štetju denarja in pri razdeljevanju listkov. Ko pa je zmeraj tolikšen naval. Zato si drug drugemu pomagamo. Mi, vozači, pazimo, da nihče ne vstopi spredaj, razen seveda takšnih, ki imajo prtljago, nakar sprevodnice opozorimo, da je tak potnik vstopil. Treba je položaj razumeti, saj so se morali tudi sprevodnik] boriti z začetnimi neprilikami in marsikaj ni bilo prav ... Kaj sprevoda ;kz l.tt pctsašfci Učna doba jc zelo kratka. Dva. tri dni komaj traja. Vrši se pa pod nadzorstvom Že Izkušenega sprevodnika. Vsaka novinka se je morala seznaniti z dolgo vrsto ma- lenkosti Imena tramvajskih postajališč, in sicer uradna in »domača«, odcep ln smer posameznih prog zaradi zveznih listkov, same malenkosti, ki so delale prvo uro po-oka morda največjo preglavico. Potem preštevanje denarja odnosno menjava, izdaja listkov, spoznavanje različnih tramvajskih izkaznic od režijske in dijaške do novinarske in uradne ter končno vpisovanje poteka vožnje, izdanih listkov, priključevanje toka, prižiganje svetiijk ln še mnogo malenkosti. Vse začetne težkoče so bile z voljo gladko premagane, začetna počastnost pa se je že v nekaj dneh spremenila v urnost. »Večji del so srednje velikosti.« je povedal sprevodnik. >nekaj pa je tudi velikih. Hitro so se vživele v novo okolico. Novemu poklicu so se posvetile z resnostjo, skrbjo ln globokim čutom dolžnosti. Ni dvoma, da se bodo odlično obnesle.« Uvedbo sprevodnic pa bo pozdravili tudi potniki. Tudi tu vlada enodušnost. Nekateri so naravnost navdušeni. »Vožnja s tramvajem je postala, prijetne jša.c trde potniki in potnice. »Nek:.m bolj veselo in lahkotno gre vse od rok. Manj prerivanja je sedaj, manj slabe volje in zabavljanja ter več discipline. Pa še nekaj je opaziti, kar bo vsakdo pozdravil, će kdo teče k tramvaju, mu ne odpelje več pred nosom ,kakor se je to doslej večkrat primerilo. lil kaj je povedala britSsa spr svodnica Naš poročevalec je navezal neposredne stike tudi s sprevodnicami. Ugotoviti je moral, da je uprava električne cestne železnice dobro izbirala. Nekatere imajo službene čepice, mnoge so še brez, ali še sploh navadno opravljene. V tramvaju se počutijo že kakor doma. Menjavanje hitrosti, ostri ovinki, ln drugi nepričakovani stres-Ijaji jih že ne morejo več vreči iz ravnotežja. Trdno stoje in lahko že med vožnjo pišejo poročilo in tudi v največji gneči jim ne uide več noben zastonjkar. Teh je se- daj manj, so pa tudi takšni, ki bi najraje dvakrat kupili vozovnico ... »Kako ae počutim v novi službi ?« je rekla ena izmed sprevodnic, ne da bi se dala ovirati pri delu. »Prav za prav ni nič posebnega. Spočetka je šlo počasi pri preštevanju denarja in oddajanju listkov. Marsikdo je tudi debelo pogledaL Sedaj pa so se nas vsi potniki privadili. Upoštevajo, da smo začetnice in nam lajšajo začetni-ške težave. V začetku se je tu pa tam kdo posmehnil. zlasti neki gospod se ml je posmehoval, ker sem počasi štela denar. Ko sem ga zavrnila z vprašanjem, ali je res tako smešno, je osramočen izginil med množico... Biti moramo pred vsem glasne, razločne in kratke, pa gre.« Za zaključek: Repcrterjeva beseda Kljub temu, da se je s tramvajem peljal križem kražem po Ljubljani, je bil pisec teh vrstic po povratku veder in nasmejan. Prepričal se je, da prve tramvajske sprevodnice v našem mestu odlično izpolnjujejo zadano jim nalogo. S svojim pojavom so neznosnost tramvajske vožnje naredile znosno. V polni meri se zavedajo odgovornosti. Oe se bodo vsi tramvajski potniki v tolikšni meri zavedali svojih dolžnosti, pred vsem če bodo disciplinirani in uvidevni, bo vožnja s tramvajem kljub hudemu navalu tudi njim mnogo prijetnejša. Prvim tramvajskim sprevodnicam v Ljubljani pa želimo mnogo sreče! p IT>r I orni i fudje trdne volje, vere m, kar je danes poglavitno, rnncgc dragocenih kalorij ... Tem večje pa je bilo njegovo presenečenje, ko je 12. t. m. popoldne, prav na dan, ko so sprevodnice prvič samostojno nastopile novo službo, stopil na Tržaški cesti v nabran voz in se odpeljal proti Viču. Takoj je lahko opazil, da so potniki mnogo bolj disc ; ni. Nič več ni bilo brezglavega prerivanja. Mala sprevodnica — pravijo, da je najmanjša med sprevodnicami — je tno in urno delila listke in sprejemala denar. Njenje oči so bile povsod, hitro so vjele neve potnike, obenem pa so vestno pazi kdaj je na postajališču poslednji potnik vstopil v voz. da je potem lahko dala znak s piščalko — in voz se je premaknil. Nekateri tramvaji so namreč tako vis.-".vi, da so jermeni, ki sprožijo signalni zvonec, celo srednje velikim moškim komaj dosegljivi. Zato je mala sprevodnica opremljen i s piščalko, ki prav tako zaleže. Spočetka, zc je tu pa tam kak potnik, ki jo brez sleherne srčne kulture, sprovodnicom posmehoval, zlasti če ni šlo gladko pri štetju denarja ter pri ščipanju listkov. Pa tudi kaka neslana opazka je padla. Toda kratek, primeren odgovor je takšnega neotesanega neuvidevneža kmalu opametil. Zmeraj sem bila mnenja, da je v vsakem človeku, pa najsi bi bil še tako zakrknjen grešnik, vsaj za zrr.ee dobrega. Dostikrat je sicer treta to zrnce z mikroskopom iskati, toda potrpežljivemu iskalcu se končno vendarle posreči, da ga na kakšen način izbrska na beli dan. Pred meseci mi je zbolel mož. V sanatoriju leži in ljubi znanci se z veliko pozornostjo zanimajo za potek bolezni. To naju je spočetka spravljalo naravnost v delirij ginjenosti. Saj je za te Čase vendar nekaj izrednega, če se kdo zanima za navadnega smrtnika, ki nima niti polnih žepov, ne zvenečega imena niti ni v sored-nišlci zvezi s kakšnim čevljarjem ali mesarjem. »Vidiš,« sem rekla oni dan možu. -toliko prijateljev in znancev me dan za dnem povprašuje po tvojem zdravju. Kakor rodni bratje se zanimajo zate, pa reci. Če niso Se dobri ljudje na svetu?« Toda moj mož je nepoboljšljiv skept;!:. Le nasmehnil se je nekam grenko. *Morda pa na kaj računajo,« je rekel. »Dandanes je pri ljudeh vse preračunano. Vsako dejanje, sleherna kretnja, beseda, da, celo misel.« »Beži no.« sem bila ogorčena. -Na kaj neki naj bi računali ? Nepoboljšljiv črnogled si.« Oni dan sem srečala znanko. Ze onkraj ceste me je prijazno pozdravljala. Nato je prišla k meni. In prvo vprašanje je bilo: ♦No, kako je kaj z gospodovim zdravjem ?« »Tako, enkrat boljše, drugič slabše. Kronična bolezen se ne pozdravi kar čez noč.« »Hm, da, res je tako. Vidite, pokojni mož neke moje prijateljice je imel isto bolezen. Nekaj časa je polc-žavai v bolnišnici, potem pa je bilo po njem. Pustil je revi štiri nepreskrbljene otroke. Vi vsaj nimate otrok. To je sreča.« »Hm, da,« sem zammirala. Pred očmi se mi je zameglilo in v grlu me je zabolelo, kakor da sem pogoltnila ostro kost. Znan-kin obraz pa je bil sama čista nedolžna ljubeznivost. 3>Res, najhvje je. če človek izgubi zdrav-je,« je čebljala, kakor da pripoveduje o vre-mena. Bolezen je nesreča vseh nesreč. Tudi za vas, uboga g ^spa, je to zelo neprijet- ; no. Zdaj stanujete čisto sama, kajne ? Gotovo vas Je ponoči strah? Pa tako daleč v predmestju. Toda stanovanje imate najbrž lepo. Koliko sob? Ali je kuhinja velika? 1 Tudi kopalnico imate nribrž? In vrl? Ko- j liko najemnine pa plačujete? In gospodar, kakšen je? Siten kakor so vsi, kajne? Vidite, mi pa stanujemo v mestu. Triko rekoč strogi center. Stanovanjce je sicer majhno j in v tretjem nadstropju, toda center, draga moja. StraaaSno sva zadovoljna. To se pra-vi, jaz sem zadovoljna — - moj mož pa zadnji ča3 n?kaj sitnari o vrtičku in ker se j preveč debeli, mu je zdravnik nrtrlplsal dol- j ge sprehode. Pa bi b-Io zanj kakor nalašč, če bi stane vali v predmerjtJM. Pa. sem ml- j sHla, to sc pravi, moj mož je mislil. 6e bi j vi kdaj mislili na selitev, da M zamenjali | z nami. Pridite kakšen večer kai k nam r.a skodelico čajčka, da se pomenimo. Boste videli naše gnezdeče. Prepričana sem. da vam bo ugajalo.« >Morda. Na svidenje, gospa. Strasno se mi mudi. i Grio sem imeia čisto sulio. Z veliko muko sem te besede izdavila iz sebe. Znanka mi je krepko stisnila roko. *Na svidenje in potolažite se! Boste videli, vse se bo dobro izteklo. In čimprej pridite k nam na čajček. da si og'vdate naš2 stanovanje.« V knjižnici sem naletela na znanca. »No. kako je možičku?^. je bilo prvo vprašanje. »Tako. Vleče se bolezen, vleče.« »Hm, seveda, saj je pa tudi hudo bolan. 2e prej, ko ie še hodil v službo, sem mu kar z obraza bral, da je bolan. Neki moj prijatelj je bolehal za isto boleznijo. Od zdravnika do zdravnika je hodil. Tudi v zdravilišču je bil. Pa ni nič pomagalo.« ^Oprostite, mudi se m.,« sem komaj za-jecijala in odhitela k vratom, ne da bi izbrala knjige. Toda dragi znanec jo je urnih krač ubral za menoj »Samo trenutek še. gospa, samo trenutek: Veste, če bi se kdaj slučajno namerilo, da bi kaj od gospodove obleke odpro-dali, tisto njegovo sivo suknjo prihranite meni. Kakor nalašč bi bila za našega fanta. No, seveda, to sem kar tako omenil. Sicer sem pa prepričan, da se bo vse dobro izteklo. Lepo pozdra\ ito možička in mu recite, da mu iz srca želim skorajšnje okrevanje.« Na vrat in nos sem stekla po stopnicah. Hitela sem po cesti. Spotoma sem srečala še dober ducat znancev in znank. Prijazno so me pozdravljali. Vsak bi se bil rad ustavil, toda jaz sem hitela kako;' furija. Nekateri so klicali za menoj, pa se nisem ozrla, nisem odgovorila. Bila sem gluh«, slepa in mutasta. Komaj sem prisDpla domov, je zunaj pozvonilo. Poštar mi je prinesel pismo. Pisma dobivam zelo redko, zato sem bila silno radovedna, kdo mi piše. Pisala mi je bivša sošolka. V šoli naju ni nikoli vezalo tesnejše prijateljstvo. Tudi pozneje, kadar sva se srečali, sva se samo nekam kislo pozdravili :n nič drugega. Kaj neki ima zdaj naenkrat na srcu, da mi piše pismo? Tesnobna slutnja me je obšla. Začela sem brati: Predraga, uboga prijateljica! Milena mi je pravila., da Ti je mož zbolel. Res. to je velika nesreča. Z vsem srcem sočustvujem s Teboj. Potolaži se. Taka je pač človeška usoda, da mora vsak nositi svoj križ. Zate je tudi to toliko lažje, ker bi dobila po možu pokojnino, tako bi bilo vsaj nekoliko za Tvojo eksistenco preskrbljeno. Vidiš, jaz pa po svojem možu ne bi dobila prav nič in bi bila velika reva, navezana samo sama nase. Toda upajmo, da ne pride do najhujšega, ka* Ti iz srca želim. Ob koncu Ti omenjam še eno majhno prošnjo. Morda imaš odveč kaj od moževega perila, ali kakšne čevlje? Nnjraje bi imela goj-zerje. Saj bi Ti zelo dobro plačala. V« š. moj bratranec železničar te reči zelo dobro zamenja za živila, ki zdaj tako prav pridejo. Torej, prosim, odgovori mi, če imaš kaj odveč. Srčne pozdrave Tebi in Tvojemu mo-žičku! Naj hitro o::dravi! Einea. Prejeli amo: Tisto, kar je bilo zaradi drv v tadnji številki, ne bo drtalo. Lahko dokažemo, da t*o trgovci kuriva po mvo jem sindikatu storili vse, da bi bilo potrošnikom čim bolj ustreženo. Dokazano je tudi, da je sindikat urgirat, da bi drva prispela to poleti, da bi se lahko posumila. Niso pa trgovci krivi, će dobivajo sveža, na novo Bek&m Mrva. ki prihajajo večkrat v najhujšem d.žju. S tem naj bi hila krivic:* popravljena, ker pni v gotove strna vaš cenjeni list interesa, dfl bi fcOgaf koli neupravičeno napadal ln mu krivico delni. Tudi opazovalce, Pri/nati moramo, da skrbi Prevrni za potrošnike in da pazi, da gre razdeljevali je posameznih živil v najlepšem redu kljub vojnim prilikam, ki nas postavljajo vsak dan pred nove težave. Le nečesa U prosili potrošniki: v zadnjem tem Je prenehalo dodeljevanje fižola. Za zimske mesece M bilo prav, če bi dobil vsak potrošnik na določene odrezke živilske nakaznice \ sa j pol kilograma fižola mesečno. Potrošnik. Osebne novice V podnižnJOni cerkvi v Kosezah sta se poročila magistratu! uradnik inZ. Ivan Cucek in nv.igistratna uradnica gdč. Minka Košir. - Diplomiral je na pravni fakulteti g. Polde Tomšič iz Ljubljane. — 20 letnico zvestega službovanja jo praznovala te dni peslovodkinja pri tvrdki Avgust Agnola na Dunajski cesti gdč. Antonija M« dvešček. — V cerkvi Sv. Cirila in Metoda sta se poročila canrne Nikola I v kovic, ki uživa zaradi svoje ljul c/.nivosti in vzgled« i nega delovnega tovarištva priljubljenost in j spoštovanje pri vseh, ki ga poznajo, želi-: mo mu, da bi njegove krepke rame prene-: sle še enkrat toliko »križev«, koiikor jih je te dni naložil Abraham nanj. Lskreno čestitamo! Neveste na izpitu Charles Kaynes iz Oviori v severo-ameriški državi Georgiji je bil po svojem poreklu, premoženju in zunanjosti to. kar imenujemo r-dob;a partija«. Bil je tudi zelo izbirčen. Trlil je, da se ne bo eženu, dokler ne najde nevesto, ki bi ustrezala vsem njegovim zahtevam. O tem bi se lahko prepričal samo po poekušujL In res so je oglasilo 15 deklet, ki bi se rade omožde z njim. Haynes je najel za pol dne razred v šoli. kjer je zbral priglašena dekleta in jim dal šest pismenih nal:g. Takole so se fdasile naloge: 1. Imenujte sedem krem in njihove lastnosti. 2. AJi se jć glavna jed opoldne ali zvečer? 3. Ali smemo dajati fige ot: okom, ki jim začenjajo rasti zobje? 4. Opišite dobro improviziran obed. če vam mož nepričakovano privede domov tri goste. 5. Napišite v sto besedah, kako naj se oblači omožena žena. 6. Imenujte feat moških ln 6 ženskih krstnih imen. ki se vam zde prikladna za otroke. Tri kandiatke so napravile Ispit nmv dobro, toda vse tri ro se Eadovoljlle z uspehom pri izpitu in i-javUe, da jim na lepem Charlesu ri toliko ležeče, da bi se potegovale zanj. Havnes se je zatcčil z mlado lopo vdovo Bello BrandtOVO, ki ji nI bilo treba debati izpita. Saj bi bila Itak padla, je oigovorila smeje, ne vpraSanje radovednežev. LOV NA TIGRE Gospa Motovilova dobi iz Indije brzojavko: »Vaš sin se je pri lovu na tigre smrtno ponesrečil.« Motovilova odgovori brzojavno: »Pošljite i truplo!« Cez dolgo časa je dobila zaboj s tigrovim truplom. Motovlleeva spet brzojavi: ?Ne tigra, sina ml pošljite! r Kmalu dobi brzojavni odgovor: »Sin je v tigru.r Zmečkala sem pismo in ga vrgla v štedilnik. % Odslej znancev in znank kratko malo več ne pogledam. Pisma vračam neodprta. KaitI prišla sem do prepričanja, da so na svetu ljudje, v katerih ni niti zrnca dobrega. K tej vrsti spadajo moji drngi, dobri, prijazni znanci in znanke. L S. France Ločnnr: v :. '.J jI 1^1 Vsi trije so zamišljeno sedeli. Košir je vso zimo cikal, kdaj mu bo začela mati pripovedovati c svojem življenju, a zaman. Cesto jo je že sam mislil prositi, da bi mu povedala, kar ga je nadvse zanimalo, toda ni ji rad obujal spominov na žalostno mladost. Nekoč ga je pa spet cbšla želja, da bi zvedel, kaj vse j"e mati pretrpela. Kakor da bi bila ugamla. česa sin Želi, je mati pričela: »Jernej, če te kaj zanima moje življenje, lahko bi rekla trpljenje, kar sem ga morala prestati, ti pa povem.« »S to sem si že zdavnaj želel,« ji je cd\-mil in pristavil stol blže k njej. Oče je vstal in dejal: »Le povej mu, kako ljubeznivega moža si imela. Jaz pa grem na vrček piva., da £»e mi ne bo treba vnovič jeziti.« Sel je in mati je pričela: »Tukaj, prav na tem kraju je bil naš dom. Oče je bil gozdni delavec. Ob sobotah je prihajal domov, da se je preoblekel v čisto rei !o :n da si je napolnil nahrbtnik z živili za ves teden. Mat; in jaz sva hodili na dnino; srečno smo živeli. * Oče je sleherno jesen prinesel denar, kar ga je zaslužil čez poletje, in tako smo bili čez zimo preskrbljeni. N'č nam ni manjkalo. J*'z sem bila že pri štirinajstih letih popolnoma rnzvita. N:s?m še dopoln'la šestnajstega, ko je rrišel Rutar k mojemu očetu in me zasnubil. Oče je z veseljem pristal. m*sleč: Brez dote bo prišla moja hči na veliko kmetijo. Od t:"~V-^a dne je hodil Rutar vsak dan k nam. Toda jaz sem ga mrzila, ker je ne-ke^G, dne udaril svojo mater po roki, sama i sem to videla! Ako mi je b:lo le mogoče, sem se mu izognila. Tako grobega človeka ne bi mogla n'kdar ljubiti. Z Jernejem, tvojim očetom, sem se vedno rada sestajala, on je bil ljubezniv in dober. Tudi oče je to nekje izvedel, najbrže od Rutarja. Ko mi je to očital sem ga na kolenih prosila, naj vzame Jerneja s seboj in naj še njega izuči gozdnega rokodelstva, da bi se potem poročila, lepo in mirno življenje bi imeli; toda vsa moja in materina prizadevanja so bila zaman. Oče je trdil svoje. Ko me je nekega dne zasačil, ko sem govorila z Jernejem, me je doma pričakal s palico. Ko sem vstopila, me je dvakrat udaril s palco čez hrbet in zakričal: .Nihče drug: ne bo tvoj mož kaicor Rutar! On ima kmetijo, tvoj razcapani pastir pa nima niti toliko, da bi se na svoje vsedel!4 Tako mi je potem še često dejal. Nesreča je prišla, ko je župnik, tedanji kaplan, priskrbel Jerneju novo obleko. Do ušes sem bila zaljubljena v Jerneja in v njegov mehki glas. Postal je sloveč cerkveni pevec. Kadar je pel v cerkvi ali na vasi. sem si želela, da bi nikdar ne bilo pesmi konec. Najlepš". najpostavnejši fant je bil v fari; morda samo za moje oči — in postala sem vsa njegova. Ker je bil oče čez teden v gozdu, sva se brezskrbno sestairda. Mati je b la predobra z menoj ln me ni zatožila očetu. To je postalo zame usodno: zanosila sem. Materi pač nisem mogla tega prikiiti in že sem m 'al II a na smrt. A čas me je preh'tel. Mati je bila nekje na vasi in tedaj je prišel oče iz gozda, čeprav ie bila šele sreda, 2e je sumil, da se sestajava z Jernejem, zato je prišel domov kar sredi tedna, da bi naju presenetil. Mati ga je na vasi srečala in mu spotoma vse povedala, saj se ga je tudi ona zelo bala, Sicer je bil v I jeoru dober, le njegovim ukazom n: smel ! nihče oporekati. Spotoma mu je mati govorila, kakor mi je pozneje pravila, da je božja velja taka in da bi bilo res bolje, če mi pusti Jerneja. Oče bi bil morda še odstopil od svojega sklepa, če ne bi bil Rutar raztrosil po vasi, da bom še pred pusiom njegova. Oče se je pa tudi sem in tja pohvalil, da bom pr.šla brez dote na veliko kmetijo. .Vsa fara mi bo posmehoval a, če ne pride do ženitve, njegova bo!" je oče zavrnil mater pred vrati in vstopil. Planil je name kakor tiger in me pričel tepsti. Ni bila lahka očetova reka, a sem jo lahko prenašala z zavestjo, da me bije oče. Čutila sem, da bi me Rutar pretepal brez vzroka, zato nisem na očetovo vprašanje, če bom naredila vse po njegovi želji, niti odgovorila. To je očeta tako razjezilo, da mm je nehal biti z rokami in se je prčel ozirati okoli sebe. kaj bi prijel v roke. Tedaj je stopila med naju mati in dejala s solzami v očeh: .Prosim te kakor Bega. nehaj jo biti! Meni krvavi srce; če ne nehaš, boš ubil še mene brez udarcev!' Tedaj je oče povesil glavo in roke. Mati je pa hitro nadaljevala: .Poglej nazaj, v naSo preteklost! Z veseljem delamo od zore do mraka in obdelujemo sosedovim zemljo, ker nimamo svoje, a vseeno ne trpimo pomanjkanja! Do zdaj smo srečno živeli; dovoli ji, da vzame Jerneja!' Tedaj je oče ponovno vzrojil ln zakričal: ♦Ne imenuj ml več tega imena!' Oče je od tistega dne molčal in me pustil v miru. Le to mi je zabičal, da moram b'ti doma. Strogo mi je prepovedal, da bi šla na vas ali v cerkev. .Nihče ne sme opaziti tvoje nesreče!' ml je pozugal. Trenutno je bil cče v zadregi zaradi mene, toda jo je znal dobro Izvoziti. Rutarju je dejal, naj počaka se eno ali dva l&U, fiei da sem res še malce premlada, kakor mu je mati vedno trdila. Rutar je bil s tem predlogom zadovoljen. Neke nedelje je mati nalašč napeljala pogovor na Rutarja. O tem mak>vrednem ženinu bi bil oče govoril noč in dan. Toda mati mu je pr.Čela pravili, da Rutarja sovi rži v^a vas in da je nedavno spet udaril svojo mater. Tedaj je pa oče vstal in dejal prav tiho: .Povedal sem že, da bo njegova — in tako tudi bo!' šel je ven. Nikakor nisva mogli doumeti, kako jc mislil oče nared ti z menoj. Mislili sva si, da je oče govoril z Rutar jem o moji nesreči, a to se nama je naposled zdelo le malo verjetno. Samo Se nekaj tednev sva si belili glavo, kak načrt ima z menoj oče. Dva meseca prej. preden si t: zagledal luč sveta, jc siopil oče k men! in mi velel: .Takoj pr:pravi vse, kar potrebuješ za dolgo potovanje. Jutri zarana se odpeljeva, čez nekaj mesecev se boš vrnila.' Mati je pokleknila preden j ln ga prosila s povzdignjenimi rokami, naj me pusti doma, češ da brez mene ne bo megla živeti, ker sem njen editi otrok; neizmerno me je ljubila. Toda vse zaman. Tedaj so se nama šele odprle oči, kaj cče z menoj namerava. Vdala sem se ^ usodo. . . Tisto noč nl?em zatisnila oči. Obe z materjo sva bedeli, tudi oče menda ni spal. Ob eni uri me je že poklical. Mati nama je molče zavrela mleko, a se ga nisem dotaknila. Ko sem bila gotova, sem mu molče sledila. Ko sva se vsedla na voz, je dejala mati: .Lenard, 5e Imaš čas! Vmita se v hišo!' Oče ni odgovoril. Prijel je za vajeti in pognal. ,Lenard, smiliš «e mi, kazni ne boš ušel!' je še šepnila mati s pridušenim glasom in se sesedla na klop. Moje in materine bolesti ti ne morem dopovedati, niisu si iMoite £va se peljala preko Podkoren3kega sedla v Beljak k očetovi sestri. Toda ko je sestra izvedela, kaj namerava oče z menoj, jc razjarjena vstala in kričala nad njim, kakor da bi bila blazna. Oče je molčal. Vstal je in naju zapustil, kajti le predobro je poznal sestro, da ga kljub vsemu ne bo izdala in da bo molčala ko grob. Pri teti sem te rodila in bi m! bilo tudi najljubše, da bi bila kar pri njej ostala. Lepo v slogi sva živeli, kakor ti je že teta pisala. Ko me je oče pripeljal nazaj prosto in zdravo, a žalostno, me je mati vprašata, kako je bilo. Samo to sem ji povedala, da sem povila nenavadno krepkega dečka. Se enkrat je mati skušala pregovoriti očeta, a njegovo srce se ni omehčalo; čez pol leta sem postala Rutar jeva žma. Samo dve leti je bil kakor se spodobi za moža. Potem se je piičelo trp'ienje. Začel me je prezirati, čeprav mu nisem nikoli storila nič zalega. Nekoč me je za malenkost udaril, da sem padla in omedlela. Prijel je posodo z vodo in mi jo bušnil v obraz. Brž sem se spet zavedla in zakričala za njim: .Proklet bod!! To ti bo z obrestmi povrnjeno!' Tedaj se je okrenil in prišel k meni Brcnil me je z gorskim čevljem v usta, Izbil mi je tri vrhnje prve zobe in mi močno prebil ustnico. Nato sem takoj odšla domov. To se je zgodilo neko nedeljo popoldne, ko je bil moj oče doma. Mati je obupno kriknila, ker me je videla vso v krvi. in tudi oče se je vidno vznemiril. Očitala sem očetu, zakaj sem morala vzeti takega divjaka. Ljubše bi mi bilo, če bi z Jernejem krave pasla, kakor pa da imam tega človeka, sem rekla. .Ali zdaj lahko slišiš to ime?' ga je porogljivo vprašala mati. Jd4 sem vse to govorila z robcem pred Stran »SLO VENSKI N A R O D*, ponedeljek, 20. novembra 1944 Stev. 45 C te iti zemska je otrok očeta Rena... Nizozemska ie otrok očeta Rena, ki se ob njenih obalah trudno poganja v objem Severnega morja. Značilno svojstvo Nizo. zemske je amfibična povezanost zemlje in vode, ki sta od pamtiveka v večnem boju, v katerem igra odločilno vlogo človek. Izliv Rena v Severno morje je eden izmed najbolj lahko hranljivih predelov evropske celine. Niz^ZL-mska leži skoraj vsa ns. naplavinah kenoz :"ka Edini gričasti del tvori ozemlje v pokrajini Limburg, kjer se dviga nizozemski Triglav-Vaalser-ska gorn 322 m nad morsko gladino. Tu so tuc*i edini nizozemski kamnolomi, ki clo-bavb«:;je k.imen za vse nizozemske kamnite zgra Ibe. V Lrmhunru leže tudi edini nizozemski premogovniki, ki tvorijo- prtrol-ni most mod nemšk - ■ aachensklm in belgijskim keirmtsk: i mogovnim revirjem. Severni •• 1 T Lmbui Jutrc: že po- novo obširno poročalo. Danes leži povprečno dobra četrtina nizozemske plodnje zemlje za nasipi ped morsko padine Tretjina ^.zrmlja pa je zavarovana z nasipa pred rečnimi poplavami. Osvr;pvnnje ;:ornske je v mnogočem najtesneje združeno z nizozemskim podlem, Nizozemska ima izrecno morsko podnebje. Povprečna januarska temperatura znaša 3 in julijska 19 stopinj nad ničlo. Povprečno pade na Nizozemskem od 700 do 800 mm padavin. Nizozemci so po krvi Germani, vendar pa so pomešani tudi z negermansko krvjo. V starom veku so bili na južnem Nizozemskem preho'no naseljeni Kelti. Njihovi sosedje so bili Batavijci in Tungri. p'emena srerman ak ja pokc'enja. Na obalah Severnega morja so zakoreninjeni že od Ta-citovih časov Frizi. Ostali so na svojem m stu kljub vsem usodnim viharjem in pr resom v svoji dvatisočletni zgodovini. Med preseljevanjem narodov so se naselili v južnih nizozemskih nokraiinnh Franki, na severu pa Saksonci. Pozneje so se oboji pomešali 3 Frizi in ustvarili osnovo sedanje nizozemska w'^. Frizi na so ostali nepomeSanJ vzdolž obal Severnega, morja od Danske do francoske Flandrije. Pismeni jezik Nizozemcev je danes zmes fran-kovsko saškega j?zrka z malo primesjo frizijskih besed. Po"etel, četudi ie še v 14. letu svoje starosti rad delal oltarčke in bander-čke, ne bo nove maše pel. Visoki svet domačega kroga je torej sklenil, da se pošlje »mučenik« iz šole — kam — v službo. Svoj čas sem nekje napisal, da sem kmalu po onem kritičnem dnevu, ko mi Je sedaj že pokojni profesor dr. Debevec v januarju 1899 med poukom zaklical 4 kratke, a pomembne besede »Juh vince te ipsum — res kmalu odšel iz šole. Dne 20. 2. 1899 — bil je ponedeljek — ko sem po veselju in brez-skrbnosti zaužiti nedelji prišedši — non pa-ratus — v šolo, doživel kar dve razočaranji: Koj prvo uro sem namreč dobil »cvek«, drugo uro, bilo je ob pol 10. — pa potrka nekdo na šolska vrata. Nisem si mogel niti misliti, kdo naj moti pouk, še manj pa, da je ta, ki sredi šolske ure trka na vrata — moj dobri, sedaj že pokojni oče. Profesor je odšel takoj ven, a se je kmalu vrnil. Pogledal me je pomembno in mi rekel, naj grem malo iz sobe. Ni bilo časa misliti, kaj naj to pomeni in že sem stal pred vrati. Zagledam očeta, ki me resno (morda je že zvedel za ta moj zadnji cvetk), toda vseeno prijazno pogleda in mi pravi: »No, Gusti, sedaj pa bo tvoje šole konec. Pojdi z menoj, da greva kam v službo!« še enkrat sem šel v oni usodepclni razred, vzel knjige, pogledal po fantih, povedal profesorju, da odhajam (je že vedel, kam grem) in zbogom grščina in matematika ter ti najlepša življenjska doba! Ne žalosten ne vesel sem o'dše! -brez oficielnega slovesa« za zmeraj iz tega svetišča. Molče in pohlevno sem odcapljal s svojim očetom iz Beethovnove ulice, kjer je bila nekdanja gimnazija Od tam me je oče popeljal naravnost na Breg v ono veliko staroslavno Cojzovo palačo. Tam me je predstavil takratnemu pisarniškemu vodji deželnega so-d:šča, sedaj že pokojnemu Blechschmiedu. Ta me je pomeril od vrha do tal, zapičil svoj pogled vame in me vprašal, če znam kaj nemški. Pritrdil sem mu, nakar mi je dal debelo knjigo (Opravilni red) in mi pokazal, kaj naj mu prepišem. Ko sem to izvršil, je rekel že omenjeni gospod: »Psava je dobra in tudi napak ni.« (Prosim, takrat sem mnogo lepše pisal kakor zadnja ieta svojega službovanja.) Tako sem bil ob pol 11. omenjenega dne že sprejet v službo. S tem se je pričala moja kariera, ki me je v eni uri preselila iz šolskih klopi za m zo veleresnega urada sodne hiše. Dodeljen sem bil okrajnemu kot za mesto delegovanemn sodišču (Stadtisch dele-gi^rtes Bezirksgericht). Popoldne istega dne sem prvič prestopil prag tega že takrat starega poslopja bivšega nemškega v'teškega reda v Križevniškj ulici. Javil sem se pii takratnem pisarniškem predstojniku S&entL Ta me je naiprvo po vedel k takratnemu sodnemu predstojniku Wengerju, Bil je to star gospod velike postave. Nosil je ozke hlače, njegova bluza z zlatimi našivi mi je bila dokaj, da je *vi-sokac glava. N;to me je vcal omenjeni predstojnik okrog vseh uradnikov in me —■ fantiča — predstavljal. Kakšen je bil občutek ob vstopu med same odasle, doloma že starejše in stare gospode ter družinske očete, ne vem več. Zjutraj še med fart-taiini enake staraš a, popoldne pa že med zrelimi rr.ožnv. Talca razlika! Zdel sem se kakor deček med očeti. V tem poslopju je bilo nekaj manjših in večjh sob in dvoran. Glavna soba je bila velika dvorana, da me je bilo kar nekam strah. (Svc-ječasno je morala biti to nekaka viteška dvorana.) Okrog in okrog so bile pisalne mize, pri katerih so sedeli že opisan: možje. Pokadili so me k neki mizi, ki se je iz dopoldanske počeekane šolske klopa v nekaj urah spremenila v pravo urad;usko piio.in> mizo. S strahom in spoštovanjem sem sedel na določen: prostor, kjer sem pričel z uradovanjem, pa ne pod klopjo ket v šoli, ampak za pravo uradniško mizo. Tako se je pričelo delo. Ni me sram prLir.ati, da sem ga večkrat, zlasti spočetka, »fejst« polomil. Zato se mi ne bo pri tem najbrža nihče smejal, kajti gotovo ga n; bilo, ga ni in ga ne bo, ki bi se ga ne tikal izrek xEr-rare humanu m est«. Vem pa, da so mi bile besede že omenjenega, pok. razrednika »Vince te ipsum«: zmeraj ob vsaki najtežji in najbridkejši uri, pa tudi ob naj-veselejši življenjski priliki kakor stalno, svarilno znamenje pred očmi. Tako se spominjam, da me je prve dni uraclovania takratni višji oficijal Hočevar, k" sem mu bil uodeljen, prav pošte 10 ozmerjal, ker sera na uradno kuverto napisal namesto ►Kreisgericht«; Kreutzgc/iclit, kar je seveda velika polomija. (Dalje> Besede pomenijo: Vodoravno: 2. sadi svoje kulturne rastline na sončne griče, 11. vas v ljubljanski okolici, 15. pesem, 17. redek, nizek gozd, 18. del glave, 19. šahovski izraz, 20. oblika pomožnega glagola, 21. nabrana vrsta, 23. kranjski močnik, 25. španski narodni junak, 26. glasbeni pojem, 27. nepoškodovan, ves, 28. mitološki letalec. 30. svojilni zaimek, 32. racionirano živilo, 33. časovna razdobja, termini, 34. tuja kratica za približno, 35. nadeja, hrepenenje, 37. vrsta premikanja, 39. vremenski pojav, 40. egipčanski bog, 41. otroški vzklik bolečine, 42. sestanek, zborovanje, 44. neodločena bitka, 46. okus časa, 48. zgaran, utrujen, 49. obalna reka v južnovzhodni Franciji, 50. velik hišni prostor, 52. iz nekega žita, 53. potrebščina za vodni sport. 55. slovenski slikar, 57. izpostavljena celinska konica, 59. latinski veznik, 60. rastlina, ki nima lesenega debla, 61. velik ptič, 63. ka-zalni zaimek, 64. kratica za akademski naslov. 65. svetopisemska oseba, 67. gostija, svatba, 69. velika riba, 71. nuja, potreba, 73. tuja utežna enota, 74. vojaška moštvena enota, 75. skala, kamen, 77. slovenski skladatelj. 79. svojilni zaimek, 80. pesem, 81. krojaška potrebščina, 82. obilen, rejen, 84. prijatelj tuje lastnine, 86. nikaina oblika pomožnega glagola, 87. košek, 83. v Ljub-liani ie pri Št. Križu in na Viču. " N a v nično: 1. ptica pevka. 3. italijanski spolnik, 4. del glave, 5. skupina brazd, 6? grška črka. 7. začetek abecede, 8. reka ob bivši juge^iovar-sko-aibanski meji. 9. predlog, 11. lep, mičen, 12. arab-ski žrefcec, 7 3. morski pojav, 14. gora v Karavankah, 16. pisno znamenje. 19. za-stopnik močnejšega spola, 22. predlog, 24. velika posoda, 26. stanovanjski, poljski in vrtni škodljivec, 27. češka vprašalnica, 29. sodno zardembeno dejanje. 31. ena izmed razsežnosti, 22. zver. 33. oseba iz opere »Aidac, 36. elan, navdušenje. 38. evropsko glavno mesto, 39. mesto v Istri. 40. grob, neotesan, 42. začetek zdravja. 43. zgoden, 45. mereč. 46. svojilni zaimek. 47. žensko Ime 51 geometrijski lik. 53. podredni veznik 54. ptiea pevka. 56. dobavitelj maščobe, 58. čete, 60. del stavbe, 62. zdravilo, kemična prvina. 64. del roke, 66. predlog. 6 i priprosta prometna naprava, 68. je vedno nad nami, 70. lahkoatletske discipline, 7?. veznik. 74. izvor, začetek, 75. vrednostni panir, 76. del živalskega telesa. 78. svojimi zair-ek, 81. predlog, 82. predlog, 83. francoski spolnik, S5. kratica pri podpisih odbornikov. Rešitev križanke ?t. 44 Vodoravno: 1. Kotoriba, 8. užugatl, 14. od, 15. obod, 17. zanikavati, 19. dve. 20. bebec, 22. Aragonija, 24. ob, 25. idiličen, 28. zadek, 29. soja, 31. Jokohama, 33. ema-nat, 35. Ida, 37. op., 38. satan, 40. anoda, 42. co, 43. ar, 45. tir. 46. kanape, 47. avi-zirati, 51. Ivo. 52. ocena, 53. odijozen, 54. kosila, 56. vzajemen, 57. bar;m, 59. jata, 61. ha, 62. Aloma, 64. odeja, 06. up, 67. ako, 69 starina, 71. ami, 72. ari. 73. no, 74. zli, 75 napake, 76. Obir, 77. Ineni, 79. vrata, 51. Ate, 83. Ori, 84. Ci^a. 85. upor, S6. rotiti, 89. at. 90. aceton, 92. berači, 94. ogom, 96. Arij, 97. katete, 98. snop. Navpično: 1. Kobilica. 2. obed, 3. Tob:ja, 4. odelo, 5. iz. 6. Ea. 7. ananas, 8. Okazati, 9. Žaga, 10. uvoden, ll. ganem, 12. Atika, 13. tijT 14. ovoj, 15. debata. 18. Ir, 21. cikorije, 23. asanacija, 23. čop, 27. eh, SO* otopela, 32. Matin, 34. Nanos, 35. do-voz 39. arija, 41. denaturiran, 43. kokoda- 48. Idaho, 49. romati, 50. tenor, 55. onemi ti. 56. vranica, 57. Banat, 58. ro, 60. aperitiv, 63. minaret, 65. ji, 68. konica, 69. sli, 70. aparat, 72. Abo, 74. znati, 78. eter, 79. vp, 80. roba. 82. Eton, 85. un. 87. oče, 88. Igo, 91. oj, 93. re, 95. op. Zlogovnlca štev. 45 a — ca — ce — če — da — da — da — de — do — du — dum — dum — gra — graj — hi — ja — ja — jor — ka — kre — la — lav — lep — lo — ma — ma — ma4^- mu — na — na — na — ne — nec —^i — ni — pi — po — pri — ra — ri — ril — ro — sar — s ki — slav — slo — sta — stu — šan — tek — ti — ti — va — va — žar — že. Iz teh zlogov sestavi 18 besed s pomenom: 1. mesto v Švici, 2. gorovje v Aziji, 3. mesto v Albaniji, 4. prepovedana oblika nabojev, 5. mesto na Španskem, 6. Tavčarjeva zgodovinska novela, 7. pokrajina na Balkanskem polotoku, 8. slovenski potopi-sec (umrl 1943), 9. izvirek, tudi krajevno ime. 10. nasprotje koncu, 11. vrh v Triglavskem pogorju, 12. oseba v Prešernovem Krstu, 13. evropska narodna skupina, 14. mesto v Siriji, 15. španski slikar 17. stoletja, 16. država v Severni Ameriki, 17. srbski car, 18. častniški čin. Tretje in četrte črke, zvrstoma brane, povedo po naše citat iz Vergila: Timeo Danaos et dona ferentes. Rešitev zlogovnice štev. 44 1) Srednja vas, 2) Oporto, 3) David, 4) revolver. 5) Gutenberg, 6) Albanija, 7) Si-riu3, 8) Evmenide, 9) Belcebub, 10) Lucifer, 11) Amerika, 12) termit, 13) Iravadi. Sodrga se blati, sodrga se brati. Meh za smeh OTROŠKA Učitelj: >Katere zobe dobi človek naj-nazadnje?« Mihec: »Zlate, gospod učitelj.« V KNJIGARNI Knjigarnar (izredno debeli dami)* »Ko boste lastnica te knjige, boste shujšali za deset kilogramov.« Dama * »Dobro, vzela bom tri izvode.. .« KOZA IN RACA A' »V Kurji vasi imajo kozo z dvema glavama.« B: »To je pa gotovo raca.« A: »Oprosti, kozo bom pa vendar ločil od race!« KOLEGA Sinko* »Očka, kaj je to kolega?« Oče: »Kolega je na primer človek, ki opravlja isto delo kakor iaz.« Sinko: »Torej ie striček Boris tvoj kolega?« Oče: »Zakaj?« Sinko: »Ker tudi on poljublja našo služkinjo.« V UREDNIŠTVU Urednik* »Vaš spis ni slab, toda pisati bi morali preprosteje, da bi vas razumel lahko tudi neveden človek« Pisec: »Kaj me vi tudi ne razumete, gospod urednik?« Naročite se na romane „Dobre knjige" ustmi, a ko sem očetu pokazala škrbo čeljust in presekano zgornjo ustnico, je kar obstal. Stopil je k meni in mi dejal: »Magda, še imaš v meni zaščitnika! Toliko ti povem v opravičilo: Očital sem Rutar ju, da je udaril lastno mater. Opozoril sem ga, da bo ženo še lažje bil. častno besedo mi je dal, da te ne bo udaril brez vzroka. Zdaj mi pa povej, za!:aj te je udaril? Toda govori resnico!' ,Samo zato, ker mi je padla žlica na tla,* sem mu odvrnila. Tedaj je oče molče zapustil sobo in šel nad Rutarja. Dodobra mu je zrahljal kosti, da je lep čas pomnil. Jaz sem ostala doma in nisem niti v sanjah mislila, da bi se še kdaj vrnila k možu. Nenadoma pa je zbolela njegova mati. Ko sem se vračala neke nedelje od maše, me je pričakoval. Ves potrt je bil in me prosil, da bi se vrnila k njemu. Obljubil mi je, da se bo poboljšal. Pregovoril me je, da sem se zaradi bolne matere vrnila k njemu. Nekaj tednov je bil dober z menoj, potem pa je postal isti surovež. Ako sem stala za vrati, jih je naglo odprl, da me je lopnil z njimi, će sem pa stala med vrati, mi je prav tiho stopil za hrbet, me rx>rinil in zaklel: .Proliieti štor, ali se ne boš nikdar več premaknil?* Tako me je vedno izzival. Na slehernem koraku sem mu bila v napoto. Sramovala sem se, da bi se spet vrnila domov; zaradi ljudi sem se vdala in prepustila usodi. Tudi materi ga nisem več tožila; še to, kar so ji povedali drugi ljudje, sem utajila ali vsaj olepšala. Psoval me je dan za dnem, da sem pocestnica, in da bo prišlo vse na tuje, ker nimava potomcev. Stala sem ob postelji njegove bolne matere in mu odvrnila: .Naj izumre tvoj hudobni rod, za to bo že Bog poskrbel!' — ,Vrag naj vzame tebe in tvojega Boga!* je zakričal in me udaril tako močno, da sem padla preko bolne matere. Mati je bolno vzdihnila, a se ni upala reči ničesar v mojo obrambo. Ni se zmenil za mater: šel je v krčmo popivat. Mati me je prcvrila ia tolažba, naj vse potrp:m, češ da bo tudi tega enkrat konec. ,Tudi jaz sem trpela že pod njego-vim očetom in zdaj meram še p<>d sinom. Pobijal me je kakor živino,' mi j*1 tožila tašča z bolečim glasom. Druga drugo sva tolažili: materi se je zdravje vidno slabšalo, čez dobrega pol leta je reva dotrpela. Po materini smrti se je Rutar še bolj vdal pijačL Neštetokrat sem preklinjala pijačo. Saj toliko gorja je že napravil med ljudmi, a sodim, da meni nadvse. Nekega dne je mož vinjen sitnaril po vasi in izzival rnla.de pametne fante. Poznali so ga vsi in dobro vedeli, kako ravna z menoj; zato je sedanji krčmar zašepetal svojim prijateljem: ,Pa bedimo nocoj mi sodniki, saj divja kakor stekel pes!' In res so ga v terai pretepli, da je krvavel iz nosa in ust. Ker ni bil fantom kos, je dejal: .Prokleti paglavci, zdaj grem pa domov in bom babo zadavil!' Na mojo srečo je to cul Jernej in šel za njun. Ko je mož prišel domov ves zamazan od krvi in blata, je stopil k moji poertelji, kjer sem ležala. Trenutek je obstal in me divje gledal. .Pogini, pocestnica!' je zakričal in me z vso silo prijel za vrat. Resnično bi me bil zadavil, da nisem dobila pomoči v osebi Jerneja, Nisem imela moči, da bi klicala na pomoč, stemnilo se ml je pred očmi. Jernej je vse to opazc .al skozi zaprto okno. Imel je poleno v rviiah in je udaril z njim po oknu. Vse je zdrobil, steklo fn okvir ter skočil skozi okno v sobo. Prijel je moža za vrat in ga dobro stisnil; ko sem se zavedla, je ležal mož na tleh v nezavesti. Jernej je stal poleg mene in me močil z vodo. Dejal ml je: ,Magda, ali do- ; volid, da ubijem tega psa, rešil te bom trpljenja!* sem ga zavrnila. ,Prr?im te, da me pustiš samo.' 3adnje.besede je mož že spet slišal. PI::n'l je, skočil k n n prijel za než .Jernej, bež:!' seru krikrdla. Jernej pa jo skočil nadenj n mu iz-.-il nož rekoč: Kdaj pa si že videia, da bi bil pijanec ko« treznemu človeku ? Saj ga pijač ^ že sama ubija.' Vrgel je nož ^kozi okno in udaril m . po glavi s pripombo: ,To imej za sporni, kdaj si đv gnil nož nnd menoj" še enkrat ga je udaril, a malce preveč. Rutar je postal smrtno biea: prosila sem zanj. naj ga Jernej pueti, zasmilil se mi je .saj mi je kone^ koncev bil marš. Ko pa je prišel malo k s?b!. je spet pričel krič.".ti nad menoj in Jernejem. Psoval me je z Jeraejevo vlaču-go. Jerneju pa je oč-tal. da dela zdražbo med zakonom in da se tajno sestajava Tedaj je Jernej stopil trdo k njemu in mu dejal* .Preponosen sem in mi čast ne dopušča, da bi se dotaknil žene. do kate-*e nimam pravice, toda pravico pa imam, da jo branim pred nasilstvom!* Molče mu je mož pokazal vrata. ,Grem,' je de^d Jernej, .toda le pod tvoje okno!' šel je in mož je, hvala Bogu, miroval. Morda se je bal Jemejeve pesti. Od tistega dne me je stalno psoval z Jernejevo vlačugo. Vedno sem molčala. Jerneja je obtožil, da ga je napadel v lastni hiši in mu zdrobil okno. Tudi poškodbe, ki so mu jih prizadejali fantje, je natrpal Jerneju. Sodnik je tega obsodi na mesec dni zapora. Jaz pač nisem smela pričati proti možu, ker bi si s tem položaj še poslabšala. Ko se j« vrnil Jernej iz zapora, je prišel kar opoldne naravnost v hišo in dejal možu: ,Ga5per, kar ti bom zdaj povedal, si dobro zapomni: Se enkrat se dotakni tvoje dobre ž^ne s pestjo, pa te bom toliko časa b*-' da bo sđeherni del tvoiefif? pt 'šn^^rr1 telesa pisan kakor mavrica! Meja ljubljena mati naj mi bo priča! Meni je vseeno, Kje sa: . sem in zapuščen, a pešten! će ra dvomiš o moji besed', s&mo besedico rrhiu n ti bom takoj dokaza!, da mislim resno! V d l mmutah boš od bolečin Izdihnil gr- šno d^:šo!* Niti tren itek nisem podvomila, da Jernej ne bi izvršil svoje grožnje. K sreči je mož . i čal Jernej je molče zapusti hišo. Mož se ga je zbaj in me ni več bd. Le Jerneju se imam zahvaliti, ker mi je s svojo odločnostjo ublažil življenje. Od tistega dne se mož ni dotaknil dela. Samo za to jo še poskrbel, da je jeseni na-kuhal žganje za vse leto. živeti nsem mogla, ne umreti. Pet let nisva spregovorila niti besede. Trpela sem, on tudi. Pričel je bolehati, bolezen je napredovala, a on se ni zmenil zinjo. Ker se me ni dotaknil toliko let, sem mislila, da se je unesel. Zasmilil se mi je, ker je bil dober z menoj bn sem ga ogovorila. Svetovala sem mu. naj gre takoj k zdravniku, toda on je to odklonu. Prijel me je okoli vratu in poljubil. .Nikdar več te ne bom žalil; spoznal sem te. da si dobra in poštena žena. Veliko krivico sem ti delal, odslej ti bom dober zakonski mož.' mi je dejal in me še enkrat objel. Neizmerno sem se počutila srečno. A hipoma me je obšla zla slutnja: ,Mož se je prepozno spreobrnil.' sen? si misl'ia. Bilo j« tako. Zdravje se mu je vidno slabšalo. Goreče sem molila k Bogu, da bi se mi mož i pozdravil, če se bo v resnici poboljšal a I brez uspeha. Ko sem mu nekega dne povedala, da sem zanosila, je bil presrečen. Podvojil je moči in delal od zore do trde teme. Opozorila sem ga, naj manj dela, če mu je do zdravja in družinske sreče. On mi je odvrnil, da se popolnoma prepuSča meni. Da bi imel čim manj dela, sem dobila še enega hiapca. Niti enega telička mu nisem dovolila prodati, samo da je imel on vsega na razpolago. A k zdravniku nikakor ni hotel iti. Na videz se mu je zdravje zboljšalo. Zaradi njegove bolezni, in ker je bil pač alkoholik, sem s sedmimi meseci rodila dete, ki je takoj po krstu umrlo, tako mi je dejal zdravnik. To sem povedala možu brez olepšavanja. Pričel me je psovati na vse načine. Trdil je, da je on zdrav in da sem le jaz vsa pokvarjena. Nisem mu odgovarjala. Nekega dne se je pozno zvečer vrnil domov. Postavila sem mu večerjo na mizo. Toda, namesto da bi se vsedel in v miru použil dobro večerjo, mi je zmetal vse s posodo vred v hrbet. .Tako, ti misiiš, da se ti je zdravje izboljšalo, da bos zopet počenjal svoje vragolije nad menoj, toda malce še počakaj!' sem zaikrčala vanj. Pripravljena sem bila, boriti se za pravico. Prvič se mi je vzbudila odpornost, da bi ga bila udarila, če bi ge me le dotaknil. Zopet mi je oponašal Jerneja in da nisem zmožna spraviti na noge niti enega potomca Nasmehnila sem se mu pa, ko mi je nekega dne dejal, naj pokličem Jerneja ln oCeta. .es, če ne hoče* spraviti s sveta, samo ta dva? ^-azboj- nika pokliči, pa me bosta ubila. To mi je stalno ponavljal. Schriftleiter - Crejnje: Rudolf Ozira. — Fttr »Naredna tiskarna A. G.« al* Druckstelle Za »yarodno tiskarno d. d.« kot tlskamarja: pran Jer&n. — mr den In«er«tenteil verantrvortlich - Za inseratni oddelek odgovarja: Ljuborair Volčič,