Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije LETNIK XXVII ZZZS št. 1 // 29. januar 2021 KAZALO Poslovanje ZZZS Poslovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v letu 2021 2 Financno poslovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v letu 2020 v zahtevnih razmerah zaradi epidemije covid-19 5 Izjava o oceni notranjega nadzora za leto 2019 9 Mnenje Racunskega sodišca RS na racunovodske izkaze in pravilnost poslovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za leto 2018 10 Neprekinjeno poslovanje ZZZS tudi v casu epidemije nalezljive bolezni covid-19 12 Promocija zdravja Promocija zdravja na delovnem mestu v ZZZS v letu 2020 20 Dan ZZZS 2020 – Aktivni na varni razdalji 23 Integriteta in preprecevanje goljufij Spremembe Zakona o integriteti in preprecevanju korupcije 26 Preprecevanje goljufij v obveznem zdravstvenem zavarovanju v letu 2020 29 Akti ZZZS Seznam objavljenih pravnih aktov, navodil in okrožnic ZZZS v obdobju od januarja do decembra 2020 32 Porocila Uspešna nacionalna uvedba elektronskega bolniškega lista 36 Priznanje eNagrada 2020 za najboljšo elektronsko storitev 38 Prim. mag. Jurij Fürst, vodja oddelka za zdravila pri ZZZS prejel priznanje Združenja za redke bolezni Slovenije 40 Korak v razvoju zavarovalniške medicine 42 Posodobljena tiskana brošura “Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja” za informiranje zavarovanih oseb, oktober 2020 44 Informacijski sistem ZZZS Nova generacija kartic zdravstvenega zavarovanja 46 Prenova centralnega racunalniškega kompleksa 48 Kadri in znanje Interni izobraževalni programi v letu 2020 52 Kadri v številkah – na dan 31. 12. 2020 81 Sindikalne novice Porocilo o pogajalskih in drugih aktivnostih na podrocju dejavnosti obvezne socialne varnost 82 Poslovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v letu 2021 1. Financni nacrt ZZZS za leto 2021 Skupšcina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) je na seji 15. 1. 2020 sprejela predlog Financnega nacrta ZZZS za leto 2020, h kateremu je Vlada RS podala soglasje 21. 1. 2021. Financni nacrt ZZZS za leto 2021 doloca prihodke in prejemke ter odhodke in izdatke ZZZS za leto 2021 za financiranje programov in storitev zdravstvene dejavnosti, za uresnicevanje ostalih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter za delo službe ZZZS. S financnim nacrtom se doloca bilanca prihodkov in odhodkov, racun financnih terjatev in naložb ter racun financiranja (tabela 1). V leto 2021 bo ZZZS vstopil brez lastnih virov sredstev za pokrivanja primanjkljaja prihodkov nad odhodki, saj je njihova poraba v celoti predvidena v letu 2020 in brez prenosa placila zapadlih obveznosti v leto 2021. Tudi v letu 2021 bodo pogoji poslovanja negotovi in spremenljivi zaradi vpliva nalezljive bolezni covid-19, negotovih gospodarskih razmer in pricakovanega resnega gospodarskega upada ter posledicno slabših makroekonomskih izhodišc, kar vse vpliva na poslovanje ZZZS. Pri nacrtovanju za leto 2021 je upoštevan Zakon o fiskalnem pravilu, na podlagi katerega je Državni zbor sprejel Odlok o okviru za pripravo proracunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022 (v nadaljnjem besedilu Odlok), v katerem je dolocen najvišji obseg izdatkov za zdravstveno blagajno za leto 2021 v višini 3.525 milijonov evrov. S Financnim nacrtom ZZZS za leto 2021 je nacrtovano izravnano poslovanje ob upoštevanju transfera iz državnega proracuna v višini 200 milijonov evrov. Zakonska podlaga za transfer iz državnega proracuna za leto 2021 v zdravstveno blagajno je zapisana v Zakonu o izvrševanju proracunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022. ZZZS bo moral kljub temu zaradi omejitve nacrtovanih odhodkov v višini nacrtovanih prihodkov del obveznosti v višini 55,2 milijona evrov, prenesti v placilo v leto 2022. Prihodki ZZZS bodo v letu 2021 glede na ocenjene za leto 2020 vecji za 223,7 milijona evrov v glavnem zaradi transfera sredstev iz državnega proracuna za pokrivanje stroškov povezanih z boleznijo covid-19. Zaradi poslabšanja gospodarskih razmer (epidemije covida-19 in upada gospodarske rasti) je rast prihodkov od prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovane v letu 2021 glede na leto 2020 nizka (povecanje za 97,6 milijona evrov). V letu 2021 med prihodki niso vec izkazani transferni prihodki iz državnega proracuna za pokrivanje stroškov pripravništva, sekundariata in specializacij, saj financiranje teh stroškov v letu 2021 v celoti prevzame državni proracun. Odhodki ZZZS v letu 2021 bodo vecji za 103 milijone evrov glede na leto 2020 ob hkratni izlocitvi stroškov za povracilo sredstev za place in nadomestila place pripravnikov, specializantov in sekundarijev iz osnove za nacrtovanje v višini 84,1 milijona evrov. Pri pripravi financnega nacrta ZZZS za leto 2021 je upoštevano: • veljavni predpisi; • pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja glede na veljavni Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, • ocena realizacije prihodkov in odhodkov ZZZS v letu 2020; • globalni makroekonomski okviri razvoja Slovenije za leto 2021 (UMAR, september 2020) ter izhodišca Ministrstva za finance; • razglasitve epidemije nalezljive bolezni covid-19 sredi marca in oktobra 2020 (izpad prihodkov od prispevkov, sprejetje zacasnih interventnih ukrepov za omilitev posledic epidemije za državljane in gospodarstvo, omejitev izvajanja programov v casu epidemije in posledicno nerealizirani zdravstveni programi, dodatni stroški povezani z obvladovanjem širjenja epidemije); • transferni prihodek iz državnega proracuna v višini 200 milijonov evrov, ki je v skladu z Zakonom o izvrševanju proracunov za leti 2021 in 2022, katerega crpanje je strogo namensko doloceno, in sicer: za financiranje bolniških Tabela 1. Bilanca prihodkov in odhodkov, racun financnih terjatev in naložb ter racun financiranja. v evrih 2021 A. Bilanca prihodkov in odhodkov: prihodki 3.446.067.034 odhodki 3.446.067.034 Razlika med prihodki in odhodki 0 B. Racun financnih terjatev in naložb: prejeta vracila danih posojil in prodaja kapitalskih deležev 0 dana posojila in povecanje kapitalskih deležev 0 prejeta minus dana posojila in sprememba kapitalskih deležev 0 C. Racun financiranja: zadolževanje 0 odplacilo dolga 0 neto zadolževanje / neto odplacilo dolga 0 ZMANJŠANJE SREDSTEV NA RACUNIH 0 nadomestil zaradi bolezni covid-19 in tistih stroškov, ki so izvajalcem zdravstvene dejavnosti, ki opravljajo zdravstveno dejavnost v mreži javne zdravstvene službe, nastali v povezavi z obvladovanjem nalezljive bolezni covid-19; • izlocitev prihodkov in odhodkov za povracilo sredstev za place in nadomestila place pripravnikov in specializantov po Zakonu o zdravniški službi; • ocena koncnega poracuna zdravstvenih storitev za leto 2020, ki bo poravnan v letu 2021 v višini 20,8 milijona evrov; • prenos placila zapadlih obveznosti iz leta 2021 v leto 2022 v višini 55,2 milijona evrov zaradi zagotovitve poslovanja v okviru ocenjenih prihodkov v letu 2021; • vkljuceno je povecanje osnove za nacrtovanje za v letu 2020 zmanjšanega placila programov v višini 40 milijonov evrov iz naslova manj realiziranih programov zaradi prepovedi izvajanja nenujnih zdravstvenih storitev v casu epidemije; hkrati pa tudi v letu 2021 ocenjujemo, da bodo placila programov manjša zaradi manj realiziranih programov v višini 45 milijonov evrov; • financni ucinki Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2020 s financno oceno Aneksa 1, ki vplivajo na višino odhodkov za zdravstvene storitve v letu 2021 (povecanje odhodkov v letu 2021 v višini 124 milijonov evrov); financni ucinki iz Splošnega dogovora za leto 2019 z aneksi (zmanjšanje odhodkov v letu 2021 za 10 milijonov evrov, zaradi izlocitve enkratnega ucinka, katerega je ZZZS poravnal v letu 2020); • nekatere nujne širitve programov in loceno zaracunljivih materialov oziroma storitev za kar je v letu 2021 predvideno do najvec 12,3 milijona evrov; • sodbe Vrhovnega sodišca RS, opr. št. III Ips 16/2020 z dne 19. 5. 2020, ki narekuje odpravo pomanjkljivosti na podrocju izvajanja 66. clena ZZVZZ v vrednosti 19,3 milijona evrov v letu 2021 oziroma 17,1 milijona evrov vec kot v letu 2020; • vkljucena je rast storitev placanih po realizaciji (CT, MR, RTG, UZ, radioterapija, onkologija, transplantacije, operacije na odprtem srcu, koronarografije, PTCA posegi, ortopedske operacije rame, hrbtenice, stopala, zdraviliška rehabilitacija ter drugo), za kar je v letu 2021 predvideno 11,7 milijona evrov; • vkljucena je valorizacija materialnih stroškov v cenah zdravstvenih storitev glede na povprecno rast cen življenjskih potrebšcin v višini 15,2 milijona evrov; • za draga bolnišnicna zdravila 36,6 milijona evrov zaradi povecevanja porabe, spremembe cen in uvajanja novih zdravil; povracila sredstev na temelju dogovorov o ceni in povracilu stroškov za zdravila, ki jih je ZZZS sklenil s farmacevtskimi družbami so ocenjena v višini 31 milijonov evrov; • iz osnove za planiranje odhodkov za zdravstvene storitve je izlocen enkratni koncni poracun zdravstvenih storitev za leto 2019, ki je v letu 2020 ocenjen na 22,6 milijona evrov; • iz osnove za planiranje odhodkov za zdravstvene storitve je izlocen zamik placil iz leta 2019 v leto 2020 v višini 63,1 milijona evrov; • odhodki za zdravila, predpisana na recept, so nacrtovani s 6,6 % rastjo zaradi porasta predpisane kolicine zdravil, spremembe v strukturi predpisovanja, ki kaže na vecji delež dragih zdravil, in uvedbe novih zdravil; • odhodki za medicinske pripomocke so nacrtovani z 16 % realno rastjo. Rast odhodkov je predvsem posledica nacrtovane širitve pravic do medicinskih pripomockov na podlagi spremembe Pravil OZZ ter povecanja števila zavarovanih oseb, ki so upravicene do teh pripomockov; • po podatkih NIJZ za izvedbo programa cepljenja v letu 2021 se odhodki za cepiva povecajo za 2 milijona evrov; • odhodki za zdravljenje v tujini so nacrtovani s 4,6 % realno rastjo zaradi narašcajocega števila napotenih zavarovanih oseb na zdravljenje v tujino, predvsem iz naslova izcrpanih možnosti zdravljenja v Sloveniji; • odhodki za mednarodne sporazume so nacrtovani z 2,5 % realno rastjo zaradi uveljavitve novega dogovora o povracilu stroškov med Slovenijo in Srbijo (spremenjen nacin medsebojnega obracunavanja stroškov) ter vecje rasti odhodkov tujih zavarovancev v Sloveniji, • odhodki za nadomestila plac za cas zacasne odsotnosti z dela so v letu 2021 predvideni z 1,3 % realno rastjo. Nacrt temelji predvsem na nominalni rasti povecevanja števila zaposlenih v preteklem in tekocemu letu in nominalni rasti povprecne place v preteklem letu; • odhodki za delo ZZZS izkazujejo 3,8 % realno rast, predvsem zaradi vecjih plac in drugi izdatkov zaposlenih ter vecjih materialnih stroškov, potrebnih za realizacijo razvojih ciljev, opredeljenih v novem strateškem razvojnem programu. Ob upoštevanju predvidevanj in pogojev pri oceni prihodkov in odhodkov v tem financnem nacrtu in ob upoštevanju transferov iz državnega proracuna, ocenjujemo, da bodo prihodki enaki odhodkom v višini 3.446.067.034 evrov. ZZZS v letu 2021 nacrtuje le tekoce likvidnostno zadolževanje za medmesecna uravnoteženja razkoraka med tekocimi prilivi in odlivi. Ker bodo vsi najeti likvidnostni krediti vrnjeni še v istem letu, v racunu financiranja ne nacrtujemo zadolževanja. Slika: Seja Skupšcine ZZZS, na kateri je bil sprejet Financni nacrt ZZZS za leto 2021, je zaradi epidemije nalezljive bolezni covid-19 potekala virtualno. 2. Poslanstvo in dolgorocni strateški cilji Poslanstvo ZZZS temelji na javnih pooblastilih, ki so dolocena z ZZVZZ. Ta zakon doloca, da je ZZZS edini nosilec in izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji. ZZZS zagotavlja zavarovanim osebam pravice do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev po nacelih solidarnosti, socialne pravicnosti in nepridobitnosti. V strateškem razvojnem programu ZZZS za obdobje od 2020 do 2025 (v nadaljnjem besedilu SRP) je izjava o poslanstvu opredeljena kot: » ZZZS po nacelih solidarnosti, socialne pravicnosti in nepridobitnosti omogoca zavarovanim osebam enake možnosti dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev in drugih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. V imenu in za racun zavarovancev kupuje programe zdravstvenih storitev, zdravila in medicinske pripomocke, ki omogocajo ucinkovito in kakovostno oskrbo zavarovanih oseb.« Dolgorocni strateški cilji ZZZS – strateški rezultati (SR), ki jih želi ZZZS doseci na koncu strateškega obdobja od 2020 do 2025, so naslednji: SR1: Nudimo enostavne, dostopne in elektronsko podprte storitve ZZZS. SR2: Izboljšali smo pravicnost in (financno) vzdržnost sistema. SR3: Hitro vkljucujemo ucinkovite zdravstvene tehnologije med pravice. SR4: Poslovanje izvajalcev smo administrativno poenostavili. SR5: Omogocamo dostopne in kakovostne zdravstvene storitve. SR6: Smo nosilec razvoja nacionalnih informacijskih rešitev obveznega zdravstvenega zavarovanja. SR7: Imamo hitre, bolj enostavne postopke. SR8: Imamo visoko zavzete zaposlene. SR9: Strokovno in ucinkovito izvajamo javna pooblastila. SR10: Smo iskan in privlacen delodajalec. SR11: Ucinkovito in pregledno gospodarimo s sredstvi. SR12: Smo ugledna, strokovna, sodobna ustanova. SR13: Zdravstveno zavarovanje zagotavljamo vsem prebivalcem. 3. Letni cilji Operativni letni cilji, ki jih je ZZZS opredelil za izvedbo rednih nalog v letu 2021, so naslednji: 1. Zagotoviti kakovostni servis zavarovanim osebam in zavezancem pri urejanju zavarovanj. 2. Zagotoviti zavarovanim osebam pravico do zdravljenja v tujini. 3. Ažurno odlocati o denarnih dajatvah in drugih pravicah na ravni ZZZS ter informirati zavarovane osebe o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. 4. Nadgraditi sistem pravic in postopkov zagotavljanja medicinskih pripomockov in obvladovati odhodke. 5. Zagotoviti možnost izbire osebnega zdravnika in dostop do programov zdravstvenih storitev v okviru dopustnih cakalnih dob, obnovitveno rehabilitacijo in zdravstvena letovanja za zavarovane osebe v okviru financnih zmožnosti. 6. Opraviti nacrtovane financno-medicinske in obmocne nadzore nad uresnicevanjem pogodb z izvajalci zdravstvenih storitev. 7. Zagotoviti zavarovanim osebam zdravila in obvladovati odhodke zanje. 8. Spremljati uresnicevanje letnih in strateških ciljev ter ob odklonih sproti ukrepati. 9. Zagotoviti realizacijo financnega nacrta. 10. Zagotoviti pravilne racunovodske informacije o poslovanju ZZZS. 11. Zagotoviti nemoteno in varno delovanje informacijskega sistema ZZZS. 12. Ucinkovito upravljati s kadri in organizacijo ZZZS. 13. Zagotavljati izvajanje pravnih nalog ZZZS. 14. Zagotavljati pogoje za delovanje službe ZZZS. 15. Zagotoviti obvešcanje javnosti o obveznem zdravstvenem zavarovanju in poslovanju ZZZS, krepiti ugled in prepoznavnost ZZZS v javnosti ter izvajati informacijsko-dokumentacijsko dejavnost. Poleg teh operativnih ciljev je ZZZS za leto 2021 opredelil tudi aktivnosti za doseganje strateških rezultatov, ki izhajajo iz strateških aktivnosti, opredeljenih v SRP za obdobje 2020 do 2025: SA1: Izboljšati informiranje in zmanjšati neenakost med zavarovanimi osebami. SA2: Uveljaviti zdravstvo kot prioriteto v družbi z zadostnimi viri financiranja. SA3: Razvijati in uveljaviti nove modele placevanja. SA4: Spodbujati kakovost zdravstvenih storitev. SA5: Krepiti vlogo ZZZS kot aktivnega kupca zdravstvenih programov in izboljševati dostop zavarovanih oseb do zdravstvene oskrbe. SA6: Izboljšati odzivnost in ucinkovitost organizacije ZZZS. SA7: Pospešiti digitalizacijo poslovanja ZZZS in se aktivno vkljuciti v razvoj nacionalnih rešitev. SA8: Vzpostaviti razvojno naravnane kadrovske dejavnosti ZZZS. SA9: Zmanjševati administrativna bremena izvajalcev. SA10: Razširiti in nadgraditi uporabo podatkov pri odlocanju v ZZZS. 4. Merjenje uspešnosti Uspešnost doseganja ciljev ZZZS se presoja na podlagi fizicnih, vrednostnih in kvalitativnih kazalcev. Osnova za merjenje uspešnosti doseganja ciljev so ciljne vrednosti po posameznih ciljih oziroma vsebinskih podrocjih, ciljne vrednosti strateških aktivnostih in strateških rezultatov ter opisne ocene v skladu s sprejetimi sodili. Vsi kazalci za kontrolo strateških aktivnosti in strateških rezultatov so navedeni v SRP 2020–2025. Njihova realizacija bo predstavljena v letnem porocilu. Tatjana Kolenc Damjan Kos Financno poslovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v letu 2020 v zahtevnih razmerah zaradi epidemije COVID-19 1. Ocena financnega poslovanja ZZZS v letu 2020 Skupšcina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) je na seji 8. 1. 2020 sprejela Financni nacrt ZZZS za leto 2020, nanj pa je Vlada Republike Slovenije dala soglasje 30. 1. 2020. Prvotni Financni nacrt ZZZS je predvideval primanjkljaj prihodkov nad odhodki v višini 10,4 milijona evrov, obseg nacrtovanih odhodkov pa v višini 3.320 milijonov evrov. Spremenjene razmere poslovanja med letom 2020 so bistveno odstopale od prvotno predvidenih tako na strani prihodkov kot odhodkov in so rezultirale k vecjemu primanjkljaju prihodkov nad odhodki. Slabši pogoji poslovanja so predvsem posledica vecjega prenosa placil obveznosti iz leta 2019 v leto 2020 (višji izdatki v letu 2020), razglasitve epidemije nalezljive bolezni covid-19, spremenjenih globalnih makroekonomskih izhodišc za leto 2020, sprejema Aneksa št. 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2020 (uveljavitve višje placne lestvice v zdravstvu, višjega regresa in dodatnih sredstev za delovno uspešnost delavcev v zdravstvu, širitev in boljše vrednotenje programov) in povecanja nekaterih odhodkov nad nacrtovanimi vrednostmi (Vlada Republike Slovenije je 3. 9. 2020 sprejela predlog sprememb Odloka o okviru za pripravo proracunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022, na podlagi cesar je Državni zbor RS povecal najvecji obseg izdatkov za zdravstveno blagajno za leto 2020 za 50 milijonov evrov (iz 3.320 milijonov evrov na 3.370 milijonov evrov). Podlage za pripravo rebalansa financnega nacrta so bile tekom leta zelo negotove. ZZZS je zato tekom leta tekoce spremljal financno poslovanje, se prilagajal in ukrepal. Predlog rebalansa financnega nacrta je bil tako predložen organom upravljanja ZZZS v obravnavo v mesecu novembru 2020, nanj pa je Vlada RS dala soglasje 21. 12. 2020. Z rebalansom financnega nacrta so bili prihodki nacrtovani v višini 3.222,4 milijona evrov, odhodki v višini 3.343,1 milijona evrov, nacrtovan pa je bil tudi primanjkljaj prihodkov nad odhodki v višini 120,7 milijona evrov, ki naj bi bil pokrit iz sredstev rezervnega sklada 34,8 milijona evrov in iz sredstev splošnega sklada 85,9 milijona evrov. Prvi, preliminarni podatki o financnem poslovanju ZZZS v letu 2020 izkazujejo primanjkljaj prihodkov nad odhodki v višini 87 milijonov evrov. Prihodki so realizirani v višini 3.255,6 milijona evrov in so za 33,2 milijona evrov vecji od nacrtovanih, odhodki so realizirani v okviru nacrtovanih v višini 3.342,6 milijona evrov. Glede na negotove pogoje poslovanja je ZZZS dokaj uspešno zakljucil poslovno leto 2020, saj je poravnal vse svoje obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev ter za uresnicevanje pravic zavarovanih oseb iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na dan 31. 12. 2020 ZZZS ni izkazoval dolga (brez zadolžitve). Vecji prihodki v primerjavi z nacrtovanimi so predvsem posledica vecjih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, vecjih prihodkov po mednarodnih sporazumih z drugimi državami ter vecjih prihodkov iz naslova regresnih zahtevkov. S Splošnim dogovorom za pogodbeno leto 2020 ter Aneksom št. 1 k temu dogovoru so bila zagotovljena dodatna sredstva v višini 94 milijonov evrov za zdravstvene programe na prednostnih podrocjih (vecja dostopnost do zdravstvenih storitev), boljše vrednotenje nekaterih programov, za povecanje obsega programov z daljšimi cakalnimi dobami, dodatna sredstva za uskladitev plac v cenah zdravstvenih storitev z veljavno placno lestvico, višje vrednotenje regresa, sredstva za delovno uspešnost ter stroške povezane z epidemijo. V prilogi (tabela 1) so povzeti realizirani financni ucinki zacasnih ukrepov, ki so bili doloceni z interventno zakonodajo za omilitev posledic epidemije covida-19 z vidika poslovanja ZZZS do konca leta 2020. ZZZS je v letu 2020 iz naslova zacasnih ukrepov prejel skupaj za 62 milijonov evrov transfernih prihodkov iz državnega proracuna, ki predstavljajo povraci lo za oprostitev placila prispevkov za obvezno zdrastveno zavarovanje (28. in 38. clen ZIUZEOP) v višini 61,9 milijona evrov in 163.000 evrov za povracilo izplacila dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v casu epidemije (71. clen ZIUZEOP in 39. clen KPJS), in imajo vpliv na prihodke ZZZS. Pri izvajanju dolocenih ukrepov po interventni zakonodaji pa je imel ZZZS samo vlogo posrednika (agenta) pri zbiranju podatkov in placevanju stroškov. Tako je bilo preko ZZZS upravicencem v letu 2020 izplacanih za 181,4 milijona evrov sredstev prejetih iz državnega proracuna za pokrivanje stroškov povezanih z epidemijo, in sicer za: • izpad 80 % programa izvajalcem zdravstvene dejavnosti zaradi izpada opravljanja dejavnosti na podlagi 76. clena ZIUOOPE v višini 105 milijonov evrov; • stroške brisov za potrditev okužbe z virusom SARS-CoV-2 za cas trajanja epidemije (od 12. 3. 2020 do 31. 5. 2020) v višini 4,9 milijona evrov na podlagi sklepa Vlade RS, sprejetega na 31. redni seji 10. 9. 2020; • povrnitev materialnih stroškov za obvladovanje nalezljive bolezni covid-19 izvajalcem zdravstvenih storitev na podlagi 67. c clena ZIPRS 2020 in 2021 v višini 45,1 milijona evrov; • mikrobiološke preiskave na prisotnost virusa SARS-CoV-2 na podlagi 41. clena ZZUOOP v višini 3,6 milijona evrov; • cepljenje proti sezonski gripi in stroške nakupa cepiva na podlagi 38. clena ZZUOOP v višini 4,1 milijona evrov; • povracilo izplacanih nadomestil za bolniške odsotnosti od prvega dne v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja na podlagi 56. clena ZIUZEOP v višini 18,6 milijona evrov; • povracilo izplacanih nadomestil za cas kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni (do 3 dni) brez potrdila na podlagi 20. clena ZZUOOP v višini 46.500 evrov. 2. Prihodki ZZZS v letu 2020 Celotni prihodki ZZZS v obdobju januar – december 2020 znašajo 3.255,6 milijona evrov in so za 152 milijonov evrov oziroma za 4,9 % vecji glede na preteklo leto (od tega so vecji prihodki od prispevkov za 132,4 milijona evrov, transferni prihodki iz državnega proracuna za 10,1 milijona evrov, prejeta sredstva na temelju dogovorov s farmacevtskimi družbami o ceni in povracilu stroškov za zdravila za 6,6 milijona evrov in prihodki po mednarodnih sporazumih z drugimi državami za 4 milijone evrov). Celotni prihodki so za 33,2 milijona evrov vecji od nacrtovanih, najvec zaradi vecjih prihodkov od prispevkov. Prihodki od prispevkov znašajo 3.080 milijonov evrov (predstavljajo 94,6 % vseh prihodkov) in za 29,2 milijona evrov presegajo nacrtovane. Stopnja rasti prihodkov od prispevkov je za 0,9 odstotne tocke manjša od rasti povprecne bruto place v Republiki Sloveniji v letu 2020 predvsem zaradi upada gospodarske aktivnosti in zacasnih interventnih ukrepov na podrocju prispevkov, vezanih na omilitev posledic epidemije na gospodarstvo. Drugi prihodki ZZZS znašajo 175,1 milijona evrov (predstavljajo 5,4 % vseh prihodkov) in za 3,9 milijona evrov presegajo nacrtovane vrednosti, najvec zaradi vecjih prihodkov po mednarodnih sporazumih (za 3,1 milijona evrov). Najvecji delež med drugimi prihodki predstavljajo sredstva iz državnega proracuna v višini 96,5 milijona evrov za povracilo že izplacanih sredstev za place in nadomestila place pripravnikov in specializacije zdravnikov in za povracilo placila zdravstvenih storitev do polne vrednosti storitev za socialno ogrožene. Sledijo placila po dogovorih o cenah in povracilu stroškov za zdravila, ki jih je ZZZS sklenil z nekaterimi dobavitelji zdravil v višini 28,1 milijona evrov, prihodki po mednarodnih sporazumih v višini 24 milijonov evrov in prihodki od regresnih zahtevkov v višini 21,8 milijona evrov. Sredstva iz državnega proracuna 3,0 % Ostali prihodki 1,0 % Prihodki po mednarodnih sporazumih 0,7 % Prihodki od regresnih zahtevkov 0,7 % • Prihodki od prispevkov za OZZ 94,6 % Slika 1. Struktura prihodkov ZZZS v letu 2020. 3. Odhodki ZZZS v letu 2020 Odhodki ZZZS so izkazani po nacelu denarnega toka in v letu 2020 znašajo 3.342,6 milijona evrov. V primerjavi s predhodnim letom so vecji za 9,5 % oziroma za 289,7 milijona evrov. Takšen porast je tudi zaradi omejitve porabe po Odloku v letu 2019 in prenosa dela zapadlih obveznosti iz leta 2019 v 2020 v višini 63 milijonov evrov. Najvecjo rast odhodkov (16,4 %) izkazujejo odhodki za nadomestila place zaradi zacasne zadržanosti od dela, sledijo odhodki za cepiva (16,3 %), odhodki za zdravila (15,3 %), odhodki za medicinske pripomocke (9,5 %) in odhodki za zdravstvene storitve (8,6 %). a) Odhodki za zdravstveno dejavnost Odhodki za zdravstvene storitve, zdravila, medicinske pripomocke, cepiva, odhodki za zdravljenje v tujini in odhodki po mednarodnih sporazumih predstavljajo 85,2 % vseh odhodkov ZZZS. V strukturi celotnih odhodkov ZZZS imajo odhodki za zdravstvene storitve 68,9 % delež in v letu 2020 znašajo 2.302,7 milijona evrov. V primerjavi z letom 2019 so vecji za 8,6 % oziroma za 181,6 milijona evrov. Koncni obracun za opravljene programe zdravstvenih storitev za leto 2020 bo izveden do konca meseca januarja 2021 in takrat bodo znani tudi podatki o vseh obveznostih ZZZS za programe zdravstvenih storitev za leto 2020 (placilo oziroma odhodek bo izkazan v letu 2021). Odhodki za zdravila, medicinske pripomocke in cepiva so znašali 479,8 milijona evrov in so v okviru nacrtovanih. V primerjavi z letom 2019 so vecji za 14,3 % oziroma za 59,9 milijona evrov. Ti odhodki v strukturi vseh odhodkov ZZZS predstavljajo 14,4 % delež. Najvecji delež v tej skupini odhodkov predstavljajo odhodki za zdravila. V letu 2020 znašajo 388,6 milijona evrov. V primerjavi z letom 2019 so vecji za 15,3 % oziroma za 51,6 milijona evrov in za 0,9 % oziroma za 3,5 milijona evrov presegajo nacrtovane vrednosti. Ce bi bile v letu 2019 poravnane vse zapadle obveznosti za zdravila (zamik placil iz 2019 v 2020 je znašal 12,1 milijona evrov) bi bila rast odhodkov 7,8 %. Odhodki za medicinske pripomocke so znašali 82,8 milijona evrov in so za 3,4 % pod nacrtovanimi. V primerjavi z letom 2019 so za 9,5 % ali 7,2 milijona evrov vecji, kar pa je posledica povecanja števila zavarovanih oseb, ki so upravicene do teh pripomockov v breme sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja pri zdravljenju in medicinski rehabilitaciji posameznih vrst obolenj ter prenosa placil zapadlih obveznosti iz 2019 v leto 2020 v znesku 1,1 milijona evrov. Odhodki za cepiva so v letu 2020 znašali 8,4 milijona evrov in so za 16,3 % oziroma za 1,2 milijona evrov vecji od realiziranih v letu 2019. V primerjavi z nacrtovanimi so manjši za 1,2 milijona evrov, ker je z interventno zakonodajo državni proracun prevzel stroške za nakup cepiva za cepljenje proti sezonski gripi ob koncu leta 2020. Odhodki za zdravljenje v tujini in iz naslova mednarodnih sporazumov so v letu 2020 znašali 64,8 milijona evrov in so enaki kot v letu 2019. V primerjavi z nacrtovanimi so ti odhodki manjši za 1,7 milijona evrov, predvsem zaradi manj napotenih na zdravljenje v tujino konec leta 2020 (za 18,4 %). b) Odhodki za povracilo denarnih dajatev Odhodki za povracilo denarnih dajatev za pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (nadomestila, potni stroški) so realizirani v višini 445,9 milijona evrov in so za 16,1 % ali za 61,9 milijona evrov vecji v primerjavi z letom 2019 in presegajo nacrtovane vrednosti za 1,8 milijona evrov. Najvecji delež (99,6 %) predstavljajo odhodki za nadomestila place zaradi zacasne zadržanosti od dela. V letu 2020 so znašali 444,2 milijona evrov in presegajo nacrtovane vrednosti za 2,2 milijona evrov oziroma za 0,5 %. Glede na leto 2019 ti odhodki izkazujejo 16,4 % rast oziroma so vecji za 62,7 milijona evrov. Na takšno rast je vplival prenos placila dela obveznosti iz 2019 v 2020, višja nadomestila zaradi bolezni in poškodb izven dela ter nege družinskih cla Odhodki za delo ZZZS 1,5 % Zdravljenje v tujini in mednarodni sporazumi 1,9 % Denarne dajatve 13,3 % Zdravila, medicinski pripomocki, cepiva 14,4 % Zdravstvene storitve 68,9 % Slika 2: Odhodki za zdravstveno dejavnost. nov ter poslabšanja epidemioloških razmer v zadnji tretjini leta 2020 (stroški izolacije zaradi covida-19 so znašali 8,5 milijona evrov). V obdobju junij–december 2020 je ZZZS v skladu s 56. clenom ZIUZEOP za nadomestila plac od prvega dne odsotnosti za cas od 11. aprila do 31. maja 2020, izplacal 18,6 milijona evrov, državni proracun je do 31. 12. 2020 ta sredstva tudi povrnil. ZZZS je konec decembra na podlagi 20. clena ZZUOOP izplacal tudi prva povracila nadomestil za cas kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni (do 3 dni) brez potrdila, v višini 46.500 evrov. Ta sredstva bodo s strani državnega proracuna povrnjena v letu 2021. c) Odhodki za delo službe ZZZS Odhodki za delo službe ZZZS so v letu 2020 znašali 49,4 milijona evrov in so v okviru nacrtovanih. Ti odhodki predstavljajo 1,5 % delež vseh odhodov ZZZS. 4. Zakljucne ugotovitve ZZZS je leto 2020 zakljucil s primanjkljajem prihodkov nad odhodki v višini 87 milijonov evrov, ki je za 33,7 milijona evrov nižji od nacrtovanega in ki ga je ZZZS pokril iz lastnih virov sredstev. ZZZS je tako kljub slabšim in nepredvidljivim pogojem poslovanja dokaj uspešno zakljucil poslovno leto 2020, saj je poravnal vse svoje obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev, za uresnicevanje pravic zavarovanih oseb iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter za obvladovanje epidemije covida-19. Na dan 31. 12. 2020 ZZZS ni izkazoval dolga (brez zadolžitve). ZZZS je med letom tekoce spremljal financno poslovanje, se hitro prilagajal in ukrepal. Z namenom obvladovanja nalezljive bolezni covid- 19 sta Vlada RS in Državni zbor RS v letu 2020 (tudi na pobudo ZZZS) sprejela vrsto interventnih zakonov, na podlagi katerih se je del stroškov povezanih z obvladovanjem nalezljive bolezni covid-19 financiral iz državnega proracuna, kar je imelo na poslovanje zdravstvene blagajne in na zdravstvo kot celoto ugoden vpliv, saj je prejelo pomembna in nujno potrebna financna sredstva iz državnega proracuna. Tatjana Kolenc Barbara Pišek Damjan Kos Priloga: Tabela 1. Vpliv zacasnih ukrepov za omilitev posledic epidemije z vidika poslovanja ZZZS. Ukrep Podlaga Vrednost v mio € na dan 31. 12. 2020 Ucinek na bilanco v mio € Vir sredstev 1. Oprostitev placila prispevkov za ZZ od nadomestila place delavcem na zacasnem cakanju na delo in zaradi višje sile od 13. marca do 31. maja 2020 28. clen ZIUZEOP 44,3 DA državni proracun 2. Oprostitev placila prispevkov za ZZ za samozaposlene osebe in kmete za obdobje 13. 3. do 31. 5.2020 38. clen ZIUZEOP 17,6 DA državni proracun 3. Place in nadomestila plac v javnem sektorju – dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v casu epidemije 71. clen ZIUZEOP 39. clen KPJS 0,16 DA državni proracun 4. Odlog placila prispevkov samozaposlene osebe brez zaposlenih in za kmete za zapadlost v mesecu april, maj in junij 2020 12., 12.a in 13. clen ZIUPPP 0 DA/ -9,9 zavezanci SKUPAJ prilivi iz državnega proracuna, ki imajo neposredni vpliv na prihodke ZZZS 62,06 5. Izpad 80% programa izvajalcem zdravstvene dejavnosti 76. clen ZIUOOPE 105 NI državni proracun 6. Stroški brisov za potrditev okužbe v casu epidemije Sklep Vlade RS št. 41011-87/2020/2, z dne 10. 9. 2020 4,9 NI državni proracun 7. Materialni stroški povezani z obvladovanjem nalezljive bolezni COVID-19 67. c clen ZIPSR 2020-2021 45,1 NI državni proracun 8. Mikrobiološke preiskave na virus Sars-CoV-2 – stroški brisov 41. clen ZZUOOP 3,6 NI državni proracun 9. Cepljenje proti sezonski gripi in stroški nakupa cepiva 38. clden ZZUOOP 4,1 NI državni proracun 10. Nadomestilo za bolniško odsotnost od prvega dne v breme OZZ od 11. aprila do 31. maja 2020 56. clen ZIUZEOP 18,6 NI državni proracun Nadomestilo za kratkotrajno bolniško odsotnost do 3 dni 20. clen ZZUOOP 0,05 NI državni proracun SKUPAJ prilivi iz državnega proracuna, ki nimajo ucinka na bilanco prihodkov in odhodkov ZZZS (agentski posli) 181,35 Izjava o oceni notranjega nadzora za leto 2019 Mnenje Racunskega sodišca RS na racunovodske izkaze in pravilnost poslovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za leto 2018 V skladu z Zakonom o racunskem sodišcu je Racunsko sodišce RS izvedlo revizijo racunovodskih izkazov in pravilnosti poslovanja ZZZS za leto 2018. Racunsko sodišce RS je 16. 12. 2020 izdalo revizijsko porocilo. Racunsko sodišce je o racunovodskih izkazih ZZZS za leto 2018 izreklo pozitivno mnenje, saj izkazi v vseh pomembnih pogledih resnicno in pošteno prikazujejo stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev na dan 31. 12. 2018 ter prihodke in odhodke oziroma prejemke in izdatke ZZZS za tedaj koncano leto v skladu z Zakonom o racunovodstvu. O pravilnosti poslovanja ZZZS v letu 2018 je racunsko sodišce izreklo mnenje s pridržkom, ker je ugotovilo: 1. v Pravilniku o sistemizaciji delovnih mest je v nasprotju z Zakonom o sistemu plac v javnem sektorju opredelil višješolsko izobrazbo (prejšnjo) kot zahtevano izobrazbo za vsa delovna mesta iz tarifnega razreda VII/1, delavce s takšno izobrazbo pa opredelil kot delavce z ustrezno izobrazbo za zasedbo delovnih mesti v tarifnem razredu VII/1 ter v nasprotju z Zakonom o splošnem upravnem postopku za javne uslužbence, ki zasedajo delovna mesta, za katera se kot dodatno znanje zahteva opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka, dolocil daljši rok, v katerem so ta izpit dolžni opraviti, kot ga doloca zakon, pri cemer dvema javnima uslužbencema v pogodbi o zaposlitvi ni dolocil roka, v katerem sta morala opraviti strokovni izpit iz upravnega postopka, trije javni uslužbenci pa so ta izpit opravili vec kot 3 mesece po sklenitvi delovnega razmerja; 2. v sedmih objavah prostih delovnih mest ni opredelil vseh oziroma pravih pogojev za opravljanje dela in s tem ni zagotovil enakopravne dostopnosti delovnih mest za vse zainteresirane kandidate pod enakimi pogoji in izbiro najbolj strokovno usposobljenega kadra, v enem primeru pa pred sklenitvijo pogodb o zaposlitvi ni javno objavil prostega delovnega mesta pri zavodu za zaposlovanje, pri cemer javna uslužbenka ni izpolnjevala vseh zahtevanih pogojev za zasedbo prostega delovnega mesta; 3. javnim uslužbencem je izplacal delovno uspešnost iz naslova povecanega obsega dela v znesku 56.492 evrov, ceprav generalni direktor ni sprejel pisne odlocitve o povecanem obsegu dela javnega uslužbenca in o placilu delovne uspešnosti iz naslova povecanega obsega dela za posamezen mesec in/ali pred izplacilom place za posamezen mesec, poleg tega pa je zaposlenim dolocil dodatek za dvojezicnost v višini 6 % osnovne place javnega uslužbenca, ceprav je bila zahtevana le osnovna raven znanja jezika narodne manjšine; 4. trem javnim uslužbencem, ki v mesecu sklenitve delovnega razmerja niso bili zaposleni celotni mesec, je dolocil in izplacal sorazmerni del regresa za letni dopust; 5. odlocbe o priznanju pravice do povracila stroškov specialisticnega in bolnišnicnega zdravljenja, nabave medicinskih pripomockov in zdravil v tujini je izdajal vec kot dva meseca po prejemu vlog ter izplaceval ostala povracila stroškov opravljenih zdravstvenih storitev in nabavljenih medicinskih pripomockov v Sloveniji, ki niso temeljila na izdani odlocbi in so bila izplacana pred izdajo obvestila o povracilu stroškov; 6. v pogodbah o izvajanju programa zdravstvenih storitev je dolocil letni obseg in nacin obracuna nekaterih programov zdravstvenih storitev v nasprotju z dolocili Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2018, zacetek izvajanja novega programa zdravstvenih storitev med letom 2018 in povecanja pogodbeno dogovorjenega obsega programov zdravstvenih storitev za leto 2018 ni dolocil s sklenitvijo aneksa k pogodbi, v koncnem obracunu za leto 2018 pa obracuna nekaterih zdravstvenih storitev ni izvedel v skladu z merili iz Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2018 ter izvajalcem priznal prenizko ali previsoko ceno za opravljene storitve, vec oziroma manj zdravstve nih storitev, kot je bilo opravljenih v letu 2018, in placilo programa zdravstvenih storitev za obdobje, za katero izvajalec ni predložil ustreznih dokazil, zato je izvajalcem za opravljene storitve in loceno zaracunljiv material placal za 14.093 evrov premalo in za 14.034 evrov prevec; 7. ni odlocal o pravici zavarovanih oseb do skupinske obnovitvene rehabilitacije v upravnem postopku, ampak je pristojnost za odlocanje prenesel na organizatorje skupinske obnovitvene rehabilitacije; dveh vlagateljev, katerih vlogi nista v celoti izpolnjevali vseh zahtev iz javnega razpisa za izbiro organizatorjev sofinancirane skupinske obnovitvene rehabilitacije v letu 2018, ni pozval k dopolnitvi vlog in vlog tudi ni zavrnil, ampak ju ocenil kot ustrezni in vlagateljema na podlagi sklenjenih pogodb v letu 2018 izplacal 1.183.928 evrov; 8. v nasprotju s predpisi o javnem narocanju je ravnal pri nabavi materiala in storitev v znesku najmanj 74.533 evrov; 9. v postopkih oddaje poslovnih prostorov v najem, pri sklepanju najemnih pogodb za poslovne prostore in dolocanju najemnin ni ravnal v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, svojim notranjim aktom in najemnimi pogodbami, zato je najemnikom v letu 2018 zaracunal za najmanj 1.204 evrov premalo najemnin. Razen vpliva navedenih nepravilnosti na pravilnost poslovanja Racunsko sodišce meni, da je ZZZS v letu 2018 v vseh pomembnih pogledih posloval v skladu s predpisi. V roku 90 dni po prejemu revizijskega porocila mora ZZZS predložiti racunskemu sodišcu odzivno porocilo z izkazanimi popravljalnimi ukrepi. V odzivnem porocilu mora ZZZS izkazati, da je: a.) uskladil akt o sistemizaciji delovnih mest z Zakonom o sistemu plac v javnem sektorju in Zakonom o splošnem upravnem postopku; b.) izdelal nacrt aktivnosti z navedbo aktivnosti, odgovornih oseb in roka za izvedbo posamezne aktivnosti, po katerem bo zavod najkasneje do 30. 9. 2021 z najemnikom Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor uredil placevanje najemnine za vse poslovne prostore, ki jih najemnik dejansko uporablja, ter ugotovil, od kdaj je najemnik uporabljal dodatne poslovne prostore, za katere ni placeval najemnine, in dogovoril placilo premalo zaracunane najemnine za nazaj, oziroma vložil tožbo, ce ne bo uspel z najemnikom dogovoriti ureditev razmerja izvensodno. Barbara Pišek Tatjana Kolenc Neprekinjeno poslovanje ZZZS tudi v casu epidemije nalezljive bolezni covid-19 Leto 2020 bi lahko na kratko opisali kot leto ohromitve celega sveta. Decembra 2019 je na Kitajskem izbruhnila prva epidemija SARS- CoV-2 (COVID-19), katere resnosti smo se v Evropi zaceli zavedati šele marca 2020, ko je bila potrjena prva okužba v Sloveniji in kmalu zatem je bila 12. marca 2020 razglašena epidemija. Posledicno so bili v Sloveniji sprejeti prvi epidemiološki ukrepi: postopno zapiranje države, omejitve gibanja na ogroženih obmocjih, kasneje na obcino stalnega ali zacasnega prebivališca, ukinitev javnega prevoza, zaprtje vzgojno-izobraževalnih ustanov, spopadanje s pomanjkanjem zašcitne opreme. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) smo zato že konec februarja 2020 sprejeli prve ukrepe – usmeritve za ravnanje v primeru pojava koronavirusa. Na podlagi Nacrta neprekinjenega poslovanja in okrevanja poslovnih procesov ZZZS pa je bila imenovana posebna delovna Skupina za okrevanje. 1. Vzpostavitev in delovanje Skupine za okrevanje – prvic v zgodovini ZZZS Epidemija nalezljive bolezni SARS-Cov-2 (v nadaljnjem besedilu: covid-19) je mocno vplivala tudi na poslovanje ZZZS. Še pred razglasitvijo spomladanske epidemije smo o tem priceli s preventivnim obvešcanjem delavcev ZZZS preko LN aplikacije Promocija zdravja. Zaradi zagotavljanja neprekinjenega poslovanja vseh kljucnih poslovnih podrocij in podpornih funkcij ZZZS pa je generalni direktor ZZZS 9. 3. 2020 imenoval posebno delovno Skupino za okrevanje (v nadaljnjem besedilu: SO) s ciljem zagotoviti pogoje za neprekinjeno poslovanje ZZZS tudi ob pojavu epidemije covida-19. SO je bila ustanovljena na podlagi Nacrta neprekinjenega poslovanja in okrevanja poslovnih procesov ZZZS in na podlagi Politike upravljanja kriznih situacij v ZZZS. Kot vodja SO je bila imenovana Tanja Lovšin, preostali clani pa so bili še Verica Rupnik, Branko Rudolf, Ladislav Golouh, Miran Bizjak, Damjan Kos, Radmila Krunic, Vojko Breznik in Evgen Gržanic. Sestankov skupine se je udeleževala tudi Suzana Jarc kot pooblašcena delavka za neprekinjeno poslovanje ZZZS. Pristojnosti SO so bile: 1. izvajanje aktivnosti, potrebne za okrevanje poslovnega procesa, 2. vodenje dnevnika dogodkov v casu okrevanja, 3. porocanje o stanju okrevanja generalnemu direktorju oziroma kontaktni osebi kolegija Direkcije, ki jo imenuje generalni direktor, 4. priprava porocila o krizni situaciji. Prioritetne naloge SO so bile zagotoviti izvajanje poslovnih procesov v ZZZS, varno delovno okolje, informiranje delavcev o zašcitnih ukrepih ter ravnanju v primeru potrjene okužbe. SO se je redno sestajala in se ažurno odzivala na hitro se razvijajoco situacijo. Obravnavala je teme glede zaposlenih na ZZZS (zagotovitev pravnih in tehnicnih pogojev za delo od doma in nujne procese, ki morajo potekati na sedežu delodajalca), glede dostopnosti ZZZS za stranke (elektronske storitve, klicni centri in nacin poslovanja s strankami v casu epidemije) ter zagotavljanje zašcitne opreme, razkužil in dodatnega cišcenja prostorov. Vodja SO in nekateri clani so o poteku dela skupine redno porocali na sestankih direkcij Slika 1: SO je pripravila navodila za zaposlene, ki so bila objavljena v aplikaciji Promocija zdravja (zavihek COVID), poleg tega pa tudi priporocila in druge vsebine. skega kolegija generalnega direktorja ZZZS in kolegija ZZZS. Delo SO je bilo zakljuceno maja 2020 in je bilo ocenjeno kot zelo uspešno, saj so: 1. sprejeti ukrepi pripomogli, da se covid-19 ni razširil med delavci ZZZS (do jeseni 2020 je bil dokumentiran le en primer okužbe delavca ZZZS, ki pa se ni okužil na ZZZS in okužba se ni razširila med zaposlenimi). 2. uspešno sodelovanje preko clanov SO iz PE Informacijski center je pripomoglo k hitri in uspešni zagotovitvi tehnicne opreme in podpore pri dostopu do informacijskega sistema ZZZS za nemoteno delo od doma. 3. kljucen je bil tudi prispevek clana SO, zdravnika Ladislava Golouha ter drugih clanov SO, ki so v casu velikega pomanjkaja zagotovili dovolj zašcitne opreme. S koncem maja 2020 se je hkrati z zakljuckom epidemije ukinilo tudi delo SO. Izdelana so bila številna priporocila in informacije za delavce ZZZS, ki zagotavljajo neprekinjeno poslovanje ZZZS tudi danes. V LN aplikaciji Promocija zdravja tako priporocamo zlasti upoštevanje priporocil v naslednjih dokumentih: --Nasveti za zaposlene na ZZZS za preprecevanje prenosa okužbe s covidom-19 (obvestilo vsem delavcem ZZZS) --Pooblastila in dolžnsoti zaposlenih za preprecevanje prenosa okužbe na ZZZS (vodje, zaposleni) --Navodila za delo z obiskovalci v sejnih sobah in pisarnah ZZZS (splošna za organizatorje obiskov) --Pooblastila za delo z obiskovalci za preprecevanje prenosa okužbe na ZZZS (receptorji, poslovni sekretarji, vodje, organizatorji obiska) --Uporaba službenih vozil v casu epidemije covida-19. 2. Prilagojeno poslovanje ZZZS in uspešno obvladovanje okužb med delavci Vodstvo ZZZS je za varovanje zdravja zaposlenih že marca 2020 sklenilo, da vsi sodelavci, ki jim narava dela dopušca, opravljajo delo od doma, za ostale sodelavce pa smo fizicno oddaljenost poskušali zagotoviti z rotacijo med sodelavci v pisarnah ter namešcanjem zašcitnih pregrad. S strani cistilnih servisov imamo zagotovljeno dodatno razkuževanje prostorov in najbolj izpostavljenih javnih površin, priskrbeli pa smo tudi rocne dezinfektorje. Sestanki in izobraževanja potekajo po novem virtualno preko aplikacij MS Teams in Zoom. Oprli smo se na digitalizacijo, ki nam je omogocila, da smo se prilagodili dani situaciji in poskušali cim bolj optimizirati delovne procese in svoje poslovanje. Z aktualnimi ukrepi nas je seznanjala skupina za okrevanje, zlasti glede pravilne rabe zašcitnih mask, razkuževanja in pravilnega umivanja rok, pripravili smo video posnetke, plakate ter druga gradiva, ki si jih zaposleni lahko ogledate v LN aplikaciji »Promocija zdravja«, pod rubrikama COVID 19-navodila za zaposlene ter COVID-19 priporocila in druge vsebine. Seveda pa ni potekalo vse tekoce. Zaradi pogostega spreminjanja navodil države in medicinske stroke so bile posamezne službe in oddelki pred veliko preizkušnjo. Sektor za splošne in pravne zadeve je kljub velikemu pomanjkanju zašcitnih sredstev, s katerimi smo se ubadali na državni ravni, zagotovil, da so bile maske in razkužila dostopna vsem sodelavcem. Kadrovske službe so se soocale z velikim obsegom dodatnega dela (odredbe, aneksi, komuniciranje z medicino dela, prometa in športa v primeru okužbe, obsežnejša priprava podatkov za obracun plac, itd.). PE Informacijski center je za nemoteno delo poskušal v najvecjem možnem številu zagotoviti sodelavcem manjkajoce prenosne racunalnike ali premik stacionarnih racunalnikov na domaco lokacijo, pomagal nam je pri naših številnih klicih in vprašanjih. Vendar to še zdalec niso edine službe, ki so se soocale z vsakodnevnimi izzivi, z njimi smo se soocali prav vsi; vsak posameznik, izpostava, služba, oddelek, podrocje, enota. Epidemija nas je vsekakor prikrajšala za skupna druženja bodisi ob jutranji kavi, vsakodnevnemu skupnemu razgibavanju na delovnem mestu, druženja, ki smo jih nacrtovali z Nacrtom promocije zdravja in navsezadnje tudi neposrednega kontakta s sodelavci ter strankami. V drugem Slika 2: Ob zakljucku epidemije je SO zagotovila tudi dodatna navodila za vracanje na delovno mesto, v obliki vec videov, ki so dostopni na Aplikacijah ZZZS/COVID 19. jesenskem valu smo v letu 2020 na ZZZS zaznali skupaj 84 okuženih oseb. V drugem jesenskem valu epidemije bi v Sloveniji lahko 142.000 delavcev opravljalo delo od doma. Podatki Eurostata kažejo, da je odstotek delavcev, ki delajo od doma, nižji, kot je bil v prvem valu. Enak podatek ugotavljamo tudi za ZZZS. Ce smo v prvem valu epidemije obcutili strah pred vsem novim, tako epidemijo kot organizacijo dela od doma, pa so v drugem valu prisotne še dodatne okolišcine. Epidemija se je zacela že oktobra 2020 in zaradi krajših dnevov, nizkih temperatur in slabšega vremena smo tako rekoc prisiljeni vecina casa preživeti v zaprtem prostoru. Veliko sodelavcev poleg dela od doma socasno opravlja še vlogo vzgojitelja, ucitelja ter starša, kar prispeva k dodatni izcrpanosti. Veliko ljudi, ki dela od doma, prakticno ne zna vec lociti zasebnega casa od službenega, obe podrocji sta postali integrirani bolj kot kadarkoli prej, obvezno je potrebno najti locnico in se je držati. Kako naprej? Vedeti in biti ozavešcen sta besedi, ki se razlikujeta. Ljudje delamo najveckrat napako, da se pravil obnašanja držimo v trgovini, zunaj, pri uporabi javnega prevoznega sredstva, na delovnem mestu, pozabimo pa na ista pravila obnašanja doma, na malici, v kadilnicah… Zadeva je enostavna, držimo se pravil obnašanja in jih dosledno izvajajmo. Bodimo pozorni na svoje zdravje. Ob znakih bolezni ne cakajte, ampak se že ob blažjih oblikah simptomov pojdite testirat ali obišcite izbranega osebnega zdravnika. Zracite prostore, vzemite si cas zase, pojdite v naravo na sprehod, ne pozabite na razgibavanje tako doma kot v službi, pa cetudi za pisalno mizo. Iz epidemije bomo izšli mocnejši, naucili se bomo ohraniti povezanost, pa ceprav vcasih le preko tehnologije, postali bomo bolj prilagodljivi, predvsem pa bomo znali ceniti trenutke, ko jih bomo lahko spet preživljali v živo. Skupaj nam bo uspelo! “Ko zacnemo ceniti sedanji trenutek, zacnemo spoznavati, kako izjemna stvar je življenje, pa naj bodo okolišcine kakršne koli že.” Greg Anderson “Najvecja nevarnost v casu turbulentnih sprememb ni turbulenca, temvec odlocanje z vcerajšnjo logiko.” Peter Drucker “Življenje ni problem, ki ga moramo rešiti, temvec resnicnost, ki jo moramo izkusiti.” Yann Martel “Življenje je navadna mešanica. Moramo ga sprejeti, kakšno je, ga poskušati razumeti, nato pa izboljšati.” Rabindranath Taqore Tanja Lovšin Barbara Ferlic Žgajnar Spoštovani sodelavci in sodelavke, stanje v državi in tudi v našem Zavodu se iz epidemiološkega stališca slabša. Da nas vse kar najbolje zašcitimo, prosimo, da upoštevate ukrepe za preprecevanja širjenja okužb. V primeru slabega pocutja in pojava simptomov bolezni covid-19 (npr. slabo pocutje, prehladni znaki, kašelj, vrocina, težko dihanje, prebavne motnje) ostanite v domaci samoizolaciji in po telefonu kontaktirajte svojega osebnega zdravnika, ki vam bo podal nadaljnja navodila. O odsotnosti obvestite neposredno vodjo – OSTANITE DOMA!! Ce zbolite na delovnem mestu z znaki akutne okužbe dihal (npr. vrocina, kašelj, težko dihanje), obvestite neposredno vodjo, zapustite delovno mesto in po telefonu poklicite svojega izbranega zdravnika ter se posvetuje glede svojega zdravstvenega stanja. V primeru pozitivnega testa oziroma potrditve suma na okužbo s strani epidemiologa, cim prej obvestite pristojno kadrovsko službo. Prav tako obvestite, ce zboli kdo od družinskih clanov (visoko rizicni kontakt). Sodelavci, ki ste bili z okuženim delavcem v tesnem stiku, opazujte svoje zdravstveno stanje 14 dni po stiku. V primeru pojava znakov okužbe dihal ali poslabšanja pocutja ostanite doma in poklicite svojega osebnega zdravnika ter pristojno kadrovsko službo. Hvala za vaš trud in prispevek k varnemu delovnemu okolju. Slika 1. Informacija NIJZ državljanom, februar 2020. Slika2. Informacija strankam ZZZS, december 2020. Priloga 1: Priporocila za ureditev delovnega mesta pri delu od doma. Priloga 2: Priporocila za psihološko pomoc in za primer tesnobe. Promocija zdravja na delovnem mestu v ZZZS v letu 2020 Zakaj je zdravje pomembno? Ko spregovorimo o nacrtovanju in izvajanju promocije zdravja pri delu, se najprej soocamo z vprašanjema, kaj zdravje dejansko je in kdo je zanj odgovoren. V našem casu in prostoru, ki ga opredeljuje vedno bolj hiter in aktiven nacin življenja, je še vedno premocno zakoreninjeno pojmovanje, da se z zdravjem pricnemo ukvarjati, ko že obcutimo primanjkljaje. Preventivna skrb za zdravje je za povprecnega zaposlenega cloveka pogostokrat splošen teoreticen pojem, s katerim se ne ukvarja. Svoj cas, ki je namenjen delu, smo dejansko vajeni posvecati delu v vseh pogledih. Nehote zapostavljamo skrb zase, ceprav se zavedamo, da smo nosilci delovnega procesa in smo pravzaprav motor in vsebina vsega. Aktivnosti promocije zdravja so namenjene ozavešcanju, informiranju, trenutnemu vzgibu in vsem ciljem promoviranja, ki naj bi posameznika vodili do zavedanja, kako pomembno je njegovo zdravje. Ne le zanj osebno, ampak tudi za proces dela, za delovne rezultate in za celotno skupino sodelavcev znotraj delovne organizacije. Zdravje je podlaga za dobro in uspešno življenje in delo tako za posameznika kot za organizacijo. Skrb za ohranjanje in izboljševanje zdravja zaposlenih je smotrna, saj so zdravi in zadovoljni delavci, ki delajo v varnem in spodbudnem delovnem okolju produktivnejši in ustvarjalnejši, redkeje zbolijo in redkeje odhajajo v bolniški stalež. Promocija zdravja na delovnem mestu so skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega pocutja na delovnem mestu. To dosežemo s kombinacijo: • izboljšanja organizacije dela in delovnega okolja, • spodbujanja delavcev, da se udeležujejo zdravih dejavnosti, • omogocanja izbire zdravega nacina življenja in • spodbujanja osebnostnega razvoja. Odgovornost za zdravje je v rokah posameznika Promocija zdravja v in ob delovnem procesu ne pomeni, da mora delodajalec skrbeti za zdravje zaposlenih. Kot smo uvodoma ugotovili, je skrb za zdravje v rokah vsakega posameznika. Resnicna moralna in konkretna zakonska dolžnost delodajalca je aktivnost pri formiranju strategij za izboljšanje zdravja ter posredovanje informacij zaposlenim. Dejansko gre pri promociji zdravja za proces ozavešcanja, informiranja, izobraževanja in usposabljanja posameznikov z namenom, da vzpostavijo bolj zdrav nacin lastnega delovanja. Pomemben del tega procesa, ki ga posameznik sam ne more spreminjati, temvec je v rokah delodajalca, je oblikovanje in ustvarjanje ustreznega podpornega okolja. Podporno okolje je splet pogojev v delovnem okolju, ki ponujajo možnosti za napredek pri pridobivanju ali skrbi za zdravje, naj bodo to pripomocki, veljavne vrednote, razumevanje družbe ali zavest širšega okolja. Cilj oblikovanja takšnega okolja je omogociti, da so med razlicnimi možnostmi lažje dostopne tiste, ki so usmerjene v zagotavljanje zdravja. Kaj je promocija zdravja na delovnem mestu? Promocija zdravja pri delu torej promovira uvajanje nacrtovanih sprememb, ki koristijo zdravju, neposredno v delovno okolje, v katerem zaposleni preživijo približno tretjino svojega življenja. Posredno z vzpostavljanjem novih navad promocija zdravja prinaša tudi možnost za izboljševanje zdravje izven delovnega okolja. Promocija zdravja je lahko ucinkovita na vseh podrocjih, vpliva na zdravje zaposlenih, torej na podrocjih zdrave prehrane in gibanja, preprecevanja poškodb pri delu, delovnega okolja in odnosov, upravljanja s stresom ter na podrocju preprecevanja bolezni, povezanih z delom in življenjskim slogom. Zdravi zaposleni so bolj zadovoljni, bolj motivirani za delo ter bolj pripadni podjetju in skupnosti. Zmožni so boljših medsebojnih odnosov, so bolj ustvarjalni, bolj inovativni, bolj produktivni in manj odsotni z dela. V skladu z vsemi navedenimi izhodišci, na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11) in tudi iz sprejetega Nacrta ukrepov promocije zdravja v ZZZS za leto 2020 (v nadaljnjem besedilu: Nacrt) izhaja, da je poglavitni namen ukrepov promocije zdravja v ZZZS prispevati k boljšemu pocutju in zdravju zaposlenih ter spodbujati k zdravim življenjskim navadam. Glede na še vedno po dane zaskrbljujoce razmere v zvezi z epidemijo covida-19, s katero smo se v prvem valu soocali že spomladi leta 2020, je bila temu ustrezno podrejena tudi izvedba aktivnosti v zvezi s promocijo zdravja med zaposlenimi. Nekatere od aktivnosti so bile v casu epidemije covida-19 in z namenom preprecevanja širitve okužb izvedene v omejenem obsegu oziroma na drugacen nacin, nekatere aktivnosti pa so bile zacasno ustavljene. Iz naslova promocije zdravja na delovnem mestu v ZZZS so bile na podlagi Nacrta v letu 2020 glede na navedeno v omejenem obsegu izvedene naslednje aktivnosti: • aktivni krajši odmori med delovnim casom z izvajanjem kratkih razteznih vaj na delovnem mestu; • Dan Zavoda (17. 10. 2019) – Aktivni na varni razdalji; • spodbujanje k zdravemu prehranjevanju – sezonsko sadje 3x v letu (banane, cešnje, hruške); • zdrav slovenski zajtrk (na dan hrane – 16. 10. 2020) – crna žemlja, maslo, med, marmelada, jogurt, sadna plošcica in polnozrnate testenine; • ozavešcanje o zdravem živilu – zelišcni caj za dobro pocutje (v decembru 2020); • zagotavljanje zdravih prigrizkov in napitkov v samopostrežnih prehranskih avtomatih; • objavljanje gradiv, clankov in koristnih informacij o zdravem prehranjevanju in spodbujanju zdravega življenjskega sloga v LN aplikaciji Promocija zdravja ZZZS; • izobešanje plakatov z vsebino promocije zdravja – ozavešcanje o zdravi prehrani, higieni umivanja rok, zadostni hidraciji, škodljivosti kajenja in koristi prenehanja kajenja, plakati z razteznimi vajami na delovnem mestu, spodbujanje k udeležbi na preventivnih programih; spodbujanje k redni telesni aktivnosti in gibanju v naravi; • spodbujanje vožnje s kolesom na delo – možnost parkiranja koles v bližini poslovne stavbe; • nabava kolesarskih celad za zaposlene – spodbujanje varne vožnje s kolesom in gibanja (v juliju 2020); • ozavešcanje zaposlenih o posameznih svetovnih, evropskih oziroma slovenskih dnevih in tednih zdravja z objavo zanimivih prispevkov v LN aplikaciji Promocija zdravja ZZZS: svetovni dan možganov (22. julij); svetovni dan prve pomoci (11. september); evropski teden mobilnosti (tretji teden v sep tembru); svetovni dan hrane (16. oktober); svetovni dan sladkorne bolezni (14. november); • organizacija internih izobraževanj – pridobivanje novega znanja, ozavešcanje in skrb za zdravo življenje, krepitev in vzdrževanje zdravja, motiviranje za spremembe življenjskega sloga, pomen gibanja za boljše razpo loženje in vec energije, pridobivanje zdravih prehranjevalnih navad, izmenjava informacij, preprecevanje in obvladovanje stresa, ucenje specificnih vešcin. V Nacrtu promocije zdravja na delovnem mestu za leto 2020 so bila predvidena in tudi realizirana razlicna izobraževanja (vecina je bila zaradi ukrepov v zvezi z epidemijo covida-19 organizirana v virtualni obliki): Vpliv notranje in zunanje komunikacije na razvoj naših možganov; • Asertivna komunikacija; • Adijo stres, razhajava se; • Harmonija zdravja in vitalnosti; • Krepitev odpornosti na stres; • Zdravje je v nas; • Joga smeha; • Enostavna priprava rastlinske hrane; • Zdrava hrbtenica; • Kako pravilno negovati ustno votlino; • Samopregledovanje kožnih znamenj in zašcita pred soncem; • Tecaj oživljanja ter uporaba defibrilatorja; • Sindrom izgorelosti. Podrobnejša porocila s posameznih delavnic so v rubriki Kadri in znanje nadaljevanju tega Obcasnika. V letu 2020 so bila za promocijo zdravja porabljena sredstva v višini 39.618,35 evra, kar predstavlja 64,8 % nacrtovanih sredstev glede na financni nacrt. Ob tem je potrebno poudariti, da je bila realizacija izobraževanja iz naslova promocije zdravja dosežena v obsegu 98,2 % nacrtovanih sredstev, pri promociji zdravja (brez izobraževanja) pa je realizacija 55,8 %. Razlogi za manjšo realizacijo nacrtovanih sredstev so bili predvsem epidemiološke razmere v letu 2020 ter dejstvo, da je bilo cepljenje proti gripi zagotovljeno kot pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma je stroške cepljenja poravnal državni proracun. Zakljucek Promocija zdravja na delovnem mestu lahko pomembno vpliva na delovno ucinkovitost zaposlenih. Poleg dobrih delovnih pogojev je pomembno tudi to, da zaposlene motiviramo za zdrav življenjski slog v zasebnem življenju. Smiselno je, da jim o tem nudimo koristne informacije ter jim na delovnem mestu omogocamo, da skrbijo za zdrav življenjski slog. Menimo, da je koristno, da v zvezi s promocijo zdravja vodstveni delavci nudijo zgled ostalim zaposlenim, saj se na ta nacin povecuje motivacija zaposlenih. Kontinuirano je potrebno skrbeti za pozitivno delovno klimo, saj to pripomore k boljši delovni storilnosti in zadovoljstvu zaposlenih. S preprostimi ukrepi (npr. sadje na delovnem mestu, aktivni krajši odmori na delovnem mestu…) lahko pripomoremo k boljšemu zdravju in boljšemu pocutju zaposlenih. Promocijo zdravja je potrebno prilagoditi glede na delovno mesto zaposlenih in glede na razpoložljiva financna sredstva. Zavedati pa se je potrebno dejstva, da promocija zdravja ni enkraten dogodek, ampak je proces, ki dolgorocno vsekakor lahko privede do pozitivnih rezultatov. Nataša Cugelj Štemberger s sodelavci skupine za promocijo zdravja Dan ZZZS 2020 – Aktivni na varni razdalji Letošnji dan ZZZS (sobota, 17. oktober 2020) je zaradi strogih zašcitnih ukrepov za preprecevanje širjenja okužb z novim koronavirusom in omejitve druženja potekal povsem drugace kot v preteklih letih. V okviru prizadevanj za izboljšanje zdravja in pocutja zaposlenih ter v sklopu obeležitve svetovnega dneva hoje so bili vsi zaposleni prijazno povabljeni, da na Dan ZZZS vsak zase individualno oziroma v krogu svojih najožjih domacih na kakršenkoli nacin aktivno preživijo dan v naravi. Veseli smo, da ste se zaposleni v ZZZS v tako velikem številu pozitivno odzvali in delili svoje »sobotne utrinke« v obliki cudovitih fotografij, video posnetkov in kratkih zapisov o tem, kako in kje ste vsak zase poskrbeli za zdravo in dobro pocutje sebe in svojih najbližjih domacih. Glede na vaše posredovane povratne informacije ste dokazali, da je tudi v takšnih izrednih razmerah še vedno veliko možnosti in idej za raznovrstne aktivnosti – tek v naravi, kolesarjenje, osvojen bližnji hrib oziroma vrh, sprehodi po gozdnih in poljskih poteh (tudi v spremstvu štirinožnih kosmatincev), obiranje oljk in grozdja, nabiranje kostanja in gob, delo na vrtu, v cebelnjaku, … Na tem mestu objavljamo le nekaj fotografij z ovekovecenimi aktivnostmi v naravi, prav vse fotografije z razgibanimi sobotnimi utrinki Dneva ZZZS (skupaj jih je objavljenih kar 238) pa so na podlagi podanih soglasij udeležencev objavljene na direktoriju I://DanZavoda 2020 oziroma na naslednji povezavi \\zzzs.si\Souporaba\ Centrala\ZZZS\DanZavoda2020. Priporocamo vam, da si ogledate tudi druge objavljene fotografije na zgoraj navedenih mestih. Morda boste med njimi našli še kakšno dobro idejo za vaše nadaljnje izlete in odkrivanja novih poti. Vsi sodelavci, ki so delili svoje sobotne utrinke tega posebnega dne, so prejeli za aktivno udeležbo prakticno nagrado – športno majico z napisom »ZZZS 2020 – Aktivni na varni razdalji «. Vsakodnevno gibanje je vsekakor pomemben del zdravega nacina življenja. Strokovnjaki priporocajo vsaj 30 minut hoje dnevno, ce je ta v naravi, so ucinki za zdravje še toliko vecji. Vsem vam želimo veliko zdravja še naprej, ob tej priložnosti pa ob koncu še eno spodbudno misel: »Ko se življenje spremeni in postane težko, spremeni sebe in postani mocnejši.« (vir: Pozitivne misli) Nataša Cugelj Štemberger s sodelavci skupine za promocijo zdravja Spremembe Zakona o integriteti in preprecevanju korupcije Zakon o integriteti in preprecevanju korupcije je docakal spremembe, ki so bile objavljene 2. novembra 2020 v Uradnem listu RS, št. 158 z zacetkom veljavnosti 17. 11. 2020 (v nadaljnjem besedilu: ZIntPK-C). Po obsegu gre za kar obsežne spremembe in dopolnitve, a zelo velikih sprememb, ki bi vplivale na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in na nas, zaposlene, zakon ni prinesel. Nekaj pa je tudi takšnih, ki smo jih dolžni upoštevati, zato so navedeme v nadaljevanju.1 1 Vir: spletna stran Komisije za preprecevanje korupcije. Uvodoma si oglejmo nekatere pojmi iz 4. clena ZIntPK, ki jih je dobro poznati, saj so naše obveznosti vezane nanje: 1. »družinski clani« so zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti; 2. »poslovodne osebe« so direktorji ..., javnih zavodov, ...; 3. »uradne osebe« so ... uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci,...; 4. »osebe, odgovorne za javna narocila« so osebe, ki jih narocniki imenujejo v strokovne komisije za oddajo javnega narocila in osebe, ki odlocajo, potrjujejo in predlagajo vsebino razpisne dokumentacije, ocenjujejo ponudbe oziroma narocniku predlagajo izbor ponudnika, kadar gre za javna narocila, za katera je potrebno v skladu z zakonom, ki ureja javno narocanje, izvesti postopek javnega narocanja in pod pogojem, da je ocenjena vrednost posameznega narocila enaka ali višja od 100.000 evrov brez DDV, ne glede na to, ali so ta narocila ali del dokumentacije o javnem narocilu v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, oznaceni s stopnjo tajnosti. Za osebe, odgovorne za javna narocila, se štejejo tudi osebe, ki v skladu s to definicijo sodelujejo pri javnem narocanju in niso v delovnem razmerju pri narocniku; 5. »nasprotje interesov« so okolišcine, v katerih zasebni interes uradne osebe ali osebe, ki jo subjekt javnega sektorja imenuje kot zunanjega clana komisije, sveta, delovnih skupin ali drugega primerljivega telesa, vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog; 6. »zasebni interes osebe« iz prejšnje tocke pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske clane in za druge fizicne ali pravne osebe, s katerimi ima, ali je imela ta oseba ali njen družinski clan osebne, poslovne ali politicne stike; 7. »lobiranje« je delovanje lobistov, ki za interesne organizacije izvajajo nejavno vplivanje na odlocanje državnih organov, ... in nosilcev javnih pooblastil pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov ter na odlocanje državnih organov, ... ter nosilcev javnih pooblastil o drugih zadevah razen tistih, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov, postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna narocila, in drugih postopkov, pri katerih se odloca o pravicah ali obveznostih posameznikov. Za dejanje lobiranja šteje vsak nejavni stik lobista z lobiranci, ki ima namen vplivati na vsebino ali postopek sprejemanja prej navedenih odlocitev; 8. »lobiranci oziroma lobiranke« (v nadaljnjem besedilu: lobiranci) so funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih, ... ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki odlocajo, ali sodelujejo pri obravnavi in sprejemanju predpisov, drugih splošnih aktov in odlocitev iz 14. tocke 4. clena ZIntPK, s katerimi z namenom lobiranja komunicira lobist. Prepovedi in omejitve sprejemanja daril V ZZZS smo sicer sprejeli generalno odlocitev, da ne sprejemamo daril, vendar naj kljub temu omenim dolocbe spremenjenega ZIntPK. Po novem se prepovedi in omejitve v zvezi s sprejemanjem daril v javnem sektorju nanašajo na vse uradne osebe (glej predhodno 3. tocko) in njihove družinske clane, ki bi bilo povezano z opravljanjem dela uradne osebe. Spreminjajo se tudi mejne vrednosti daril, ki jih je dovoljeno sprejemati in o katerih je treba porocati organu (delodajalcu)2 2 Seznam vodimo in porocamo v skladu s sklepom generalnega direktorja ZZZS. oziroma Komisiji za preprecevanje korupcije (v nadaljnjem besedilu: Komisija). V sezname prejetih daril, ki jih vodijo subjekti javnega sektorja, se po novem vpisujejo darila, katerih vrednost presega 50 evrov (prej 25 evrov), prav tako se na 100 evrov (prej 75 evrov) zvišuje najvišja vrednost darila, ki se tradicionalno ali obicajno izroca ob dolocenih dogodkih (kulturnih, slavnostnih, ob zakljuckih izobraževanja, usposabljanja, ob praznikih ipd.) ter ga uradna oseba lahko sprejme. Sezname vseh prejetih daril subjekti javnega sektorja kot doslej posredujejo do 31. marca za preteklo leto,3 3 Rok velja za ZZZS, ko pošilja porocilo Komisiji. Komisija pa bo tudi za to podrocje pravocasno pripravila ustrezne obrazce za porocanje. Zakon po novem v cetrtem in petem odstavku 35. clena podrobneje doloca tudi dolžnost zavrnitve ponujenega darila. Še podrobneje bo podrocje daril urejal pravilnik o nacinu razpolaganja z darili, ki ga bo v šestih mesecih od uveljavitve zakona sprejelo pristojno ministrstvo. Do sprejema novega pravilnika veljata sedanji Pravilnik o omejitvah in dolžnostih funkcionarjev v zvezi s sprejemanjem daril in Uredba o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril, ce nista v nasprotju z novelo ZIntPK. Lobiranje Po novem so o lobisticnih stikih dolžne porocati tudi interesne organizacije (z izjemo neprofitnih interesnih organizacij, ki nimajo zaposlenih), in sicer v primerih, ko zanje lobira neregistrirani lobist (zaposleni pri interesni organizaciji, njen zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik). Interesne organizacije (torej, ce bi ZZZS lobiral) lahko Komisiji o stikih porocajo sproti ali najkasneje do 31. januarja za preteklo leto. Spreminja se tudi rok za porocanje lobisticnih stikov, in sicer imajo po novem lobiranci (ce pride kdo k nam lobirat) namesto treh dni za porocanje na voljo osem dni. Novost je tudi pri lobiranju po elektronski pošti, saj v tem primeru o lobisticnem stiku poroca le prvo naslovljeni lobiranec, pri cemer o tem obvesti tudi ostale naslovnike. Premoženjsko stanje Spremembe zakona dolocajo nove zavezance za porocanje premoženjskega stanja Komisiji, in sicer se mednje po novem štejejo tudi clani Državnega sveta RS ter clani organov nadzora v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, v katerih imata država ali lokalna skupnost vecinski delež ali prevladujoc vpliv (doslej so bili zavezanci nadzorniki po dolocbah ZSDH-1). Zaradi spremenjenih definicij funkcionarjev in uradnikov na položaju, opredeljenih v 4. clenu ZIntPK-C, se krog zavezancev širi tudi na generalnega sekretarja vlade, generalnega sekretarja predsednika republike, šefa kabineta predsednika republike, namestnika generalnega sekretarja predsednika republike, svetovalca predsednika republike, ce funkcijo opravlja poklicno, generalnega sekretarja državnega zbora in sekretarja državnega sveta (kot funkcionarje) ter na osebe s posebnimi pooblastili v Banki Slovenije (kot uradnike na položaju). Novi zavezanci morajo Komisiji prvic porocati premoženjsko stanje v dveh mesecih od uveljavitve zakona, torej do 17. 1. 2021. Do priprave novih elektronskih obrazcev zavezanci Komisiji porocajo tako kot doslej. Omejitve poslovanja V povezavi z institutom omejitev poslovanja opozarjam na novi peti odstavek 35. clena, ki pravi, da fizicna ali odgovorna oseba poslov nega subjekta – ki posluje z zavezanci na podlagi predpisov, ki urejajo javno narocanje, ali v postopku podeljevanja koncesije ali v drugi obliki javno-zasebnega partnerstva – poda pisno izjavo o tem, da fizicna oseba oziroma poslovni subjekt ni povezan s funkcionarjem in po njenem vedenju ni povezan z družinskim clanom funkcionarja kot poslovodja, clan poslovodstva, zakoniti zastopnik neposredno ali prek drugih pravnih oseb v vec kot petodstotnem deležu pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalskemu deležu. Organi in organizacije javnega sektorja morajo Komisiji v dveh mesecih po uveljavitvi zakona (torej do 17. 1. 2021) posredovati podatke iz šestega odstavka 35. clena ZIntPK-C, ki se nanašajo na omejitve poslovanja funkcionarjev. Po 5. tocki 4. clena v ZZZS zaposleni nismo funkcionarji, smo uradne osebe in imamo poslovodno osebo – generalnega direktorja. Je pa pomembno, kako mi delujemo na relaciji do funkcionarjev. Nasprotje interesov Novela v 40. clenu uvaja spremembe v povezavi z veljavnostjo dolocb o nasprotju interesov. Te se po novem uporabljajo tudi za osebe, ki jih subjekt javnega sektorja imenuje kot zunanje clane komisij, sveta, delovnih skupin ali drugih primerljivih teles, kadar ti opravljajo javne naloge oziroma naloge iz delovnega podrocja subjekta javnega sektorja. Pri tem velja tudi omeniti, da novela posledicno spreminja definicijo nasprotja interesov, saj jo širi na zgoraj navedene osebe. Po novi definiciji so »nasprotje interesov« okolišcine, v katerih zasebni interes uradne osebe ali osebe, ki jo subjekt javnega sektorja imenuje kot zunanjega clana komisije, sveta, delovnih skupin ali drugega primerljivega telesa, vpliva ali ustvarja videz, da vpliva, na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Definicijo zasebnega interesa novela zakona v 12. tocki novega 4. clena širi tudi na premoženjsko ali nepremoženjsko korist za druge fizicne ali pravne osebe, s katerimi ima, ali je imel družinski clan uradne osebe osebne, poslovne ali politicne stike. Dolocbe noveliranega 38. clena ZIntPK dolocajo tudi roke za sprejemanje odlocitve nadrejene osebe oziroma predstojnika uradne osebe v povezavi s prejetim obvestilom o obstoju okolišcin nasprotja interesov, in sicer mora ta najkasneje v petih dneh obrazloženo odlociti, ali naj uradna oseba z delom v zadevi nadaljuje. Na novo v 3. odstavku 38. clen ureja nacin odlocanja v primerih, ko je uradna oseba del kolektivnega organa. Prehodne in koncne dolocbe novele ZIntPK vsebujejo dolocilo, da preneha veljati 38.a clen ZGD-1, ce se nanaša na poslovodne osebe in clane organov upravljanja, vodenja ter nadzora v gospodarskih družbah, v katerih ima vecinski delež oziroma prevladujoc vpliv država ali lokalna skupnost. Za te družbe po novem velja novela ZIntPK-C in je za presojo nasprotja interesov pristojna Komisija. Neuradno precišceno besedilo ZIntPK je objavljeno na spletu in dostopno na povezavi: http://pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=ZAKO5523 Suzana Jarc Preprecevanje goljufij v obveznem zdravstvenem zavarovanju v letu 2020 Na podlagi Pravilnika o preprecevanju goljufij na ZZZS od leta 2015 dalje redno obravnavamo razlicne sume goljufij1 1 Goljufijo na kratko opredeljujemo kot namerno nepravilnost oziroma zavestno kršenje predpisov oziroma pravil ravnanja na razlicnih podrocjih sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja z namenom pridobivanja materialnih ali nematerialnih koristi. v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu OZZ). Obravnavo oziroma postopek podpira racunalniška aplikacija z nazivom Preprecevanje goljufij (v nadaljnjem besedilu aplikacija PG). Aplikacija PG omogoca elektronsko prijavo, evidentiranje in obravnavo sumov goljufij, ki jih pri rednem delu zaznajo zaposleni na ZZZS ali pa na osnovi zunanjih prijav. Tovrstne obravnave so na eni strani posledica razlicnih nadzornih aktivnostih na specificnih podrocjih izvajanja OZZ, kot na primer pri urejanju zavarovanja, pri placevanju prispevkov, pri izvajanju/obracunu zdravstvenih storitev, izdaji/ obracunu zdravil in medicinskih pripomockov, pri uveljavljanju pravice do denarnih nadomestil in drugih podrocjih. Po drugi strani pa od leta 2016 dalje, ko smo uvedli možnost (anonimnih) spletnih prijav tovrstnih nepravilnosti prek spletne aplikacije oziroma portala ZZZS, aplikacija PG omogoca tudi obravnavo elektronskih prijav razlicnih zunanjih prijaviteljev. Gre predvsem za uporabnike s slabimi izkušnjami pri uveljavljanju pravic in za izvajalce sistema OZZ, tudi »žvižgace « iz zdravstva. Tovrstne prijave, ki so praviloma anonimne, pred sprožitvijo postopka odgovorne osebe (praviloma vodje – direktorji obmocnih enot in vodje – direktorji podrocij in sektorjev na direkciji) predhodno preverjajo z zbiranjem dodatnih informacij o dejstvih in okolišcinah domnevne nepravilnosti. Ce pridobljene informacije potrjujejo navedbe iz prijav, se sproži postopek obravnave sumov goljufije v aplikaciji PG. V nasprotnem primeru se prijave oznacijo kot neveljavne. V nadaljevanju so predstavljeni osnovni podatki o številu in vrsti prijav sumov goljufij ter dolocene vsebinske podrobnosti o obravnavanih sumih goljufij v letu 2020. Dodane so tudi nekatere aktualne vsebine iz mednarodnega sodelovanja na tem podrocju. Število prijavljenih sumov goljufij Na število in vsebino prijav sumov goljufij je v letu 2020 v marsicem vplivala epidemija covida 19 oziroma ukrepi, ki so se izvajali z namenom preprecevanja širjenja korona virusa. Iz Tabele 1 je razvidno, da se je skupno število prijav sumov goljufij med letoma 2019 in 2020 znatno povecalo, pri cemer je število veljavnih oziroma obravnavanih prijav v primerjavi z letom 2020 ostalo enako: 8 primerov sumov goljufij, ki so bili obravnavani v aplikaciji PG. V casu od 1.1. do 31. 12. 2020 je bilo podanih skupno 210 prijav (v celotnem letu 2019: 165 prijav), od tega na osnovi nadzornih aktivnosti ZZZS 4 prijave, 206 prijav pa je bilo pridobljenih prek spletne aplikacije e-prijave. Od skupno 206 e-prijav so bile veljavne 4 prijave. ki so bile kot domnevni sumi goljufij nato obravnavane v aplikaciji PG. Na podlagi vsebinskega preverjanja vsakega primera posebej je bilo v koordinaciji z vodji-direktorji organizacijskih enot prepoznanih skupno 191 neveljavnih e-prijav (v letu 2019: 157). Od teh je bilo 35 vsebinsko nepopolnih oziroma brez zadostnih podatkov o primeru (kdo, kaj, kako, kdaj in kje). V 129 primerih se je na podlagi dodatnih preverjanj izkazalo, da ne gre za sum goljufije, v 19 primerih pa so bili prepoznani drugi razlogi za neveljavnost (18). Ob zakljucku leta 2020 je bilo 11 prijav še neobdelanih – gre v vecini za prijave, prejete v zadnjih tednih leta 2020. Tabela 1. Prijave sumov goljufij na ZZZS v letu 2019 in 2020 Šteilo prijav 2019 2020* Glede na vir: 165 210 – redne aktivnosti 4 4 – e-prijave 161 206 Veljavne glede na vir: 8 8 – redne aktivnosti 4 4 – e-prijave 4 4 Neveljavne: 157 191 – vsebinsko nepopolne 25 35 – ne gre za sum 120 137 – drugo 12 19 E-prijave še v postopku obdelave (neobdelane) – 11 Veljavne dodeljene: 8 8 – OE 8 6 – Direkcija, IC 2 Opomba: zajeto obdobje 1. 1.–21. 12. 2020 Vrste sumov goljufij, zaznana tveganja in ukrepi Skupno je bilo v letu 2020 v aplikaciji PG obravnavanih 8 primerov sumov goljufij (8 tudi v letu 2019), od katerih je bilo 6 obravnavanih v OE, 2 pa na direkciji. 6 postopkov obravnav je bilo zakljucenih, obravnava 2 primerov pa še poteka. Od obravnavanih so se 4 primeri nanašali na sume goljufij izvajalcev zdravstvenih storitev, 2 primera na sum goljufije zavarovanih oseb in 2 primera na sum goljufije zavezancev za prijavo v OZZ (Tabela 2). Pri sumih goljufije izvajalcev zdravstvenih storitev so bile v letu 2020 v treh primerih v ospredju razlicne nepravilnosti pri obracunu zdravstvenih storitev, v enem primeru pa je šlo za problematiko domnevno sporne povezanosti dejavnosti okulistike in optike oziroma izdajo narocilnic pri okulistu za dobavo ocal zavarovanim osebam v »lastni« optiki, o cemer smo porocali že v letu 2019, ko je bil ta pojav zaznana v 2 OE. Pri sumih goljufij zavarovanih oseb oziroma zavezancev za prijavo v zavarovanje so prevladovali primeri listinskih poneverb, pri cemer kaže izpostaviti, da so bile v letu 2020 ponovno zaznane poneverbe zavezancev pri prijavah delavcev napotenih v tujino (obrazec A1), ki smo jih zaznali že v letu 2019. Tabela 2. Vrste obravnavanih sumov goljufij na ZZZS, 2019 in 2020 Vrste sumov goljufij 2019 2020 1. Sumi goljufij zavarovanih oseb: 2 2 – listinske poneverbe 1 2 – zlorabe BS 1 – 2. Sumi goljufij zavezancev: 1 2 – listinske poneverbe (obr. A1) 1 2 – za placilo prispevka – – 3. Sumi goljufij izvajalcev ZS: 5 5 – pri obracunu 3 3 – drugo (okulistika/optika) 52 1 4. Sumi goljufij pri izdaji zdravil (lekarne): – – 5. Drugo – – SKUPAJ obravnavnih sumov: 8 8 V nadaljevanju so predstavljena osnovna tveganja po posameznih vrstah goljufij, ki so bila zaznana pri obravnavanih primerih sumov goljufij v letu 2020, skupaj s kratkimi povzetki posameznih primerov ter izvedenimi ukrepi: 1. Sumi goljufij zavarovanih oseb – Ponarejanje datuma veljavnosti EU kartice zdravstvenega zavarovanja (EU KZZ). Konkretna poneverba je bila odkrita pri preverjanju stroškov za storitve opravljene v tujini (Crna Gora) na podlagi mednarodnega zdravstvenega zavarovanja. Ugotovljeno je bilo, da se datum izteka veljavnosti, zabeležen na EU KZZ ni ujemal z datumom iz evidence izdane listine. Izkazalo se je, da je bil ponarejen datum izteka veljavnosti na sami kartici. Podana je bila kazenska ovadba. S primerom so bili seznanjeni delavci ustreznih organizacijskih enot ZZZS. – Zloraba imena ZZZS in spletna goljufija. V koronskem letu 2020 so na spletu zaokrožile fotografije nekakšnih novih kartic ZZZS (glej sliko 1), ki naj bi dovoljevale oziroma opravicevale neuporabo mask v zaprtih prostorih in tam, kjer so obvezne. Kartice so zaradi kriznih okolišcin vzbudile veliko zanimanje javnosti, zato sta se ZZZS in MZ takoj odzvala s posebnimi izjavami za javnost, namrec da gre za lažno obvestilo. Ker je obstajal sum, da ne gre le za zlorabo imena ZZZS ali širjenje bizarnih/lažnih informacij po spletu v casu krize, temvec tudi sum goljufije zaradi možnosti nabave teh kartic prek spleta, je ZZZS zadevo prijavil ustreznim organom. Postopek obravnave tega suma še ni zakljucen. 2. Sumi goljufij zavezancev: – Poneverbe obrazca A1. V letu 2020 sta bila obravnavana dva primera poneverbe listine A 1 za napotovanje delavcev v tujino. V prvem primeru je bilo na podlagi elektronske prijave ugotovljeno, da je delodajalec ponarejal podpise odgovornih oseb ZZZS na obrazcih A 1. V drugem primeru, ki je bil sprožen s strani tujega organa za zdravstveno zavarovanje, pa je bila na ponarejenem obrazcu A 1 navedena napacna osebna identifikacijska številka. ZZZS je v obeh primerih zadeve prijavil ustreznim organom, izvedel pa tudi informiranje ustreznih služb ZZZS. 3. Sumi goljufij izvajalcev zdravstvenih storitev: – Obracun storitve, ki ni bila opravljena. V letu 2020 sta bila obravnavana dva tovrstna primera. Prvi je bil sprožen z e- prijavo zavarovane osebe, ki nas je na podlagi pregleda svojih epizod oskrbe na portalu ZZZS obvestila, da je bila med obracunanimi storitvami v okviru specialisticne obravnave navedena tudi storitev, ki ni bila opravljena. Na podlagi prijave je ZZZS pri izvajalcu opravil izredni financno medicinski nadzor in ugotovil, da opravljeni specialisticni pregled ni bil ustrezno obracunan, zato obracun ni bil priznan. V postopku pa sum namerne nepravilnosti (goljufije) ni bil potrjen, saj je bil neustrezno obracunan poseg (globlja endoskopska preiskava) že v postopku dopolnitev, ki bi možnost uporabe šifre za tovrstne posege dovoljevale. Na osnovi ugotovitve, da je šlo za administrativno napako, se je primer zakljucil z nepriznavanjem obracuna oziroma ustreznim povracilom. Tudi drug primer je bil sprožen na podlagi e-prijave zavarovane osebe, ki je preverjala obracune svoje oskrbe na portalu ZZZS in domnevala, da naj bi bil obracunan specialisticni pregled, ki ni bil opravljen. V postopku obravnave tudi ta sum goljufije ni bil potrjen, saj je Slika 1. Lažna kartica ZZZS bilo na podlagi preverjanja na terenu ugotovljeno, da pregled v ambulanti sicer ni bil opravljen, opravljena pa je bila konzultacija po telefonu in obracunana skladno z novimi pravili ZZZS – storitev je bila uvedena v casu korona krize v letu 2020. – Neupraviceno zaracunavanje storitev: V letu 2020 je bil obravnavan en tak primer. Primer je prijavila zavarovana oseba, ki je zavarovana v tujini, v casu obiska v Sloveniji pa je zbolela za covidom-19. V treh zdravstvenih ustanovah je niso hoteli obravnavati na podlagi EU KZZ oziroma bi jo obravnavali samoplacniško. Na podlagi podane prijave je pristojna OE ZZZS opravila ustrezne poizvedbe in razgovore z vsemi vpletenimi (prijavitelj, izvajalec zdravstvenih storitev, tuja zavarovalnica) ter izvedla tudi izreden nadzor. V postopku je bilo ugotovljeno, da ni šlo za namerne nepravilnosti, temvec posledico neseznanjenosti izvajalcev s pravili izvajanja mednarodnega zavarovanja. Primer se je zakljucil s sporazumnim povracilom stroškov zavarovani osebi s strani izvajalca. – Sporne izdaje narocilnic okulista za dobavo ocal pri optiku. Poleg domnevno spornih povezav med dejavnostjo okulistike in optike, ki je bila znacilnost tovrstnih primerov že v letu 2019, je anonimni prijavitelj primera suma goljufije v letu 2020 ocital konkretnemu izvajalcu okulistike (in povezanemu optiku) tudi neupraviceno izdajo narocilnic oziroma izdajo narocilnic brez ustreznega okulisticnega pregleda. Postopke obravnave tega suma še ni koncan. Izvedba ciljne analize Zaradi ponovnih zaznav poneverb listin A 1 za zaposlovanje delavcev v tujino na podrocju urejanja zavarovanj za te delavce in možnih zlorab pravic iz OZZ je bila skladno z akcijskim programom za preprecevanje goljufij v letu 2020 izvedena ciljna analiza, katere namen je bil na podlagi podrobnejših podatkov o uveljavljanju pravic teh kategorij zavarovancev odkriti in/ali prepreciti možne zlorabe sistema OZZ. V ospredju analize so bile možne zlorabe pri urejanju zavarovanja in zlorabe bolniškega staleža oziroma razlicnih denarnih nadomestil oziroma pravic iz OZZ. V prvi fazi so bili križani podatki iz podatkovne baze o zavarovanih osebah (evidence OZZ) in aplikacije Odlocanje imenovanih zdravnikov in zdravniške komisije, z namenom identificirati primere oziroma posameznike, ki so neposredno po ureditvi (vkljucitvi ali spremembi statusa) zavarovanja zaceli z daljšo bolniško odsotnostjo od dela v trajanju 3 mesece in vec oziroma zaceli prejemati denarna nadomestila v breme ZZZS. Na tej osnovi je bilo z analizo ugotovljenih 350 primerov (od teh 70 tujih delavcev, ki so bili vkljuceni v OZZ na podlagi A1 obrazca), ki so ustrezali navedenim pogojem oziroma v roku enega meseca po ureditvi statusa zavarovanja zaceli prejemati nadomestilo. V drugi fazi, ki še traja, OE ZZZS podrobneje preverjajo vse primere z namenom odkriti posamezne zlorabe, opredeliti osnovne vzorce spornih ravnanj (povezanih predvsem s t.i. fiktivnimi zaposlitvami, fiktivnimi vkljucitvami v OZZ in posledicnimi razlicnimi zlorabami pravic iz OZZ) in tveganj povezanih z možnimi goljufijami na tem podrocju. V zadnji fazi je predvidena obravnava rezultatov analize in oblikovanje ustreznih ukrepov za odkrivanje in preprecevanje zlorab na tem podrocju. S prepoznavo dolocenih tveganj pa bo možna tudi vzpostavitev avtomaticnega sistema kontrole, ki bo opozarjal in prepreceval možnost zlorab na tem podrocju. Mednarodno sodelovanje ZZZS je že vrsto let clan Evropske mreže za boj proti goljufijam in korupciji v zdravstvu (v nadaljnjem besedilu EHFCN). EHFCN združuje razlicne vladne in nevladne organizacije iz držav EU, ki izvajajo nadzorne ali inšpekcijske aktivnosti v zdravstvu. Osnovni namen EHFCN je v odprti komunikaciji omogociti vsem clanom izmenjavo ustreznih ekspertskih informacij, znanj in izkušenj o odkrivanju in preprecevanju goljufij ter korupcije v zdravstvu. V letu 2020 je imela EHFCN skupno 23 clanov iz 15 evropskih držav. Zaradi omejitev v casu epidemije covida-19 so v letu 2020 prakticno vse predvidene mednarodne aktivnosti v okviru EHFCN potekale le prek spleta. Predstavniki ZZZS smo se v septembru udeležili generalne skupšcine in konference EHFCN, ki je potekala on-line. Od vsebinskih tem je bila v ospredju obravnava vprašanj povezanih z odkrivanjem in preprecevanjem goljufij in korupcije v zdravstvu v casu korona krize. Vsi clani smo v ta namen predhodno podali kratke opise stanja glede preprecevanja širjenja epidemije v državi, porocali o ukrepih za nemoteno delovanje zdravstvenega sistema v casu covida-19 in izpostavili nekatera že izkazana tveganja za razlicne nepravilnosti povezane s kriznim stanjem. Kot je pokazala razprava, so v prakticno v vseh državah clanicah EHFCN v casu epidemije zaznali sorodna tveganja, in sicer predvsem na treh podrocjih: (1) tveganja povezana s korupcijo pri nabavi razlicne medicinske opreme, (2) tveganja povezana z zlorabo donacij ali lažnimi donacijami in (3) tveganja povezana z obracuni storitev v casu krize (napacne uporabe šifer, napacno uveljavljanje novih pravil – npr. za digitalizirane storitve, preveliko kodiranje -v ospredju spet digitalne storitve, idr.). V zadnji cetrtini leta 2020 smo se predstavniki ZZZS udeležili tudi treh spletnih izobraževanj, ki jih je organiziral EHFCN (»EHFCN webinars«). Seminarji so namenjeni predstavitvi primerov dobrih praks iz posameznih držav clanic. Na prvem, ki je potekal 23. oktobra, sta predstavnika iz Belgije (NIHDI) in Francije (CNAM) predstavila pristopa, kako v njihovih organizacijah ocenjujejo financne vplive (preprecitev škode) ukrepov za odkrivanje in preprecevanje goljufij v zdravstvu. Na drugem (27. 11. 2020) so bile v ospredju pristopi za preprecevanje goljufij in zlorab na podrocju predpisovanja zdravil – opioidov. Na tretjem (4. 12. 2020) sta bila predstavljena statisticna modela ocenjevanja financne škode zaradi goljufij v zdravstvu, ki ju uporabljajo v Franciji in Belgiji. Gradiva iz seminarjev so zainteresiranim na voljo pri avtorju tega porocila. Boris Kramberger Seznam objavljenih pravnih aktov, navodil in okrožnic ZZZS v obdobju od januarja do decembra 2020 Za boljšo obvešcenost zaposlenih objavljamo seznam pravnih aktov, navodil in okrožnic Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki so bili v obdobju od zadnje objave v obcasniku, od januarja do vkljucno decembra 2020 objavljeni ali vsebinsko posodobljeni v Lotus Notes aplikaciji »E-gradiva« (po kronološkem vrstnem redu glede na datum objave). Ob tej priložnosti vse vsebinske skrbnike posameznih pravnih aktov na Direkciji pozivamo k dosledni in sprotni objavi vseh novih ali posodobljenih pravnih aktov v aplikaciji »E-gradiva« ter k rednemu posodabljanju neuradnih cistopisov pravnih aktov, ki so objavljeni na spletni strani ZZZS (skladno s predpisi o dostopu do informacij javnega znacaja). Iva Štirn Pravni akti ZZZS: • Sklep o pripravi Poslovnega porocila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za leto 2018; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 8. 1. 2020) • Sklep o pripravi Poslovnega porocila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za leto 2019; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 8. 1. 2020) • Pravilnik o spremembah Pravilnika o kartici zdravstvenega zavarovanja, profesionalni kartici in pooblastilih za branje in zapisovanje podatkov v zalednem sistemu (neuradno precišceno besedilo št. 3); • (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 9. 1. 2020, Uradni list RS, št. 79/2019; datum objave: 24. 12. 2019) • Navodilo za zajem in posredovanje podatkov iz Potrdil o upraviceni zadržanosti od dela v sistem on-line (eBOL) in Potrdil o upraviceni zadržanosti od dela za tuje zavarovane osebe (BOL za TZO); (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 15. 1. 2020) • Sklep o dolocitvi cen standardnih materialov za zobozdravstvene storitve; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 24. 1. 2020) • Navodilo o povracilu in placilu stroškov vrednosti zdravil in živil; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 29. 1. 2020) • Sklep o dolocitvi terapevtske skupine zdravil nizkomolekularnih heparinov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 29. 1. 2020) • Pravilnik o receptih za osebno rabo; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 31. 1. 2020) • Pravilnik o spremembi Pravilnika o napredovanju delavcev ZZZS; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 6. 2. 2020) • Pravilnik o spremembah Pravilnika o razvršcanju živil za posebne zdravstvene namene na listo; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 7. 2. 2020, Uradni list RS, št. 4/2020; datum objave: 24. 1. 2020) • Spremembe in dopolnitve Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 10. 2. 2020, Uradni list RS, št. 4/20 z dne 24. 1. 2020) • Pravilnik o komisijah za medicinske pripomocke; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 10. 2. 2020) • Pravilnik o seznamu in izhodišcih za vrednosti medicinskih pripomockov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 10. 2. 2020, Uradni list RS, št. 4/20 z dne 24. 1. 2020) • Sklep o javnem razpisu za izvajanje programov izdaje in izposoje medicinskih pripomockov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 10. 2. 2020) • Sklep o osnovnih zahtevah kakovosti za medicinske pripomocke iz obveznega zdravstvenega zavarovanja; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 10. 2. 2020, Uradni list RS, št. 4/20 z dne 24. 1. 2020) • Sklep o zdravstvenih stanjih in drugih pogojih za upravicenost do medicinskih pripomockov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 10. 2. 2020, Uradni list RS, št. 4/20 z dne 24. 1. 2020) • Navodilo o izdaji narocilnice za medicinski pripomocek in reverza za medicinski pripomocek; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 13. 2. 2020) • Navodilo o izdaji narocilnice za medicinski pripomocek za izboljšanje vida; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 13. 2. 2020) • Politika varstva podatkov pri uporabi spletnih strani ZZZS; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 2. 3. 2020) • Nacrt neprekinjenega poslovanja in okrevanja poslovnih procesov ZZZS; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 3. 3. 2020) • Pravilnik o varstvu osebnih podatkov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 6. 3. 2020) • Politika upravljanja kriznih situacij (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 16. 3. 2020) • Seznam zahtevnejših medicinskih pripomockov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 2. 4. 2020) • Sklep o predpisovanju medicinskih pripomockov na obnovljivo narocilnico; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 2. 4. 2020) • Navodilo za uveljavljanje pravic do zdravstvenih storitev z delovnim nalogom; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 22. 4. 2020) • Navodilo za uveljavljanje pravice do zdravstvenih storitev z napotnico; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 22. 4. 2020) • Poslovnik o delu imenovanih zdravnikov, zdravstvene komisije in zdravnikov izvedencev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (neuradno precišceno besedilo št. 8); (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 13. 5. 2020) • Sklep o izbiri dobaviteljev za izvajanje programov izdaje in izposoje medicinskih pripomockov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 15. 6. 2020) • Navodilo za izvajanje 78.a clena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (neuradno precišceno besedilo št. 4); (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 16. 6. 2020) • Pravilnik o nacrtovanju in letnem porocilu; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 19. 6. 2020) • Sklep o zacasnih ukrepih pri preskrbi z medicinskimi pripomocki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 23. 6. 2020) • Sklep o zacasni prerazporeditvi delovnega casa; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 26. 6. 2020) • Pravilnik o spremembah Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 7. 7. 2020) • Sklep o dolocitvi redne delovne uspešnosti; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 8. 7. 2020) • Navodilo o spremembah in dopolnitvah Navodila za uveljavljanje pravice zavarovanih oseb do prevoza z reševalnimi in drugimi vozili v obveznem zdravstvenem zavarovanju; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 13. 7. 2020) • Sklep o imenovanju nadzornih skupin; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 27. 7. 2020) • Spremembe in dopolnitve Navodila o izdaji narocilnice za medicinski pripomocek in reverza za medicinski pripomocek; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 4. 8. 2020) • Sklep o spremembi Sklepa o dolocitvi cenovnih standardov medicinskih pripomockov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 24. 8. 2020) • Sklep o dolocitvi najvišjih priznanih vrednosti za živila za posebne zdravstvene namene; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 2. 9. 2020) • Sklep o dolocitvi najvišjih priznanih vrednosti za skupine medsebojno zamenljivih zdravil in za terapevtske skupine zdravil; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 10. 9. 2020) • Sklep o preklicu 4. tocke Sklepa o zacasnih ukrepih za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) in zagotavljanja varnega in zdravega okolja za zaposlene; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 21. 9. 2020) • Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o nacrtovanju, beleženju in obracunavanju zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 23. 9. 2020) • Pravilnik o izvajanju informacijsko dokumentacijske dejavnosti; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 8. 10. 2020) • Sklep o dolocitvi višine nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri opravljanju dela na domu za obdobje od 12. 3. 2020 do 31. 7. 2020; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 9. 10. 2020) • Sklep o zacasnih ukrepih za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) in zagotavljanja varnega in zdravega okolja za zaposlene; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 14. 10. 2020) • Sklep o višini placila izvedencem, ki izdajajo izvedenska mnenja v zvezi z uveljavljanjem pravice zavarovanih oseb do psa vodica slepih; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 15. 10. 2020) • Sklep o spremembi nacina poslovanja s strankami; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 18. 10. 2020) • Navodilo o obsegu elektronskega podpisovanja dokumentov v ZZZS; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 19. 10. 2020) • Sklep o dolocitvi višine nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri opravljanju dela na domu; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 27. 10. 2020) • Sklep o dolocitvi najvišjih priznanih vrednosti za živila za posebne zdravstvene namene; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 30. 10. 2020) • Sklep o dolocitvi seznama pooblašcenih zdravnikov za predpisovanje medicinskih pripomockov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 30. 10. 2020) • Sklep o imenovanju clanov komisije za razvršcanje zdravil na liste; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 2. 11. 2020) • Sklep o višini placil zdravnikom, ki opravljajo naloge na podlagi pogodbe o delu; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 10. 11. 2020) • Sklep o dolocitvi najvišjih priznanih vrednosti za skupine medsebojno zamenljivih zdravil in za terapevtske skupine zdravil; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 10. 11. 2020) • Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o nacrtovanju, beleženju in obracunavanju zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 22. 11. 2020) • Sklep o zacasnih ukrepih pri preskrbi z medicinskimi pripomocki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zaradi preprecitve širjenja nalezljive bolezni COVID-19; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 23. 11. 2020) • Pravilnik o sejninah in povracilih stroškov (neuradno precišceno besedilo št. 1); (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 25. 11. 2020) • Pravilnik o spremembah Pravilnika o opravljanju dela na domu; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 26. 11. 2020) • Sklep o zacasni spremembi premakljivega delovnega casa; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 27. 11. 2020) • Pravilnik o nadzorih; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 7. 12. 2020) • Navodilo o nacinu izvajanja pravice do sobivanja v zdravstvenem zavodu ob hospitaliziranem otroku; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 8. 12. 2020) • Sklep o javnem razpisu za izvajanje programov izdaje in izposoje medicinskih pripomockov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 9. 12. 2020) • Spremembe in dopolnitve Poslovnika Skupšcine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 15. 12. 2020) • Pravilnik o receptih za osebno rabo; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 15. 12. 2020) • Sklep o dolocitvi seznama pooblašcenih zdravnikov za predpisovanje medicinskih pripomockov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 15. 12. 2020) • Sklep o rokih placil avansov v letu 2021; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 15. 12. 2020) • Pravilnik o izvajanju nadzorov nad dobavitelji medicinskih pripomckov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 17. 12. 2020) • Krovna politika varovanja informacij; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 18. 12. 2020) • Politika upravljanja uporabniških identitet; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 21. 12. 2020) • Sklep o imenovanju strateške skupine za politiko varovanja informacij in Sklep o imenovanju vodje in koordinatorja informacijske varnosti; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 21. 12. 2020) • Pravilnik o spremembi Pravilnika o kartici zdravstvenega zavarovanja, profesionalni kartici in pooblastilih za branje in zapisovanje podatkov v zalednem sistemu; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 23. 12. 2020, Uradni list RS, št. 179/20 z dne 3. 12. 2020) . • Pravilnik o modelih placevanja zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 24. 12. 2020) • Poslovnik o projektih in projektnih nalogah; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 28. 12. 2020) • Sklep o dolocitvi kriterijev za upravicenost dodatka za delo v rizicnih razmerah v obdobju razglašene epidemije; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 28. 12. 2020) • Organizacijsko navodilo o nacinu dela na podrocju povracil; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 29. 12. 2020) • Pravilnik o nepremicninah; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 29. 12. 2020) • Pravilnik o delovni uspešnosti iz naslova povecanega obsega dela za zaposlene v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 31. 12. 2020) Okrožnice in navodila ZZZS: • Okrožnica ZAE 1/20: Dopolnitve šifrantov za obracun zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 7. 1. 2020) • Okrožnica ZAE 2/20: Dopolnitve šifrantov za obracun zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 13. 1. 2020) • Okrožnica ZAE 3/20: Dopolnitve šifrantov za obracun zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 17. 1. 2020) • Navodila – povracilo stroškov zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 21. 1. 2020) • Uporabniško navodilo za podatkovno skladišce in aplikacijo ZAS KRON-OS; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 7. 2. 2020) • Okrožnica MP št. 1/2020: Navodilo o izdaji narocilnice za MP in reverza za MP in Navodilo o izdaji narocilnice za MP za izboljšanje vida; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 13. 2. 2020) • Interno navodilo o izvedbi razpisa in postopkih sklepanja pogodb za zdravstveno letovanje otrok in šolarjev in skupinske obnovitvene rehabilitacije; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 14. 2. 2020) • Okrožnica ZAE 4/20: Dopolnitve šifrantov za obracun zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 14. 2. 2020) • Tehnicni pogoji za dostop do portala za pobudnike in njegova uporaba; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 25. 2. 2020) • Baza znanja za RA pisarne in SPK (kvalificirana digitalna potrdila); (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 3. 3. 2020) • Navodila za uporabo Microsoft Teams; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 18. 3. 2020) • Postopek in merila za predpis proteze z mikroprocesorsko krmiljeno kolensko enoto; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 20. 3. 2020) • Uporabniško navodilo za delo na portalu ZZZS za MP; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 24. 3. 2020) • Odlok o zacasnih ukrepih pri izvajanju obveznega zdravstvenega zavarovanja zaradi zajezitve in obvladovanje epidemije COVID-19; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 30. 3. 2020) • Okrožnica ZAE 5/20: Dopolnitve šifrantov za obracun zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 31. 3. 2020) • Poenostavitev postopkov pri ugotavljanju zacasne zadržanosti od dela; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 3. 4. 2020) • Navodila za shranjevanje dokumentov in osnovno diagnostiko pri delu od doma in iz službe; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 7. 4. 2020) • Organizacijsko navodilo za delo študentov in dijakov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 21. 4. 2020) • Navodilo za zajem in posredovanje podatkov o predpisanih in izdanih MP v sistem on-line; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 23. 4. 2020) • Navodilo za uporabo portala ZZZS za izvajalce in dobavitelje; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 24. 4. 2020) • Organizacijsko navodilo o postopkih obracuna dejanskih stroškov poslanih v tujino po zakonodaji EU, EGP in Švice; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 28. 4. 2020) • Organizacijsko navodilo o nacinu dela na podrocju uveljavljanja pravice do nacrtovanega zdravljenja v tujini. (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 7. 5. 2020) • Okrožnica MP št. 2/2020 – spremembe s 1. 6. 2020; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 11. 5. 2020) • Okrožnica ZAE 6/20: Dopolnitve šifrantov za obracun zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 15. 5. 2020) • Navodilo za pripravo obracuna pavšalnega povracila stroškov na Direkciji v aplikaciji MZZ za Bosno in Hercegovino, Crno goro, Makedonijo in Srbijo; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 19. 5. 2020) • Okrožnica ZAE 7/20: Dopolnitve šifrantov za obracun zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 21. 5. 2020) • Okrožnica MP št. 3/2020: Spremembe kontrol v sistemu on- line od 1. 6. 2020 dalje; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 25. 5. 2020) • Navodilo za obracun, vprašanja in odgovori, št. 1/2020; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 1. 6. 2020) • Španski naslov pristojen za reševanje obrazcev E126 SI; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 9. 6. 2020) • Okrožnica ZAE 8/20: Dopolnitve šifrantov za obracun zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 15. 6. 2020) • Tehnicno navodilo za uporabo sistema on-line zdravstvenega zavarovanja; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 16. 6. 2020) • Okrožnica ZAE 9/20: Dopolnitve šifrantov za obracun zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 1. 7. 2020) • Interno organizacijsko navodilo za izdajo mnenja Zavoda za podelitev koncesij za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 2. 7. 2020) • Uporabniško navodilo za podatkovno skladišce in aplikacijo SAB; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 21. 7. 2020) • Okrožnica MP št. 4: Preklic ukrepov, povezanih s COVID-19 pri predpisovanju MP in spremembe Navodila o izdaji narocilnice za medicinski pripomocek in reverza za medicinski pripomocek; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 4. 8. 2020) • Okrožnica ZAE 10/20: Dopolnitve šifrantov za obracun zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 19. 8. 2020) • Tehnicno navodilo za pripravo in elektronsko izmenjevanje podatkov obracuna zdravstvenih storitev in izdanih materialov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 25. 8. 2020) • Okrožnica ZAE 11/20: Dopolnitve šifrantov za obracun zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 3. 9. 2020) • Tehnicno navodilo za spletni dostop zdravnika do kazalnikov kakovosti predpisovanja zdravil in podatkov o predpisovanju; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 9. 9. 2020) • Seznam farmacevtskih svetovalcev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 28. 9. 2020) • Seznam izvajalcev specialne fizioterapevtske obravnave; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 29. 9. 2020) • Obrazec za nova izdajna mesta in šifranti za izmenjavo podatkov o artiklih – dobavitelji izbrani na razpisu po letu 2010; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 6. 10. 2020) • Dodatni podatki za lekarne; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 8. 10. 2020) • Okrožnica ZAE 12/20: Dopolnitve šifrantov za obracun zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 14. 10. 2020) • Okrožnica ZAE 13/20: Dopolnitve šifrantov za obracun zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 21. 10. 2020) • Interno navodilo za prestrukturiranje in prenos programov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 26. 10. 2020) • Navodilo za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja zaradi preprecitve širjenja nalezljive bolezni COVID-19; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 27. 10. 2020) • Okrožnica ZAE 14/20: Dopolnitve šifrantov za obracun zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 27. 10. 2020) • Tehnicno navodilo za uporabo sistema on-line zdravstvenega zavarovanja (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 28. 10. 2020) • Okrožnica ZAE 15/20: Dopolnitve šifrantov za obracun zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 4. 11. 2020) • Navodila za namestitev in uporabo Jabber mobilne aplikacije; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 9. 11. 2020) • Seznam zdravil z najvišjo priznano vrednostjo ter seznam najvišjih priznanih vrednosti za živila za posebne zdravstvene namene; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 11. 11. 2020) • Okrožnica ZAE 16/20: Dopolnitve šifrantov za obracun zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 16. 11. 2020) • Struktura XML datoteke za elektronsko objavo šifrantov obracuna zdravstvenih storitev in izdanih materialov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 17. 11. 2020) • Tehnicno navodilo za elektronski prenos podatkov o cenikih za obracun zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 18. 11. 2020) • Tehnicno navodilo za elektronski prevzem podatkov cenikov za obracun zdravstvenih storitev; za zavarovalnice za PZZ (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 18. 11. 2020) • Tehnicno navodilo za pripravo in elektronsko izmenjevanje podatkov obracuna zdravstvenih storitev in izdanih materialov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 18. 11. 2020) • Navodilo za zajem in posredovanje podatkov o izdanih zdravilih na recept v sistemu on-line; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 23. 11. 2020) • Okrožnica ZAE 17/20: Dopolnitve šifrantov za obracun zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 26. 11. 2020) • Spremembe list zdravil in živil; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 4. 12. 2020) • Okrožnica MP št. 5/2020: Pooblastila za predpisovanje senzorjev in citalnika za spremljanje glukoze v medcelicnini; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 9. 12. 2020) • Okrožnica ZAE 18/20: Dopolnitve šifrantov za obracun zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 10. 12. 2020) • Tehnicno navodilo za pripravo in elektronsko izmenjevanje podatkov obracuna zdravstvenih storitev in izdanih materialov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 10. 12. 2020) • Tehnicno navodilo za uporabo sistema on-line zdravstvenega zavarovanja; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 10. 12. 2020) • Tehnicno navodilo za elektronski prenos podatkov o cenikih za obracun zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 11. 12. 2020) • Spremembe seznama B; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 17. 12. 2020) • Okrožnica ZAE 19/20: Dopolnitve šifrantov za obracun zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 21. 12. 2020) • Organizacijsko navodilo o materialnem poslovanju; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 22. 12. 2020) • Tehnicno navodilo za pripravo in elektronsko izmenjevanje podatkov obracuna zdravstvenih storitev in izdanih materialov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 23. 12. 2020) Drugi dokumenti ZZZS: • Poslovni plan Zavoda za leto 2020; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 8. 1. 2020) • Katalog internih izobraževalnih programov za leti 2020 in 2021; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 17. 1. 2020) • Katalog kazalcev za spremljanje Poslovnega plana 2020; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 4. 2. 2020) • Katalog kazalcev za spremljanje uresnicevanja SRP 2020-2025; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 4. 2. 2020) • Financni nacrt ZZZS za leto 2020; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 7. 2. 2020) • Porocilo o uresnicevanju Poslovnega plana I-XII 2019; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 26. 2. 2020) • Katalog kazalnikov obsega dela – marec 2020; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 5. 3. 2020) • Plan kadrov 2020; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 11. 3. 2020) • Izjava o uporabi oddaljenega dostopa do omrežja ZZZS; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 13. 3. 2020) • Poenotenje sklepa obmocnega sveta – imenovanje predstavnikov zavarovancev v svete JZZ; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 9. 7. 2020) • Navodilo za pripravo predloga za imenovanje predstavnika ZZZS v svet javnega lekarniškega zavoda; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 10. 7. 2020) • Porocilo o uresnicevanju Poslovnega plana I-V 2020; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 31. 8. 2020) • Datumi izplacila plac 2021; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 7. 12. 2020) • Rokovnik prispevki 2020; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 14. 12. 2020) • Rokovnik ZR 2020; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 14. 12. 2020) • Program dela Zavoda za leto 2021; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 28. 12. 2020) Dogovori, sklenjeni z drugimi partnerji: • Splošni dogovor za pogodbeno leto 2020; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 11. 6. 2020) • Aneks št. 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2020; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 16. 11. 2020) • SRBIJA-Dogovor o povracilu stroškov zdravstvenih storitev in vsebini dvojezicnih obrazcev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 24. 11. 2020) Vir: ZZZS, Lotus Notes aplikacija E-gradiva. Uspešna nacionalna uvedba elektronskega bolniškega lista Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) je oktobra 2020 izdelal evalvacijo nacionalne uvedbe elektronskega bolniškega lista, ki ga je v sodelovanju z izvajalci zdravstvenih storitev uvedel 1. 1. 2020, od 1. 2. 2020 pa so delodajalci za svoje zaposlene že morali obvezno prevzemati elektronski bolniški list preko sistema SPOT (prej eVEM), ki ga upravlja Ministrstvo za javno upravo. Elektronski bolniški list je bil uveden tik pred zacetkom epidemije covida-19, ko si nacina dela po starem, z fizicnim vrocanjem papirnatih bolniških listov zavarovanim osebam, ne moremo niti predstavljati vec. Uvedba elektronskega bolniškega lista je bila obsežna razvojna naloga, saj je bilo potrebno spremembe vpeljati pri izvajalcih zdravstvenih storitev, delodajalcih, pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ), Financni upravi RS (v nadaljnjem besedilu: FURS) in ZZZS. Izvedena je bila zelo celovito. Poskrbljeno je bilo za digitalizacijo tako zelenih kot modrih bolniških listov in za posodobitev vseh postopkov pri nastajanju in uporabi bolniških listov. Rešitve so prilagojene potrebam zdravstvenih delavcev, kar je rezultat ustvarjalnega sodelovanja predstavnikov izvajalcev zdravstvenih storitev. Z Ministrstvom za javno upravo so bile vzpostavljene kakovostne in zanesljive informacijske rešitve za prenos bolniških listov k delodajalcem. Z elektronskim bolniškim listom so bile dosežene vse nacrtovane pridobitve: • za zavarovane osebe: odpravljeni fizicni obiski ambulante osebnega zdravnika ali pediatra zgolj zaradi pridobitve bolniškega lista; odpravljena obveznost zavarovane osebe, da dostavi papirnati bolniški list svojemu delodajalcu; • za izvajalce zdravstvenih storitev: odpravljena uporaba predtiskanih, papirnatih obrazcev Bolniški list in s tem povezanih stroškov za nakup obrazcev in izpisovanje podatkov na obrazce; možnost izdaje bolniškega lista brez obiska pacienta, ce zdravnik presodi, da za izdajo bolniškega lista ni potreben pregled pacienta; odpravljeno pošiljanje podatkov o bolniških listih na NIJZ za potrebe zdravstvene statistike; • za zavezanca (delodajalca…): odpravljen rocni vnos podatkov iz bolniških listov za evidenco delovnega casa, kadrovsko evidenco, obracun plac in uveljavljanje refundacije nadomestil plac pri ZZZS (pridobitev so dosegli zavezanci, ki so prenos bolniških listov avtomatizirali z uporabo vmesnika eBOL in nadgradili svoje informacijske sisteme za neposredno uporabo teh podatkov); • za NIJZ: ažurni, tocni in celoviti podatki za vodenje zbirke NIJZ »Evidenca zacasne in trajne odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb, nege, spremstva in drugih vzrokov«; • za FURS: ažurni, tocni in celoviti podatki za pripravo predizpolnjenih obracunov prispevkov za samostojne zavezance in izvajanje kontrol obracuna prispevkov teh zavezancev; • za ZZZS: poenostavljeni postopki obravnave elektronskih zahtevkov delodajalcev za refundacijo nadomestil plac z avtomatskim preverjanjem podatkov iz zahtevkov glede na podatke elektronskih bolniških listov; kakovostni podatki za spremljanje zadržanosti od dela in izdatkov za nadomestila plac. Ob epidemiji covida-19 so bili sprejeti številni interventni ukrepi za preprecevanje širjenja okužb, med katerimi je bilo tudi omejevanje socialnih stikov. Elektronski bolniški list je omogocil zagotavljanje te listine brez fizicnega stika med zdravniki in pacienti, ko so zdravniki ocenili, da o zadržanosti od dela lahko odlocijo brez pregleda pacienta. Prav tako je bil omogocen prenos elektronskih bolniških listov k delodajalcem brez fizicnega stika med zavarovano osebo in zavezancem. Z elektronskim bolniškim listom je bila tako odpravljena potreba po številnih fizicnih stikih, ki bi predstavljali tveganje za širšo obolevnost. V zacetku januarja 2020 je vecina (vec kot 95 %) osebnih splošnih zdravnikov in pediatrov zacelo izdajati elektronske bolniške liste. Za zadržanosti v letu 2019 in v januarju 2020 so zavarovane osebe v ambulanti prejele še papirnati izpis bolniškega lista, da so ga predložile delodajalcu. Za zadržanosti od vkljucno 1. februarja 2020 pa zavarovane osebe v ambulanti niso vec prejele papirnatega izpisa, ker so zavezanci (delodajalci …) morali te bolniške liste že prevzeti v elektronski obliki. V sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo sta bila v okviru sistema SPOT razvita postopka, s katerima zavezanci na varen nacin prevzamejo elektronske bolniške liste na spletnih straneh tega sistema ali z uporabo spletne storitve vmesnika eBOL. Vmesnik eBOL omogoca, da zavezanci prenos bolniških listov integrirajo v svoj informacijski sistem in postopek prenosa bolniških listov povsem avtomatizirajo. Rešitve so bile uvedene konec decembra 2019. Zavezanci so rešitve postopoma zaceli uporabljati v januarju in februarju 2020. V novembru 2019 je bilo vzpostavljeno redno izmenjevanje podatkov iz elektronskih bolniških listov med ZZZS in NIJZ. V decembru 2019 so bile uvedene dopolnitve rešitev za elektronsko vlaganje zahtevkov za refundacijo nadomestil plac, s katerimi se je ta postopek za zavezance poenostavil, saj se vecina podatkov zahtevka prenese iz elektronskega bolniškega lista in zavezanci ne prilagajo vec skeniranih bolniških listov na ZZZS. V marcu 2020 se je zacelo redno izmenjevanje podatkov iz elektronskih bolniških listov samostojnih zavezancev med ZZZS in FURS. V maju 2020 je bilo vzpostavljeno redno obvešcanje zdravnikov o poteku veljavnosti digitalnih potrdil, ki jih zdravniki uporabljajo za digitalno podpisovanje elektronskih bolniških listov. NIJZ je v juniju 2020 obvestil izvajalce zdravstvenih storitev, da jim ni vec treba pošiljati podatkov, ker od ZZZS dobi kakovostne podatke iz elektronskih bolniških listov. S tem so bili izvajalci razbremenjeni mesecnega pošiljanja podatkov NIJZ, kar je bil eden od ciljev uvedbe elektronskega bolniškega lista. Za dostop zavarovanih oseb do lastnih elektronskih bolniških listov je ZZZS že tekom pilotne uvedbe lani jeseni vzpostavil ustrezno rešitev na spletnem portalu za zavarovane osebe (https://moj.zzzs.si). Za dobro informiranost zavarovanih oseb je ZZZS v novembru in decembru 2020 razdelil vsem ambualntam družinske medicine in otroškim ter šolskim dispanzerjem tematske zloženke o spremembah in pridobitvah, ki jih elektronski bolniški list prinaša zavarovanim osebam, ter nadgradil svoje spletne strani in vzpostavil posebni klicni center (tel. št. 01 30 77 555). Iz evalvacije še izhaja, da so nekateri pacienti neupraviceno pricakovali, da se bo bolniški stalež v vseh primerih urejal kar po e-pošti brez pregledov pri zdravnikih, ter da se bo dolgotrajnim staležnikom posredoval elektronski bolniški list avtomatsko konec meseca. Zato ponovno poudarjamo, da je primarno dolžnost zavarovane osebe, da si ustrezno uredi odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe (obvestilo delodajalcu in obisk oziroma obvestilo izbranemu osebnemu zdravniku). V obdobju januar – december 2020 so zdravniki izdali že vec kot 1,65 milijona elektronskih bolniških listov. Do 31. 12. 2020 pa je vsaj en elektronski bolniški list digitalno podpisalo 1.746 zdravnikov. Informacijski sistem za podporo elektronskemu bolniškemu listu je deloval zelo zanesljivo (npr. 99,99763 % razpoložljivost v obdobju januar – junij 2020) in s sprejemljivimi odzivnimi casi (npr. 0,05488 sekunde za zapis bolniškega lista v maju 2020). Vsaj en bolniški list je preko sistema SPOT od vzpostavitve rešitev do 31. 12. 2020 preneslo 38.064 zavezancev (delodajalcev …). Povprecni odzivni cas za prenose elektronskih bolniških listov s strani zavezancev je bil npr. 0,02 sekunde v mesecu maju 2020. Po podatkih Ministrstva za javno upravo je podporo za prenos elektronskih bolniških listov preko vmesnika eBOL zagotovilo 22 proizvajalcev kadrovskih in racunovodskih aplikacij, 29 proizvajalcev pa jih to še nacrtuje. Ker je podporo za oddajo elektronskih zahtevkov v letu 2020 vgradilo vec proizvajalcev racunovodskih aplikacij in je zaradi poenostavitev postopka vec interesa pri delodajalcih, se je v letu 2020 zacel opazno povecevati delež elektronskih zahtevkov, saj je le ta decembra 2019 znašal 33,61 %, decembra 2020 pa že 64,03 %. Zavezanci (delodajalci…) so v obdobju januar – december 2020 vložili 101.388 elektronskih zahtevkov za refundacijo nadomestila place v breme ZZZS. Z uvedbo elektronskega bolniškega lista sta bili poleg že opisanih pridobitev zagotovljeni tudi naslednji pomembni tehnicni podlagi za širjenje elektronskega poslovanja v prihodnje: (1) Nadgrajen informacijski sistem ZZZS, ki vsebuje podporo za elektronsko podpisovanje, je podlaga za uvajanje drugih listin obveznega zdravstvenega zavarovanja v elektronski obliki, ki bodo digitalno podpisane s strani pooblašcenih zdravstvenih delavcev. Uporabiti jo je mogoce tudi za digitalno podpisovanje drugih dokumentov v zdravstvu. (2) Aplikacija PIN Manager omogoca prikladno digitalno podpisovanje z uporabo kvalificiranih digitalnih potrdil na profesionalni kartici in omogoca širjenje uporabe profesionalnih kartic za namen digitalnega podpisovanja in s tem še boljši izkoristek te tehnologije pri zdravstvenih delavcih. Podatki iz elektronskih bolniških listov so kakovostni in ažurni in omogocajo razvoj analitskih rešitev za še podrobnejše spremljanje zadržanosti od dela in izdatkov za nadomestila plac. ZZZS se zahvaljuje za odlicno sodelovanje vsem partnerjem, še zlasti pa vsem izvajalcem zdravstvenih storitev na primarni ravni, Zdravniški zbornici Slovenije, Ministrstvu za javno upravo, delodajalcem, NIJZ in FURS ter zavarovanim osebam. Ana Vodicar Tomaž Marcun Damjan Kos Priznanje eNagrada 2020 za najboljšo elektronsko storitev Priznanje eNagrada 2020 za najboljšo elektronsko storitev podeljena Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije za nacionalno uvedbo elektronskega bolniškega lista V okviru 27. konference Dnevi slovenske informatike je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) 27. 10. 2020 prejel priznanje eNagrada 2020 za najboljšo elektronsko storitev, in sicer za nacionalno uvedbo elektronskega bolniškega lista. Strokovna komisija Slovenskega društva INFORMATIKA* je podelitev priznanja utemeljila s številom neposrednih uporabnikov, poenostavitvijo poslovanja, implementacijo poslovanja in ocenjenim prihrankom, pri cemer je pri projektu ZZZS še posebej prevladal kriterij družbene koristi. Elektronski bolniški list smo uvedli tik pred zacetkom epidemije COVID-19, ko si nacina dela po starem, s fizicnim vrocanjem papirnatih bolniških listov zavarovanim osebam, ne moremo niti predstavljati vec. Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS je ob tem dejal: »Uvedba elektronskega bolniškega lista je bila zares obsežna razvojna naloga, saj je bilo potrebno spremembe vpeljati pri izvajalcih zdravstvenih storitev, delodajalcih, pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, Financni upravi RS in ZZZS. Izvedena je bila celovito, poskrbljeno je bilo za digitalizacijo tako zelenih kot modrih bolniških listov, in za posodobitev vseh postopkov pri nastajanju in uporabi bolniških listov. V sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo so bile vzpostavljene kakovostne in zanesljive informacijske rešitve za prenos bolniških listov k delodajalcem.« Vsebinske in tehnicne rešitve uvedbe elektronskega bolniškega lista je ZZZS intenzivno usklajeval s predstavniki Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, Zdravniške zbornice Slovenije in Slovenskega zdravniškega društva. Zdravniške organizacije so imenovale svoje predstavnike v razširjeno projektno skupino. Ta je sproti pregledovala pripravljene nacrte in rešitve s ciljem, da bodo vsebovale vse potrebne funkcionalnosti in da bodo kar se da prilagojene postopkom v ambulantah in komunikaciji zdravnika s pacientom. Rešitve smo preizkusili v pilotnem projektu, kateremu je sledila evalvacija. Z anketami izvajalcev zdravstvenih storitev smo preverjali možnosti za izboljšave, številne smo tudi uvedli. Koncne rešitve so zato v najvecji možni meri prilagojene potrebam zdravstvenih delavcev, kar je nedvomno rezultat ustvarjalnega intenzivnega sodelovanja s predstavniki izvajalcev zdravstvenih storitev. Za njihov prispevek izrekamo javno zahvalo! Za odlicno sodelovanje se zahvaljujemo tudi vsem drugim partnerjem, še posebej ekipi Ministrstva za javno upravo in ministru za javno upravo, gospodu Boštjanu Koritniku. Posebna zahvala gre kljucnim sodelavcem ZZZS, ki so vodili ta projekt, še zlasti mag. Ani Vodicar za vsebinsko in Tomažu Marcunu za vrhunsko tehnicno izvedbo ter njunim sodelavcem. eNagrada 2020 je priznanje za odlicno medsebojno sodelovanje, zaupanje in trdno odlocenost, da poslovanje z digitalizacijo še naprej poenostavljamo in ga delamo še bolj ucinkovitega! Nagrado razumemo tudi kot povabilo, da skupaj zasadimo še vec dreves. Marjan Sušelj Damjan Kos Slika 1: S podelitve priznanja eNgrada 2020 v okviru v okviru 27. konference Dnevi slovenske informatike, 27. 10. 2020 (z leve proti desni: Boštjan Koritnik, minister za javno upravo, Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS in Niko Schlamberger, predsednik Slovenskega društva INFORMATIKA). Slika 2: Priznanje eNagrada 2020. Prim. mag. Jurij Fürst, vodja oddelka za zdravila pri ZZZS prejel priznanje Združenja za redke bolezni Slovenije Ljubljana, 3. marec 2020 – V okviru nacionalne konference ob dnevu redkih bolezni v organizaciji Združenja za redke bolezni Slovenije ter Ministrstva za zdravje, je Združenje za redke bolezni med drugimi podelilo posebno priznanje prim. mag. Juriju Fürstu, dr. med., spec., vodji oddelka za zdravila pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Prim. mag. Jurij Furst je priznanje prejel za dolgoletno odgovorno, strokovno in socutno delovanje pri uspešnem uvajanju zdravil za redke bolezni v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) zagotavlja pacientom visoko dostopnost do novih zdravil. Zaradi uvajanja novih zdravil za redke bolezni so se izdatki za zdravila za redke bolezni v zadnjih 5 letih povecali za vec kot trikrat na okoli 21 milijonov evrov letno. Da bi lahko ZZZS v okviru omejenih javnih sredstev uvajal nova zdravila, izvaja ZZZS številne ukrepe, med drugim tudi pogajanja s farmacevtskimi družbami za novo razvršcena zdravilo ter za že razvršcena zdravila. Poleg tega si ZZZS stalno prizadeva tudi za vecjo uporabo genericnih in biološko podobnih zdravil. Z omenjenimi prizadevanji omogocamo pacientom redno vpeljavo novih zdravil, med njimi tudi »zdravil sirot« za zdravljenje redkih bolezni. Pri vseh teh aktivnosti je kljucna vloga prim. mag. Jurija Fürsta, dr. med., spec., ki kot vodja oddelka za zdravila pri ZZZS vodi in koordinira navedene aktivnosti ter tako zagotavlja, da Slovenija ohranja stik s sodobno medicino tudi na podrocju zdravljenja z zdravili. Damjan Kos Slika. Prim. mag. Juriju Fürstu, dr. med., spec. je priznanje ob dnevu redkih bolezni podelil prof. Jože Faganel, predsednik Združenja za redke bolezni. Nacionalna konferenca o redkih boleznih pozvala k tesnemu sodelovanju med bolniki in stroko V organizaciji Združenja za redke bolezni in Ministrstva za zdravje je 3. marca na Brdu pri Kranju potekala nacionalna konferenca o redkih boleznih. V uvodni razpravi so se zavzeli, naj gredo dejavnosti na podrocju teh bolezni predvsem v smeri tesnega povezovanja med bolniki in strokovnjaki, med medicino in socialnimi strukturami ter med zdravstvom in politiko. “Zato smo kmalu spoznali, da je za uspešno življenje kljub redki bolezni nujen specificen partnerski odnos med zdravstvenim sistemom in civilno družbo,” je v pozdravnem nagovoru opozoril predsednik Združenja za redke bolezni Slovenije Jože Faganel. Po njegovih besedah je partnerstvo med organizacijami bolnikov in stroko pripomoglo k dosegi ravni odlicnosti. Poudaril je, da redke bolezni strokovnjakov in zdravstvene oblasti zato, “ker jih je toliko po številu bolezni ali tako malo po številu bolnikov posamezne bolezni, ampak zaradi skokovitega napredka medicine, ki sedaj že davno natancno opisane redke bolezni zmore obravnavati tako, da je mnogim bolnikom že omogoceno ustvarjalno življenje”. Predstavnica ministrstva za zdravje Kristina Kuhanec Tratar je postregla s podatki, da poznamo že okoli 8.000 razlicnih redkih bolezni in po ocenah od pet do osem odstotkov prebivalcev boleha za vsaj eno od teh bolezni. To pomeni, da v Sloveniji živi vec kot 100.000, v EU pa okoli 30 milijonov ljudi z redkimi boleznimi. Spomnila je, da bo konec letošnjega leta potekla veljavnost nacrta dela na podrocju redkih bolezni iz leta 2012. Ministrstvo je zato po njenih besedah že imenovalo delovno skupino, ki bo pripravila nacrt za obdobje 2021-2030. “Vsakodnevno raziskave odkrivajo nove bolezni in nova zdravila, zato je izzivov na podrocju redkih bolezni veliko,” je dodala. Leta 2017 so ustanovili 24 evropskih referencnih mrež (ERM), ki povezujejo izvajalce zdravstvenih storitev iz vse Evrope s ciljem zdravljenja kompleksnih ali redkih bolezni. Kuhanec Tratarjeva je dejala, da ima Slovenija kot majhna država velik interes vkljucevanja v ERM, saj olajša dostop do vrhunskih zdravstvenih storitev ne glede na to, kje v EU biva posameznik. Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: ZZZS), Marjan Sušelj je ocenil, da je podrocje redkih bolezni v EU in tudi v Sloveniji vse bolje urejeno. Po njegovih besedah ZZZS financiranja teh bolezni ne locuje od financiranja drugih bolezni, zato vecina med njimi spada v sklope bolezni, ki so v celoti placane iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Božidar Voljc iz Komisije RS za medicinsko etiko je dejal, da žal za vse redke bolezni še ni ucinkovitih zdravil, zdravljenje je simptomatsko ter ostane predvsem dobro sodelovanje z zdravnikom in ustrezna prilagoditev življenja: “Bolnik zato potrebuje stalnega zdravnika, ki ga pozna, mu zaupa, ga je pripravljen poslušati in v razlagah ne uporablja strokovnega jezika.” Evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/ SD) je pojasnila, da je EU v sedmem okvirnem programu in programu Obzorje 2020 zagotovila vec kot 1,4 milijarde evrov za raziskave redkih bolezni v vec kot 200 skupnih raziskovanih in inovacijskih projektih. Najpozneje do leta 2023 pa naj bi dobili tudi prenovljeno evropsko strategijo na tem podrocju. Sicer se je tudi tokratna nacionalna konferenca, ki je že šesta po vrsti, navezuje na mednarodni dan redkih bolezni, ki ga zaznamujemo 29. februarja. Zato so v letu 2020 v 13 slovenskih mestih potekali pohodi z rdecimi baloni, ki opozarjajo na enakovrednost otrok z redkimi boleznimi. Organizatorji so še posebej poudarili pomen psihološke pomoci za matere teh otrok. Vir: STA Korak v razvoju zavarovalniške medicine Prvo izobraževanje o posebnih znanjih medicinskega izvedenstva in zavarovalniške medicine je potekalo od septembra 2018 do decembra 2019 na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) in s podporo vodstva ZZZS. Program izobraževanja je bil pripravljen v skladu z usmeritvami Pravilnika o posebnih znanjih Slovenskega zdravniškega društva (v nadaljnjem besedilu: SZD) in ga je potrdil Generalni strokovni svet SZD. S tem smo v slovenskem prostoru dobili celostno izobraževanje novega interdisciplinarnega podrocja medicine, ki vkljucuje tudi znanja ekonomije in prava. Že prej so potekala redna izobraževanja financno medicinskih nadzornikov in imenovanih zdravnikov ZZZS, ki jim je Zdravniška zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZS) dodelila kreditne tocke, a so bila usmerjena v predstavitev in obravnavo posamezne problematike. Organizator izobraževanja je bila Sekcija za medicinsko izvedenstvo in zavarovalniško medicino pri SZD, ki ima svoj sedež na ZZZS, kjer je vecina clanov. Program je obsegal skupaj 400 ur izobraževanja, izvedbo pa je usmerjal in usklajeval Organizacijski odbor, ki smo ga sestavljali: Aleksandra Bola Natek, Majda Povše, Vesna Švab, Željko Valcic, Saba Battelino, Marica Ivic Alibegovic, Jana Mrak (predsednica), Ticijana Prijon, Jurij Fürst, Marjana Gaber, Mojca Prislan in Tomaž Cakš. Organizatorji smo bili zelo veseli odziva strokovnjakov ZZZS in zunanjih strokovnjakov, ki so vsi po vrsti privolili v sodelovanje in pripravili zanimiva predavanja. Z nami so znanje delili prof. dr. Ivan Eržen, Boris Kramberger, prof. dr. Petra Došenovic Bonca, Anka Patru, Sladjana Jelisavcic, mag. Jurij Fürst, Radmila Krunic, prof. dr. Marjan Bilban, prof. dr. Grega Strban in drugi. ZZZS je prijazno odstopil svoje prostore in opremo za predstavitve. Marsikatero zadrego smo razrešili na sprotnih sestankih organizacijskega odbora in uspešno pripeljali prvo izobraževanje do zakljucka. Udeleženci in mentorji smo poslušali 50 ur predavanj s podrocja zavarovalništva, medicine, ekonomije in prava, ki so bila razporejena po sklopih na obdobje enega leta. Po koncu posameznih sklopov so potekale predstavitve seminarskih nalog, v vmesnem casu pa individualno delo z mentorji, financno medicinski nadzori, odlocanje o bolniškem staležu, zdraviliškem zdravljenju ipd. Tudi tokrat je bil program predložen ZZS, ki mu je dodelila 50 kreditnih tock. Zavedeli smo se, da oblikujemo še kako aktualno podrocje medicine, ki bo nedvomno zanimivo podrocje raziskovanja in predmet zanimanja mlajših generacij kot poklicna usmeritev. Zakljucni izpiti so potekali v januarju in juniju 2020 pred 3-clansko komisijo, ki ji je predsedovala bodisi prof. dr. Vesna Švab bodisi izr. prof. dr. Saba Battelino. Skupaj 50 udeležencev izobraževanja je z uspešno opravljenim izpitom zakljucilo program, izpitni zapisniki pa so bili poslani na SZD. Ko jih je Generalni strokovni svet SZD potrdil, je SZD izdalo diplome posebnih znanj oziroma potrdila o udeležbi. Po umiritvi epidemioloških razmer nacrtujemo njihovo slovesno podelitev. Naslednje izobraževanje o posebnih znanjih medicinskega izvedenstva in zavarovalniške medicine bo predvidoma potekalo v letu 2022. Jana Mrak Marjana Gaber Ticijana Prijon Slika zgoraj. Udeleženci sklopa predavanj 21. septembra 2018. Slika desno. Diploma posebnih znanj Slovenskega zdravniškega društva. Posodobljena tiskana brošura “Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja” za informiranje zavarovanih oseb, oktober 2020 Po 6 letih smo v tiskani obliki ponovno izdali vsebinsko posodobljeno brošuro “Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja”ki je namenjena boljši informiranosti in ozavešcenosti zavarovanih oseb o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in nacinu njihovega uresnicevanja. Gre za temeljno predstavitveno publikacijo ZZZS za zavarovane osebe, zato smo jo oktobra v vecjih kolicinah posredovali vsem obmocnim enotam in izpostavam. Poslane kolicine naj bi zadostovale za 2-3 leti. Direktorji in vodje v obmocnih enotah in izpostavah prosimo, da to brošuro promovirajo tudi v širši javnosti svoje obmocne enote oziroma izpostave ter da jo sodelavci uporabljajo pri vsakdanjih stikih z zavarovanimi osebami. Namenjena je tudi clanom obmocnih svetov ter razlicnim ustanovam v obmocnih enotah (npr. obcine ...). Brošura zagotavlja zavarovanim osebam hiter in enostaven dostop do razumljivih informacij o sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z izdajo si prizadevamo zmanjšati obseg nesporazumov in težav zavarovanih oseb pri uresnicevanju njihovih pravic ter izboljšati kakovost izvajanja ter delovanja javne zdravstvene službe. Publikacija opisuje vse kljucne pravice in obveznosti zavarovanih oseb iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in je kot taka del redne zbirke tiskovin za informiranje zavarovanih oseb. Zavarovanim osebam omogocimo, da lahko brošuro brezplacno prevzamejo v poslovnih prostorih vseh obmocnih enot in izpostav ZZZS v Sloveniji. Brošuro v elektronski obliki tudi redno posodabljamo na naši spletni strani (www.zzzs.si/ egradiva ), predvidoma na vsakih nekaj let pa pristopimo tudi k ponatisu. Vecja kolicina brošur naj bi zadostovala za obdobje 2-3 let. Obmocne enote vodijo ustrezne zaloge na ravni celotne obmocne enote, zato se naj izpostave v primeru potreb po dodatnih kolicinah najprej obrnejo na sedež svoje obmocne enote. Dodatne izvode te ali drugih tiskovin ZZZS lahko obmocne enote narocajo v Sektorju za informiranje in odnose z javnostmi (Nataša Grosar ali Iva Štirn). Damjan Kos Slika. Naslovnica posodobljene tiskane brošure. Nova generacija kartic Slovenski sistem kartice zdravstvenega zavarovanja je bil na nacionalni ravni uveden leta 2000. Zavarovane osebe smo opremili s karticami in vzpostavili podatkovne povezave med izvajalci zdravstvenih storitev in prostovoljnimi zdravstvenimi zavarovalnicami. Kartica je dobro sprejeta pri vseh uporabnikih sistema, je del vsakdanje rutinske uporabe in zato trdno vpeta v slovenski zdravstveni sistem. Namen uvedbe sistema, kot tudi njegova prenova v letu 2008, je bil informatizirati in posodobiti poslovanje, zagotoviti izvajalcem zdravstvenih storitev oziroma zdravstvenim delavcem varno in uporabno infrastrukturo za dostop do obcutljivih podatkov v skladu z zakonodajo in s pravili ZZZS, da bi prihajalo do cim manj napak in goljufij. Tehnologija ob uvedbi prvih kartic (leta 2000) je omogocala hrambo dolocenih zavarovalniških in zdravstvenih podatkov na karticah in ureditev varnega dostopa do podatkov, shranjenih na njih. Ob prvi prenovi sistema leta 2008 je tehnologija omogocala, da se vsi zavarovalniški in zdravstveni podatki vodijo centralno, v bazah, dostopnih preko informacijskega sistema on-line in so kartice postale le varen kljuc za dostop do teh podatkov. Poleg tega pa je tehnologija omogocila uvedbo še drugih rešitev (elektronski obracun, portali, uporaba elektronskih receptov in podobno). Sistem kartice zdravstvenega zavarovanja je bil nazadnje temeljito prenovljen v letu 2008. Na ZZZS stalno spremljamo napredek tehnologije na tem podrocju, zato smo v izvedeno javno narocilo za nakup kartic v letu 202 že vkljucili nekaj sprememb, ki jih lahko uresnicimo kratkorocno, nekatere pa v daljšem obdobju, z razvojem novih aplikativnih rešitev in prihajajoco infrastrukturo (npr. mobilne in biometricne rešitve ipd.). Nove kartice bomo zaceli izdajati v letu 2021. Tako smo na ZZZS v sodelovanju z zunanjo tehnicno pomocjo analizirali vse vidike možnih sprememb tehnicne izvedbe in postopkov izdajanja kartice zdravstvenega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: KZZ) in profesionalne kartice (v nadaljnjem besedilu: PK), in sicer predvsem z namenom: • poenostavitve uporabe KZZ in PK, • zagotavljanja skladnosti kartic s standardi in regulativo, • zagotavljanja ekonomske ucinkovitosti uporabe obstojecih kartic in • zagotavljanja dolgorocne uporabnosti in varnosti kartic z vkljucitvijo novih tehnologij. Pregledali smo razlicne tehnološke, tehnicne, normativne in standardizacijske možnosti, ki se dotikajo vseh komponent sistema kartice zdravstvenega zavarovanja, vkljucno s citalniki, personalizacijo in aplikativnimi rešitvami, ki uporabljajo pametne kartice. Nekatere spremembe bomo uresnicili že v letu 2021, druge pa pridejo na vrsto v prihodnje: 1. Opustitev kompatibilnostnega applet-a – KZZ --Namen: zadostiti varnostnim priporocilom mednarodnih institucij, zmanjšati kompleksnost programja, ki operira s kartico. --Popolna opustitev kompatibilnostnega appleta na novi generaciji KZZ, obenem pa ohranjanje popolne združljivosti z vsemi predhodnimi generacijami kartic. --Z odstranitvijo kompatibilnostnega appleta z nove generacije kartice, so te: --bolj genericne in zato na dolgi rok lažje uporabne tudi v drugih evropskih sistemih, --varnejše za uporabo, saj uporabljajo elektronske podpise z varnejšimi algoritmi in daljšimi dolžinami kljucev in --posledicno so lažje za uporabo, saj zanje ne zahtevamo vec medsebojne avtentikacije s PK. 2. Zamenjava KZZ 1. generacije --Namen: izboljšanje varnosti kartic na osnovi priporocil Nacionalnega inštituta za standardizacijo in tehnologijo do leta 2023. 3. Standardizacija IAS applet-a – PK in KZZ --Namen: zagotoviti cim bolj standardno pametno kartico (neodvisnost od ponudnika kartic), ki je prepoznavna tudi širše. 4. Uporaba kartic in citalnikov s tako sticnim kot brezsticnim vmesnikom – KZZ in PK --Namen: sledenje trendom na podrocju mobilnosti in pametnih naprav. --Zaradi omogocanja bodocega prehoda na pametne naprave (ki v veliki vecini in vse bolj uporabljajo tehnologijo NFC), bomo prehod na brezsticne kartice izvedli z NFC tehnologijo (in ne npr. s splošno RFID tehnologijo, ki je glavna alternativa). Tako bomo najprej podprli kartice in citalnike z NFC vmesnikom, na dolgi rok pa brez dodatnih stroškov menjave tehnologije in opreme omogocili zamenjavo ali dopolnitev pametnih kartic s pametnimi napravami. --Novi kartici, KZZ ali PK, za kateri bomo omogocili brezsticno komunikacijo, bosta imeli dvojni vmesnik (dual interface), torej hkrati sticni in brezsticni vmesnik, saj se ju tako lahko uporablja v vseh vrstah citalnikov. 5. Uporaba biometrike (prstni odtis) – PK --Namen: zmanjšati obremenitev zdravstvenih delavcev pri podpisovanju dokumentov. --Rešitev, ki jo bomo uvedli kasneje. --Pri karticah, ki podpirajo uporabo biometrije (prstnega odtisa) se lahko nadomesti vpisovanje PIN-a oziroma gesla s prstnim odtisom (kot BioPIN), ki se preverja na sami kartici. Na ta nacin se zagotovi boljša raven varnosti in izboljša uporabniška izkušnja. --Aktiviranje prstnega odtisa izvede uporabnik sam. --Uporabnik, ki želi nadomestiti uporabo PIN-a s prstnim odtisom, lahko kadarkoli vklopi funkcionalnost s tem, da z uporabo citalca prstnih odtisov skenira prstni odtis. 6. Spremembe za poenostavitev uporabe PIN-a – PK --Namen: olajšati uporabo PIN-a zdravstvenemu delavcu (zmanjšati njegovo obremenitev). --porabniki PK se pritožujejo nad dosedanjim nacinom uporabe PIN-a, ki je neprijazen in casovno potraten, moti jih: --prepogosta zahteva za vnos PIN-a, zlasti 6-mestnega za digitalno podpisovanje s kvalificiranim digitalnim potrdilom, saj je daljši in zato bolj neprakticen za vnos in ga je potrebno vnesti za vsak digitalni podpis, --zahteva po vnosu PIN-a na ta nacin, da mora uporabnik prestaviti pozornost z racunalniškega ekrana, miške in tipkovnice na napravo za vnos PIN-a (preprijem). --Uporabniki PK si želijo boljše uporabniške izkušnje pri vnosu PIN-a, zato je bil cilj ZZZS zmanjšati pogostost oziroma cas, ki ga potrošijo za mnogokratni vnos PIN- a, vendar s tem ne povecati kompleksnosti uporabe pri samem vnosu PIN-a. 7. Poenotenje PIN-ov – PK --Uporabnike dodatno zmede zahteva po dveh razlicnih PIN-ih razlicnih dolžin, enega 4-mestnega za nekvalificirano digitalno potrdilo ter drugega 6-mestnega za kvalificirano digitalno potrdilo. Zato bodo PIN-i lahko poenoteni in enakih dolžin (v skladu s priporocili in zahtevami). 8. Spremembe materiala – KZZ in PK --Namen: uporaba ustreznejših materialov z daljšo življenjsko dobo in boljšimi okoljevarstvenimi lastnostmi. 9. Sprememba graficne podobe --Zagotovitev simbola za brezsticnost na KZZ in PK. Združevanje rešitev KZZ in osebne izkaznice V letu 2020 so prizadevanja ZZZS za racionalnejše poslovanje koncno prišla do trenutka, ko je bil dosežen dogovor o uporabi novega nacionalnega sredstva elektronske identifikacije v sistemu zdravstvenega zavarovanja. Omogocena bo uporaba nove (biometricne) osebne izkaznice v sistemu kartice zdravstvenega zavarovanja. Državljani bodo imeli tako možnost uporabe samo ene kartice. V podpisu je sporazum o sodelovanju med Ministrstvom za javno upravo, Ministrstvom za notranje zadeve in ZZZS. Uvedba v letih 2021 in 2022 bo dvofazna, in sicer: --V prvi fazi zagotovitev tehnoloških pogojev za uporabo osebne izkaznice v sistemu kartice zdravstvenega zavarovanja. --V drugi fazi pa povezava evidenc izdanih KZZ in osebnih izkaznic. Nives Meserko Slika. Zunanji izgled prenovljene kartice. Prenova centralnega racunalniškega kompleksa V letu 2020 smo zakljucili dva vecja projekta nadgradnje centralnega racunalniškega kompleksa: nadgradnjo centralnega procesorskega kompleksa in nadgradnjo centralnega diskovnega kompleksa. S centralnimi strežniki (procesorji) pokrivamo vecino poslovnih informacijskih procesov ZZZS. Z uporabo te tehnologije zagotavljamo kontinuirano poslovanje ZZZS (podpora za notranje poslovne procese ZZZS, sistem on-line, e-bolniški list, portali ZZ, nove aplikacije,…). Informacijski sistem ZZZS je mocno vpet v slovensko zdravstvo ter v vedno vec drugih informacijskih sistemov na ravni države, s katerimi si izmenjuje podatke oziroma je v verigi izmenjave podatkov (npr. eVEM, ePoizvedbe, eNapotnice, eRecepti …). Zato je nujno zagotavljanje visoko razpoložljivih, varnih in kakovostnih informacijskih storitev. Na centralnem informacijskem sistemu zagotavljamo za notranje uporabnike ZZZS neprekinjeno delovanje aplikacij v rednem delovnem casu ZZZS, za zunanje uporabnike pa zagotavljamo razpoložljivost v režimu 24/7/365 (vse ure v dnevu, vse dni v letu). Za vse on-line in interaktivne aplikacije zagotavljamo zelo dobre in stabilne odzivne case. Z informacijskim sistemom ZZZS so prav tako pokriti vsi potrebni procesi, ki v ozadju (t. i. paketne obdelave) vzpostavljajo pogoje za nemoteno delovanje on-line in interaktivnih transakcij oziroma informacijskega sistema ZZZS kot celota. Za vzdrževanje visoko razpoložljivih aplikacij znotraj ZZZS in na nacionalni ravni smo v ZZZS vzpostavili sistemsko in programsko infrastrukturo, s katero zagotavljamo izredno stabilno delovanje, visoko razpoložljivost, varnost in dobre odzivne case. Arhitektura centralnega informacijskega sistema ZZZS je postavljena na IBM Z strojno opremo, t.i. »Z« strežnike, IBM centralni operacijski sistem in pripadajoce podsisteme in je zasnovana v konceptu gruc. IBM Z arhitektura je že vrsto let priznana kot najbolj odporno in zanesljivo okolje, z 99,999 % (oz. 99,9999 %) razpoložljivostjo sistema. Takšno razpoložljivost omogoca prav koncept gruce (clustra), ker omogoca porazdelitev dela in s tem socasno delovanje aplikacij na dveh ali vec strežnikih. V primeru izpada enega izmed sistemov se naredi avtomaticni preklop aplikacij na drugega. Ker je preklop narejen avtomaticno, je ta proces za koncne uporabnike in aplikacije neviden in informacijski sistem deluje nemoteno. S tako arhitekturo obvladujemo planirane in ne planirane izpade posameznih komponent. Omogoca pa tudi enakomerno razporeditev obremenitve sistema po clanih gruce (Z strežnikih). Pri delovanju informacijske tehnologije je bistvenega pomena usklajenost sistemske programske opreme s strojno infrastrukturo. Optimalnost in najboljše izkorišcanje ene in druge tehnologije dobimo ravno v usklajenosti obeh, kar je vedno natancno navedeno za posamezno programsko in strojno komponento. Na eni strani nam ta usklajenost zagotavlja optimalne odzivne case in propustnost, na drugi strani pa zagotavlja uporabo novejše programske opreme. Nadgradnja strojne opreme mora slediti nadgradnjam sistemske programske opreme in obratno, saj proizvajalci ne zagotavljajo vzajemne podpore za starejše verzije programske oziroma strojne opreme. Ker je vsaka nova generacija sistemske strojne in programske opreme vedno bolj zmogljiva na enoto (CPU MIPS, MSU), pomeni redno posodabljanje opreme tudi nižanje stroškov na ravni programskih rešitev, ki jih ponuja informacijski sistem ZZZS. Hkrati pa nam nadgradnje omogocajo vpeljavo najnovejših programskih rešitev in tudi usklajenost z zunanjimi informacijskimi sistemi, s katerimi je neposredno ali posredno povezan informacijski sistem ZZZS. Pri postavljanju arhitekture informacijskega sistema sledimo naslednjim merilom: • visoka razpoložljivost aplikacij za koncne uporabnike (SLA), • dobri odzivni casi preko celega 24-urnega intervala, • dovolj dobra razpoložljivost sistema za razvoj, testiranje in vzdrževanje aplikacij in Sistema, • varnost sistema in podatkov, • zagotovljeno delovanje obstojecih aplikacij in zagotovljena podpora novim aplikacijam in integracijo z modernimi rešitvami, • možnost nadgradnje z novimi zmogljivostmi, t. i. skalabilnost. V letu 2020 smo izvedli javno narocilo za nakup novih z15 Strežnikov, s katerimi smo zamenjali dva starejša, tehnološko zastarela z13 strežnika. z13 strežniki so bili instalirani v informacijski sistem ZZZS leta 2015. Leta 2017 je bila ta vrsta strežnikov umaknjena iz prodaje in na trg je prišla generacija strežnikov z14. Jeseni 2019 je bila objavljena trenutno najnovejša generacija s strežnikov z15. Prepoznani in definirani so bili glavni poslovni in tehnološki razlogi za zamenjavo opreme. Od 30. 6. 2019 z13 strežnikov ni bilo vec mogoce nadgraditi z novimi HW komponentami (npr. dodajanje internih procesorjev, centralnega spomina, komunikacijskih kanalov …). Od 30. 6. 2020 na z13 strežnikih ni bilo vec mogoce izvajati sprememb (npr. aktiviranje obstojecih procesorjev …), ki temelje na strežnikovi interni kodi. Nakup novih z15 strežnikov je bil ob upoštevanju že pridobljenih procesorskih virov iz obstojecega z13 kompleksa, cenovno ugoden. Takšen nakup z naslednjo generacijo (z16) ne bi bil vec mogoc, saj proizvajalec tak popust daje samo znotraj treh zaporednih generacij strežnikov. Strežniki z15 omogocajo nov nacin licenciranja (obracun po dejanski porabi), ki je za uporabnike v veliko primerih ugodnejši kot sedanji nacin (obracun glede na porabo virov v najvišjem 4-urnem ciklu v mesecu). z13 strežnikoma je z uvajanjem novih informacijskih rešitev in vecanjem obremenitev že primanjkovalo kapacitet v sistemskem spominu in v namenskih procesorjih ZIIP, ki so podpora za novejše aplikacije pisane v Java tehnologiji. Zgodba, ki smo jo opisali zgoraj in ji bo še nekaj dodano spodaj, se je zacela že pred letom 1976, ko je bil instaliran v ZIC prvi modernejši centralni racunalnik S/370 (slika 1) in nadaljevala s posodobitvami po letu 1992, ko je bil ustanovljen ZZZS (slika 2). Javno narocilo za nakup novih centralnih strežnikov smo zaceli pripravljati v marcu 2020, zakljuceno pa je bilo avgusta 2020. Novi z15 strežniki so bili dobavljeni, postavljeni v sistemski prostor ter na njih izvedeni osnovni testi, v septembru 2020. Prvi z15 strežnik je bil dan v produkcijsko uporabo 17. 10.2020, drugi pa 7. 11. 2020. Med marcem in novembrom 2020 smo izvedli obsežne priprave na migracijo, zato je sama migracija iz starih strežnikov na nove potekala brez vecjih težav in prakticno brez prekinitve delovanja informacijskega sistema ZZZS. Brezprekinitveno zamenjavo strežnikov nam omogoca ravno postavljena arhitektura gruc. Taka zamenjava spada v kategorijo planiranih izpadov in jo iz preventivnih razlogov izvajamo v casu manjših obremenitev sistema, obicajno od petka popoldan do nedelje. Sam proces zakljucujemo z natancnim testiranjem delovanja informacijskega sistema ZZZS na novi opremi. Z vzpostavitvijo fizicno oddaljene rezervne lokacije v letu 2018 smo postavili tudi temelje za obvladovanje tveganj v primeru izpada primarne lokacije. Po vzpostavitvi rezervne lokacije je bilo treba nadgraditi tehnicne zmogljivosti in karakteristike hranjenja in varovanja podatkov lociranih na diskovnih enotah. Nujna je bila posodobitev opreme zaradi starosti, prilagoditev kapacitet in dvig funkcionalnosti. Zamenjati je bilo treba starejše diskovne enote iz leta 2013 in 2014, z novejšimi in zmogljivejšimi ter nadgraditi z dodatnimi kapacitetami novejše diskovne enote. Obenem smo nadgradili tudi samo arhitekturo hranjenja oziroma varovanja podatkov ter upravljanja v primeru planiranih in ne planiranih izpadov. Uvedli smo dodatno stopnjo hranjenja, kar povecuje dostopnost podatkov in zmanjšuje tveganja ob nujnih vzdrževalnih delih na diskovnih podsistemih in tudi v primeru ne planiranih izpadov. S tem se hkrati povecuje razpoložljivost informacijskega sistema ZZZS kot celote. Glavni industrijski trend na podrocju diskovnih sistemov je hitrost dostopa do podatkov in s tem povezani hitrost obdelave podatkov ter odzivni casi aplikacij. V zadnjih letih se je za potrebe po hitrih dostopih uveljavila t. i. Flash tehnologija. Flash tehnologija ima pred klasicnimi SSD (vrtljivimi) diski precejšnje prednosti, kot so boljše performanse, manj okvar mehanskih delov, manjša poraba energije, manjši fizicni obseg, manjši stroški za licencne programe. V letu 2018 in 2019, ko smo se pripravljali na zamenjavo, je bil že opazen trend zmanjševanja cen Flash diskov (slika 4). Glede na te trende smo se pri novih diskih odlocili za polno Flash tehnologijo (slika 5). Javno narocilo za nadgradnjo in prenovo centralnih diskovnih sistemov ter prenovo upravljanja z diskovnimi sistemi in centralnimi strežniki smo zaceli pripravljati v aprilu 2019, zaklju Slika 1. Prvi zacetki iz leta 1976. Slika 2. Nabor centralnih strežnikov v ZZZS od leta 1992 do 2020. ceno pa je bilo oktobra 2019. Novi centralni diskovni sistemi so bili v novembru 2019 dobavljeni, postavljeni v sistemski prostor ter na njih izvedeni osnovni testi. Ob podpisu pogodbe je bila predvidena postavitev novih diskovnih sistemov in nadgradnja obstojecih diskovnih sistemov v mesecu januarju in marcu 2020, nadgradnja sistema za upravljanje z diski in strežniki pa do junija 2020. Zaradi izbruha epidemije covida-19 in ukrepov, povezanih z njo, smo bili prisiljeni podaljšati roke uvedbe te nove strojne in programske opreme. Na migracijo diskov smo se pripravljali vse od zacetka javnega narocial, to je od pomladi 2019. Zaradi uvedbe nove arhitekture postavitve fizicnih diskovnih sistemov in vpeljave novega sistema upravljanja z diskovnimi sistemi, smo morali popolnoma spremeniti tudi arhitekturo postavitve logicnih diskovnih sistemov. Migracija diskovnih podsistemov je zahteven poseg, saj gre za delo na živem podatkovnem sistemu. Ob tem posegu smo morali prepisati popolnoma vse podatke centralnega informacijskega sistema brez prekinitve delovanja informacijskega sistema, ki deluje v režimu 24/7/365. Prvi del zamenjave diskov na osnovni, primarni lokaciji smo izvedli v vikendu od 3. do 5. julija 2020. Nadgradnja diskov in vpeljava v produkcijsko uporabo na rezervni lokaciji je bila izvedena v vikendu med 17. in 19. julijem 2020. Projekt je bil zakljucen s produkcijsko uporabo nadgrajenega sistema za upravljanje z diskovnimi in strežniškimi viri, v nedeljo, 2. avgusta 2020. Novi sistem za upravljanje zagotavlja konsistentnost sinhronih kopij podatkov na razlicnih fizicnih lokacijah in v primeru težav na primarnih diskih avtomatski preklop aplikacij na sekundarno kopijo diskov. S tem je omogocena neprekinjena razpoložljivost podatkov tudi v primeru bodocih migracij na nove diskovne enote ali v primeru drugih nacrtovanih ali nenacrtovanih izpadov dveh diskovnih enot. Poleg avtomatskega upravljanja z diskovnimi sistemi je možno upravljati tudi druge sistemske vire (logicne particije, operacijske sisteme in njihove podsisteme). Vsi postopki preklopov diskovnih sistemov, zaustavljanja in postavljanja strežniških sistemov, prenos aplikacij iz ene na drugo lokacijo itd., so avtomatizirani in ne zahtevajo rocnih posegov. Za konec bi predstavili še nekaj podatkov o delovanju sistema. Sistemske statistike zbiramo in podrobneje spremljamo ter analiziramo od leta 2009, ko je bila na centralnem sistemu vzpostavljena arhitektura za delovanje sistemskega in aplikativnega okolja v režimu visoke razpoložljivosti 24/7/365. Najprej predstavljamo rast aplikacij v tako imenovanem klasicnem Java okolju oziroma Client/Server Java-CICS-Db2 produkcijskem okolju (slika 5). Kljub postopnemu vzpostavljanju nove aplikacijske arhitekture, ki deluje brez CICS transakcijskega podsistema, je v tem okolju še vedno opazen trend narašcanja števila transakcij. Slika 3. Primerjava cen med klasicnimi diski in SSD diski (vir IDC: Justifying Investment in All-Flash Arrays; 2019). Slika 4. Trend v uporabi “Flash” tehnologije (Vir: IDC: Worldwide External Enterprise Storage Systems Forecast, 2016-2020; 2016). Slika 5. Client/server CICS produkcijsko okolje od leta 2009 do 2020. Prav tako tudi v aplikaciji on-line ZZ, ki je bila vzpostavljena leta 2009 in je polno zaživela v letu 2010, opažamo kontinuirani trend narašcanja (slika 6), saj se je platforma on-line s casom pokazala za stabilno, funkcionalno, prepustno in dobro upravljivo okolje in se uporablja tudi za razširitve osnovnega on-line. Opazen je tudi drug vidik uporabe sistema, in sicer dostop do produkcijske baze podatkov. Tudi tu je opazen trend narašcanja. Na sliki 7 so z modro crto oznaceni dostopi iz klasicnih CICS okolij, z rdeco pa dostopi iz prenovljenih oziroma novih aplikacijskih okolij. Nazadnje pa še nekaj podatkov o tem, koliko transakcij naši sistemi obdelajo na dan, oziroma na uro. Kot je prikazano na slikah 9 in 10, na dan obdelamo do 2,5 milijona transakcij oziroma 5300 transakcij na minuto ali 90 transakcij na sekundo. Olga Dragan Frlež Alojz Mestek Slika 8. Dostopi do produkcijske baze podatkov. Slika 6. On-line ZZ CICS produkcijsko okolje od leta 2009 do 2020. Slika 9. Število CICS transakcij na dan. Slika 7. Skupaj clint/server in on-line ZZ CICS produkcijsko okolje od leta 2009 do 2020. Slika 10. Število CICS transakcij na uro. Interni izobraževalni programi v letu 2020 »V življenju ne smeš cakati, da vihar mine, ampak se moraš nauciti plesati v dežju.« Seneka Že lansko leto smo zapisali, da je ucenje kot veslanje proti toku: ce nehamo veslati, se coln ne le ustavi, ampak zacne drseti nazaj. Clovek se z ucenjem nenehno spreminja. To je pa nujno potrebno, saj se vse okoli nas bliskovito spreminja in prinaša vedno nove izzive. Pod vplivom ucenja se spreminja naše delovanje, vedenje, cutenje in mišljenje. Leto 2020 je bilo leto preizkušenj. Razmere, v katerih smo se znašli zaradi covida- 19, so bile turbulentne in še toliko bolj so se pokazale potrebe zaposlenih po izobraževanjih, kjer krepimo mehke vešcine. Zaposleni smo doživljali razlicne stiske, nekateri poplave neprijetnih custev, socialna distanca pa je ogrožala našo komunikacijo in povezanost. Ni presenetljivo, da zaradi trenutne situacije prevladujejo custva, kot so strah, zaskrbljenost, nemoc, celo jeza. Naredili smo vse, kar je bilo v naši moci, da smo vam dali nova znanja in vešcine, da vaš coln ne bi zacel drseti nazaj. Zavedamo se pomena izobraževanja, saj smo zaposleni s svojim znanjem, motivacijo in pripadnostjo, pomemben kapital, v katerega je potrebno vlagati in ga razvijati. Izobraževanje sicer ne bo spremenilo sveta, bo pa spremenilo ljudi, ki bodo spremenili svet. Tako smo tudi v letu 2020 izobraževanju posvetili veliko pozornost. K zaradi epidemije ni bilo vec mogoce organizirati fizicnih delavnic, smo se hitro prilagodili in najprej zaceli sodelavcem pošiljati krajše spletne webinarje z aktualnimi vsebinami, kasneje pa smo zaceli izvajati virtualna izobraževanja preko spleta, tako delavnice kot razna predavanja. Vsebine bomo opisali v nadaljevanju. Sledili smo Strateškemu razvojnemu programu ZZZS za obdobje od 2020 do 2025, v katerem je zapisan dolgorocni cilj: krepiti kadrovski potencial strokovne službe. Planiranje in izvajanje izobraževanj v letu 2020 je v celoti podpiralo ta cilj in usmeritve iz Poslovnega plana ZZZS za leto 2020. V Katalogu internih izobraževalnih programov smo dolocili cilje, vsebine, termine, ciljne skupine in izvajalce posameznih programov. Ker je izobraževanje živ proces, smo urnik sproti dopolnjevali in ažurirali ter izvajali tudi programe, ki so bili zaradi razmer nujni, pa jih v katalog nismo zapisali. Pri programih za pridobivanje vešcin in spretnosti smo dali najvecji poudarek osvajanju novih tehnik in vešcin vodenja, vešcin za ucinkovito sodelovanje, tako medgeneracijsko kot timsko ter razvoj komunikacijskih vešcin. Po razglasitvi karantene, ko ni bilo vec mogoce izvajati fizicnih delavnic, smo se hitro prilagodili in sodelavcem pošiljali krajše spletne webinarje z razlicnimi vsebinami, ki ji so jim pomagale pri privajanju na in obvladovanju nove situacije. Prednosti webinarjev: • omogocajo fleksibilnost in udobnost sodelovanja (lahko se jih pogleda kjerkoli in kadarkoli); • stroškovni prihranek, • dobiš veliko novih informacij, nasvetov ali pa vsaj potrditev, da delaš prav, v kratkem casu. Slabost pa je, da ni druženja in možnosti utrjevanja pridobljenih vešcin in znanja z vajami, ni izmenjave izkušenj med udeleženci... Ne smemo pa pozabiti na izredno dobre odzive sodelavcev na webinarje. Njihov odziv je bil predvsem v tem, da so hvaležni, ker nismo pozabili na njih tudi v tem bolj “mehkem delu” obvladovanja nove situacije. Pohvalili so tudi vsebine. S podrocja poslovanja ZZZS smo izvedli veliko razlicnih programov. Najvecji poudarek je bil dan usposabljanju sodelavcev za pridobivanje funkcionalnih znanj za ucinkovito opravljanje nalog, ki so bila potrebna zaradi sprememb in dopolnitev zakonodaje ali le osvežitev znanja, predpisov ter novih oziroma spremenjenih aplikacij. Pridobljeno znanje je olajšalo in poenostavilo delo zaposlenih. V oblikovanje vsebin in izvedbo vecine internih usposabljanj za pridobitev funkcionalnih znanj smo se vkljucevali mnogi sodelavci ZZZS. Interni predavatelji so nesebicno delili svoje znanje s sodelavci, ki so to znanje potrebovali pri delu. S tem so prispevali k skupni uspešnosti poslovanja in krepili vrednoto prenosa znanja. Usposabljanja, ki smo jih izvedli zaradi nove zakonodaje in osvežitev znanja zakonodaje ter pravil oziroma spremenjenega nacina dela: Programi za pridobivanje vešcin in spretnosti Vodenje letnih pogovorov Letni pogovor naj bi bil nekaj, kjer naj bi se delavec in vodja pogovorila o svojem dosedanjem delu, ga skupaj ocenila, ugotovila, kje so mogoce izboljšave oziroma kaj so prednosti delavca. Kljucen je pogovor o delavcevem nadaljnjem razvoju, da vidi, kje ga vidi vodja in kje se vidi sam, to je priložnost za dogovor o izobraževanjih ... Letni pogovor med vodjem in sodelavcem je torej neprecenljive vrednosti tako za pocutje zaposlenih, za njihovo motivacijo kot za njihovo uspešnost. Ce vodja dobro opravi to nalogo, doseže pri svojih sodelavcih vecjo stopnjo lojalnosti, vecjo pripravljenost za opravljanje nalog in višjo stopnjo delovne uspešnosti. Hkrati pa je kakovostno izpeljan letni pogovor dobra osnova za planiranje sodelavcevega osebnega razvoja in njegove kariere. Za sodelavce, ki so postali nove vodje, smo organizirali delavnico, katere cilj je bil: • Spoznati modul Letni pogovori v aplikaciji eHRM. • Sprejeti odgovornost za lastno razmišljanje in delovanje. • Nauciti se temeljev ucinkovitega letnega pogovora in kako ga vodimo. • Iskren pogovor o vseh tabujih, predsodkih, stereotipih povezanih z custvenim dojemanjem poslovnega okolja. • Ustvariti zavedanje, da sobivamo, se pogovarjamo, se smejimo, spremo, smo veseli in žalostni, … da je to del našega skupnega življenja. Vsebina je bila: • predstavitev modula Letni pogovori v aplikaciji eHRM, izvajalka Daniela Zver Knific; • Osnovni temelji ucinkovitega letnega pogovora: --galupova raziskava, custvena inteligenca, poslanstvo vodenja, voditeljstvo, vzpostavitev primernega poslovnega okolja, osebna odgovornost za lasten razvoj; • Kako vodimo letni pogovor: --jasna komunikacija rezultatov in ciljev, --postavljamo vprašanja, --zaupanje in spoštovanje, kljucna je priprava; --kaj ni tema pogovora; --izognimo se 3 x P ubijalcev odnosov, • Samozavest in vrednote: --samozavest in vrednote ZZZS in kako živimo v skladu s svojimi vrednotami. Moc pozitivnega vodenja v turbulentnih casih Vodenje je kompleksna in zapletena zadeva. Ta fenomen lahko opredelimo kot umetnost vplivati na druge, da si želijo narediti nekaj, za kar si preprican, da mora biti storjeno. Da je vodenje umetnost, pomeni, da vodja potrebuje posebne sposobnosti in vešcine, saj se z umetnostjo ne more ukvarjati prav vsak. Vodje se. Vodenje, še posebno v zahtevnih in težkih situacijah, je še vedno zelo pomembno za dolgorocni razvoj vsakega tima, posameznika in organizacije. Nedavna študija (HBR, 2019) je namrec pokazala, da bi 65 % zaposlenih raje imelo boljšega vodjo kot boljšo placo. Vodje neposredno vplivate na delovno okolje in na percepcijo zaposlenih, v kakšnem okolju delajo. Posledicno se tovrstna percepcija skozi vedenje naših sodelavcev širi do naših strank. To, kar želimo videti zunaj (raven eksterne komunikacije s strankami) je pogosto posledica tega, kar kot vodje ustvarite znotraj: z odnosi, komunikacijo in nacinom vodenja v timu. Za vodje OE Koper, Kranj in Maribor smo organizirali interaktivno virtualno delavnico, katere cilj je bil: • pridobitev oziroma utrditev vešcin vodenja – vodstvene kompetence, • postaviti ljudi v ospredje, da preidemo iz vodenja procesov, v vodenje ljudi. Vsebina je bila razdeljena na dva dela: 1. del: --kaj je prva stvar, ki jo lahko kot vodja naredite v zahtevni (tej) situaciji in katerim od 10-ih pasti vodenja se je smiselno takoj izogniti? --Zakaj je pomembno, da se sami kot vodja in skupaj z vašim timom soocite s krogom skrbi in kako se premaknete v krog vpliva, ki ga lahko 100 % kontrolirate in s tem odlocilno vplivate na motivacijo sebe in tima? --Kako naj kot vodja sploh reagirate v tej nenadni situaciji in zakaj je vpliv vodje v casu sprememb tako pomemben? --Pragmaticen in prakticen model agilnega vodenja v težkih situacijah v 4 preprostih, a ucinkovitih korakih. --Kaj sodelavci pogosto pogrešajo pri svojih vodjih? --Kako lahko podprete in motivirate svoje sodelavce in vaš tim (16 konkretnih predlogov in nacinov za dvig motivacije v timu)? --Vodja kot zgled: 6 velikih »ubijalcev « in 5 velikih gradnikov kredibilnosti. 2. del: --moj vodja ve, KAJ dela/KAJ delam/ KAJ delamo in KAJ bomo, ce... --TOP priporocila za vodenje. --Brez odlicne komunikacije ni odlicnega vodenja – komunikacija je jedro vodenja. --Pljusk pohval – ne pozabite na komplimente, na katere še vedno pozitivno odreagira 81 % sodelavcev, ne glede na starost. --PIPS – model spremljanja zaposlenega – na kaj je priporocljivo biti pozoren pri vsakodnevnem vodenju svojih sodelavcev. --VAKOG model kot osnovna za asertivno komunikacijo in cutno ostrino/empatijo pri vodenju. --Vedenjski stili kot prakticno orodje za bolj ucinkovito situacijsko vodenje. --Pomen mocnih besed pri vodenju (ki opolnomocijo) in zavedanje prepovedanih besed pri vodenju (ki vzamejo motivacijo in »ubijajo« angažiranost). Dodana vrednost teh delavnic je bila, da so udeleženci v casu med prvim in drugim delom pripravili kratko predstavitev, kako vidijo svoje vodenje. Predstavili so ga na drugem delu in s tem delili dobre prakse. Po koncani izvedbi delavnice, pa je vsak udeleženec imel možnost kratkega individualnega coachinga z izvajalcem na temo svojega vodenja. Mnenje izvajalca mag. Bojana Kranjca, Lopis: Vodje v vseh enotah so bili tekom izvedb delavnic zelo konstruktivni in odprti. Vecina so se tudi odlocili za 1 na 1 feedback na podlagi M.B.T.I.O. vprašalnika. Trenutne (covid-19) razmere seveda vplivajo na organizacijo dela (ponekod so veliki izzivi zaradi bolniških odsotnosti), nacin komunikacije in vodenje tima. Kljub temu ocenjujem na podlagi slišanega, da se vodje odgovorno, pogumno in ucinkovito soocajo z izzivi. Zelo bi pohvalil vse tri direktorje, ki so bili na vseh delavnicah prisotni, aktivni in konstruktivni. Kljucni Izzivi, na katerih bi še lahko delali, pa so: • Kako na primeren nacin podati ucinkovito povratno informacijo (tako pohvali kot kritiko – usmeritev) in bolj ciljno/aktivno poslušati sodelavce? • Jasno izražati kot vodja svoja pricakovanja. • Si vzeti vec casa za vodenje. • Delegiranje (jasnost v delegiranju, pravilna prerazporeditev dela v timu, premalo »vtikovanja« v podrobnosti dela sodelavcev, prevec prevzemanja nalog nase itd.) • Vec odlocnosti pri vodenju. Mnenje udeleženca: Zanimiva interaktivna delavnica. Voditelj na zanimiv nacin predstavi vsebino in nas aktivno vkljuci v sodelovanje, tako, da cas zelo hitro mine. Iskrenost Postanimo zanesljivi, držimo dano besedo, ohranjajmo skrivnosti, ki so nam jih zaupali drugi. Ce smo lahko zvesti tistim, ki niso prisotni, s tem dokazujemo svojo zvestobo tistim, ki so z nami. Ce smo vredni zaupanja, je to nekaj dragocenega za nas in naše bližnje. “Ce govoriš resnico, se ti ni treba nicesar zapomniti.” Mark Twain Izvajalec je bil Andrej Kunc, NLT, Podjetniško in poslovno svetovanje. Vodenje timov na daljavo Casa pandemije, ki ga trenutno doživljamo, še nikoli nismo izkusili. To je cas sprememb, omejitev, cas drugacnega delovanja na razlicnih podrocjih. Spremembe se kažejo v drugacni delovni, družinski in socialni situaciji. Kako se soocati s tem? Kako ohraniti avtoriteto in krepiti zaupanje zaposlenih? Kako voditi time na daljavo? Kako se pomiriti, kako sprejeti trenutno situacijo, kako z lastnimi custvi, kako s custvi drugih, kako v tej situaciji ostati profesionalen, kako ostati profesionalen tudi ob povecani kolicini težavnih sogovornikov, kako se pripraviti na povecano nestrpnost, frustriranost, agresivnost in destruktivnost, ki jo lahko pricakujemo kot posledico kolektivnega stresa? Kako se motivirati, kako vzdrževati dobro delovno kondicijo, starševstvo in partnerstvo, se sprašujejo mnogi. Da bi dali odgovore, kako voditi time, sodelavce in sebe v spremenjeni situaciji, smo za clane kolegija ZZZS organizirali interaktivno spletno delavnico z naslednjo vsebino: 1. Vloga vodje ob kolektivni negotovosti: --Zakaj je kljucnega pomena, da vodja prevzame vodenje v kriznih casih. --Pomen hitrih reakcij in prevzemanja odgovornosti. --Pomen realnih pricakovanj do sebe in drugih v krizi. --Kako biti vodja, ki spoštuje in mu je mar za sodelavce tudi v krizi. --Od kod izvira moc vodje. --Ohranjanje integritete in avtoritete vodje. --Pogum – kljucna vešcina vodij v prihodnosti. --Soocanje z negotovostjo in kolektivno ranljivostjo. --Razlika med psihološko in sistemsko ranljivostjo. --Jasnost vrednot na spolzkem terenu negotovosti. 2. Skrb za druge – prepoznavanje stisk pri sodelavcih in kljucne intervencije za lajšanje ali odpravo teh: --Koliko casa in pozornosti nameniti sodelavcem v krizi. --Ali je v krizi pomembna pohvala. --Zavedanje zakonitosti dela od doma in prilagajanje delovnega procesa temu. --Ali delo od doma pomeni tudi manjšo ucinkovitost. --Identifikacija sodelavcev, ki so v stiski. --Prepoznavanje vrste stiske, v kateri je posameznik. --Intervencije pri razlicnih vrstah stisk. --Kako ob tem ohranimo ustrezno psihološko distanco. Delavnico je izvedel Niko Mejaš iz O. K. Consultinga. Kako voditi v zahtevnih situacijah in motivirati sebe in druge Vodenje, še posebno v zahtevnih in težkih situacijah, je zelo pomembno za dolgorocni razvoj vsakega tima, posameznika in ZZZS. Vodjem smo posredovali povezavo na spletni webinar, v katerem ste našli koristne in konkretne namige za še bolj ucinkovito vodenje v zahtevnih situacijah. Izvajalec Bojan Krajnc je odgovoril na naslednja aktualna vprašanja: • Kaj je prva stvar, ki jo lahko kot vodja naredite v zahtevni (tej) situaciji in katerim od 8-ih pasti vodenja se je smiselno takoj izogniti? • Zakaj je pomembno, da se sami kot vodja in skupaj z vašim timom soocite s krogom skrbi in kako se premaknete v krog vpliva, ki ga lahko 100 % kontrolirate in s tem odlocilno vplivate na motivacijo sebe in tima? • Kako naj kot vodja sploh reagirate v tej nenadni situaciji in zakaj je vpliv vodje v casu sprememb tako pomemben? • Model vodenja v težkih situacijah v 5 preprostih, a ucinkovitih korakih. • Kako lahko podprete in motivirate svoje sodelavce in vaš tim (konkretni predlogi in nacini)? • 10 pravil uspešne »liderske« kulture. Webinar si še vedno lahko ogledate na spletni povezavi https://lopis. si/2020/05/09/kako-voditi-v-zahtevnih- situacijah-in-motivirati-sebe-in- druge/ geslo: vodenje Virtualni timi Znašli smo se v situaciji, ko se veliko vodij lovi, kako delati s sodelavci in z ekipami, ki ne sedijo v bližini njihovih pisarn. Ob nepravilnem vodenju timov na daljavo se odnosi pocasi ohlajajo, vodje izgubljajo kontrolo, predanost pada, zaposleni so zmedeni in kljub želji ne dosegajo ucinkovitosti, ki so jo imeli v pisarni. In to je samo na kratek rok. Na dolgi rok praviloma pride do padca zaupanja kot temelja za timsko delo, posledicno pa pade povezanost in sinergija med ljudmi. Delo od doma seveda ima svoje prednosti. Na podrocju vodenja to pomeni nižje stroške ZZZS in v veliko primerih tudi višjo osebno produktivnost zaposlenih. Na ravni posameznika to pomeni vecjo fleksibilnost v nacinu razporejanja delovnega casa in energije ter prilagajanje osebnih obveznosti s službenimi. Delati doma pa ima tudi vec slabosti. Z vidika vodenja vodje lahko izgubite nadzor nad delom svojih sodelavcev, na ravni posameznikov pa izgubimo svojo skupnost. In prav ta zadnji segment je velika past, v katero se lahko ujamejo timi. Na prvo žogo ne izgleda tako, ko pa delamo od doma dlje casa se pokaže, kako pomembno podrocje je to. Ko izgubimo jutranje kave, skupne malice, druženje po hodnikih, praznovanje uspehov..., izgubimo tisto najpomembnejše, kar ljudi združuje in povezuje. V prvih tednih dela od doma urejanje tega podrocja ne izgleda nujno. Je pa pomembno in posledice zanemarjanja socialnih stikov se pokažejo šele na dolgi rok. Ljudje smo socialna bitja in povezanost potrebujemo. Da se vodje ne bi ujeli v past razpada povezanosti tima, iz katere se je preko videokonferenc težko rešiti, smo vam posredovali povezavo do novega spletnega webinarja »Virtualni timi – najvecje pasti in dobre prakse timske komunikacije in sodelovanja na daljavo«, ki je bil namenjen vsem, ki na daljavo (virtualno) vodite, koordinirate in usmerjate tako posameznike kot time. V njem ste našli koristne in konkretne namige za bolj ucinkovito virtualno timsko komunikacijo in sodelovanje. Izvajalec Bojan Krajnc je odgovoril na naslednja aktualna vprašanja: 1. Katere so najvecje ovire ucinkovite virtualne komunikacije in sodelovanja na daljavo? 2. Kateri so pozitivni ucinki virtualne timske komunikacije? 3. Kaj je virtualni tim building in zakaj je pomemben? 4. Kako na virtualnem srecanju doseci, da so sodelavci vkljuceni in aktivno sodelujejo? 5. 10 najvecjih pasti virtualne timske komunikacije in sodelovanja na daljavo. 6. Ucinkovito vodenje oziroma izvedba virtualnega timskega srecanja: --Katera »pravila igre« je smiselno postaviti pred zacetkom virtualnih timskih srecanj? --Kako ustvarimo prvi in zadnji vtis z sodelavci (od »ice breakerjev« do ucinkovitih in konkretnih zakljuckov)? --Kako zacnemo virtualno timsko srecanje oziroma komunikacijo? --Moderacija virtualnega timskega srecanja. --Kako vplivati in spremeniti dinamiko izvedbe timskega srecanja, ki je kljucna za aktivno prisotnost udeležencev (pomen prisotnosti in interaktivnosti)? 7. Iz prakse za prakso: prakticni nasveti in orodja za ucinkovitejšo izvedbo virtualnih timskih srecanj. Webnar si še vedno lahko ogledate na https://lopis.si/webinarji/ geslo: lopis Ucinkovita komunikacija z agresivnimi strankami Delo s strankami je že samo po sebi pogosto naporno, s težavnimi strankami pa še veliko bolj. Želimo si prijaznih, uvidevnih, potrpežljivih strank. In veliko je takšnih. A cetudi je težavnih manj, za reševanje situacij z njimi porabimo veliko vec casa in energije. Težavne ali celo agresivne stranke so obicajno ljudje, ki otežujejo naše delo. Zaradi njih smo lahko sami jezni, zagrenjeni, se pocutimo nekompetentne ali poražene. Zato je za ucinkovito delo s težavnimi ljudmi pomembno, da obvladamo enostavne in ucinkovite komunikacijske tehnike. V krajšem spletnem webinarju, ki ga je pripravila Tadeja Krajnc, je bila predstavljena naslednja vsebina: • samorefleksija lastne komunikacije v konfliktni situaciji, • kako obvladati agresivno stranko in na kaj moramo biti še posebej pozorni; • kateri so razlogi za nastanek konfliktnih situacij; • konkretni koraki, kako naj se odzovemo pri jezni, zahtevni stranki, stranki, ki prevec govori; • katera je TOP tehnika za lažje obvladovanje konfliktne situacije; • 10 namigov za bolj ucinkovito komunikacijo z agresivnimi strankami. Vsebina je koristna za vse zaposlene, predvsem pa za sodelavce, ki delate na delovnih mestih, kjer je možnost nasilja tretjih oseb vecja in se pogosteje srecujete z agresivnimi strankami. Webinar si lahko še ogledate na https://lopis.si/2020/05/03/ucinkovita- komunikacija-z-agresivnimi-strankami/ geslo: agresivna stranka Pravila igre so vrednote v obliki vedenja... Vrednote nas zaznamujejo bolj kot si mislimo! Ko se držimo pravil krepimo ZAUPANJE! Ucinkovita telefonska in e-poštna komunikacija V odsotnosti neposrednega kontakta s strankami v živo, nam ostajata telefon in e-pošta kot dva kljucna kanala tako za komuniciranje z našimi strankami kot tudi za komunikacijo z notranjimi strankami (sodelavci). Oba od omenjenih kanalov sicer že redno uporabljamo pri svojem delu. Trenutna situacija pa je pokazala, da bosta tudi v prihodnje izjemno pomembna za naše delo. Za ucinkovito uporabo enega in drugega prakticno veljajo zelo podobni principi kot pri komunikaciji v živo, vendar imata tudi vsak svoje posebnosti. Ljudje smo bitja petih cutov, ki jih pri obeh oblikah komuniciranja ne moremo sinhrono uporabljati. Zato je še toliko bolj pomembno, da se zavedamo, kako mocan vpliv imajo besede v e-pošti in naš ton v telefonski komunikaciji. Ker smo želeli, da bi se v dani situaciji kar najbolje znašli, smo vam posredovali povezavo do novega spletnega webinarja, ki je bil prednostno namenjen sodelavcem, ki imate aktiven stik s strankami, bodisi po telefonu ali po e-pošti. Ker pa smo vsi sodelavci med sabo tudi stranke in je dober odnos med nami še kako pomemben, smo povezavo poslali vsem. Vsi predstavljeni primeri in smernice pa seveda veljajo tudi za medsebojno komunikacijo. V njem ste našli nekaj koristnih in konkretnih namigov za bolj ucinkovito telefonsko in e-poštno komunikacijo, kot npr.: • Kaj je prva stvar, ki jo lahko naredimo v trenutni situaciji? • 10 nacinov za bolj ucinkovito telefonsko in e-mail komunikacijo. • Katere fraze in besedne formulacije stranke pomirjajo in katere niso primerne za uporabo? • Kako se s strankami pogovarjamo po telefonu v trenutni situaciji? • MODEL 7 P minus – ubijalci in pasti ucinkovite komunikacije s strankami + MODEL 7 P plus – gradniki ucinkovite komunikacije s strankami. • 5 kljucnih vprašanj, ki si jih vsaka stranka postavi, ko komunicira z nami. • Komunikacijska retorika: besede, stavki in fraze, ki imajo veliko komunikacijsko moc in pozitivno vplivajo na stranko. • Ali obstaja skrivnost uspeha, ki je pomembna tudi za izboljšanje komunikacije? • Tipicne napake, ki jih pocnemo v telefonski komunikaciji in kako se jim izogniti – Pravilo 7P profesionalne prijaznosti. • Digitalni bonton: vodila in dobra praksa e-mail komunikacije. • Mini možganska nevihta: 30 nacinov, kako z malimi spremembami in spretno uporabo custev izboljšati zadovoljstvo/ izkušnjo stranke v telefonski in e-mail komunikaciji. Webinar si še vedno lahko pogledate na https://lopis.si/webinarji/ geslo: telefon Izvajalec je bil Bojan Krajnc. Izklopimo zvok Kako se ljudje neverbalno odzivajo, ko govorimo. Se nagnejo naprej, se nagnejo nazaj, ko govorimo, trkajo s prsti po mizi, nas skušajo ocarati ali se obnašajo, kot da nas ni zraven… Variacija 1. Poskrbite, da ste prvi v prostoru. 2. Potem opazujte, kako ljudje vstopajo in kaj nakažejo v odnosu do vas s svojim vstopom. 3. Se vam nasmehnejo in dajo stol zraven vas, ali vas komajda opazijo in gredo na drugo stran, ali vas ignorirajo, ali se vedejo, kot da so zaposleni in vas sploh niso opazili. 4. Ce se vecina odmakne od vas, je to znak za alarm. 15 škodljivih komunikacijskih navad Tu smo zato, da rastemo. Ne le v višino (in morda z leti tudi v širino :), temvec osebno. Da se dvignemo nad ustaljene vzorce in prepricanja, da usvojimo nauke, ki smo jih spregledali. In življenje nam pri tem služi kot naš zvesti, vcasih strogi, predvsem pa vztrajni ucitelj in takšen pogosto tudi mora biti, saj se mnogi izkažemo kot trmasti ucenci. Spreminjanje vedenja in navad je zahteven proces. Izvajalec, Jani Prgic, je na zabaven in malo provokativen nacin, vse pa le z namenom dosega daljšega pomnjenja, pripravil webinar na temo katerih 15 škodljivih komunikacijskih navad moramo ustaviti, da bi ljudje bolje sodelovali z nami in postali naši zavezniki. Sestavljen je bil iz treh delov: • v prvem delu je gledalce nagovarjal tako, da nam je prinesel uvid, zakaj ljudje trmasto vztrajamo pri svojem vedenju in se upiramo spremembam. Predstavljena je najvecja ovira pri spremembi vedenja. • v drugem delu je predstavil 15 škodljivih komunikacijskih navad in kaj narediti namesto njih, da izboljšamo medsebojno sodelovanje in da pridobimo ljudi na svojo stran. • v zadnjem delu pa je šlo za predstavitev, kako lahko pridobimo nezavedno povratno informacijo od drugih ljudi, s cimer bomo lahko bolje korigirali lastno vedenje v smeri boljšega stika z ljudmi. 15 škodljivih komunikacijskih navad: 1. Jaz sem uspel (zaradi svojih lastnosti), zmaga za vsako ceno, jaz imam prav. 2. Pristavljanje svojega loncka – izkazovanje lastne pameti. 3. Presojanje in destruktivni komentarji. 4. Ne poslušamo. Ko nekoga ne poslušamo aktivno, mu pošiljamo naslednja sporocila: --vseeno mi je zate. --ne razumem te. --v zmoti si. --neumen si. --tratiš moj cas. Ko zacnemo stavek z »ne« ali »ampak« oziroma katerokoli variacijo, ne glede na to, kako prijazno stavek izgovorimo, je sporocilo osebi, da je v zmoti in da je nismo poslušali. 5. Govorimo, ko smo jezni. 6. Negativnost ali »naj ti razložim, zakaj se to ne da«. 7. Prikrivanje informacij. 8. Ne dajemo priznanja drugim. 9. Prevzemanje zaslug, ki si jih ne zaslužimo. 10. Izgovarjanje in prelaganje odgovornosti. 11. Oklepanje preteklosti. 12. Toleriranje prilizovanja. 13. Ne izražamo hvaležnosti. 14. Kaznovanje glasnika ... 15. Obsesivna potreba po tem, da sem jaz jaz. Timsko delo Timsko delo daje priložnost, da se vsi zaposleni nekaj novega naucijo in ob tem raziskujejo nove perspektive. Na primer, novi zaposleni bodo na dolgi rok zagotovo pridobili kakovostno znanje od bolj izkušenih delavcev, s katerimi sodelujejo v timu. Zmes razlicnih talentov v timu daje manj izkušenim zaposlenim možnost izmenjave spretnosti in izkušenj, ki jih poprej niso imeli. Timsko delo omogoca posameznikom, da razpravljajo o novih idejah. Ta proces pa vodi do rešitev, ki so ucinkovitejše za nemoten zakljucek projekta. Da bi pokazali, kako je doseganje rezultatov in ciljev lažje dosegljivo, ce kot oddelek delujemo kot homogeni tim, smo za skupino informatikov organizirali interaktivno spletno delavnico z naslednjo vsebino: • na katerih principih temelji timsko delo; • kakšna je osnovna razlika med timom in delovno skupino; • kakšne pogoje je potrebno izpolniti, da omogocimo timsko delo; • kako naj postavimo cilj, da bodo clani tima visoko motivirani za dosego cilja; • v cem se skriva skrivnost sinergij – kakšna je enacba; • kako lahko timske vloge doprinesejo k ucinkovitosti in uspešnosti tima in spoznavanje, • vloga vodje v timu je izjemnega pomena – bistven je nacin vodenja in komunikacije; • naravne faze razvoja tima imajo svoje znacilnosti – v vodenju jih je potrebno upoštevati; • standardi uspešnosti v vodenju tima – kateri so osnovni štirje kriteriji. Moderiranje procesov tima, ki ga vodijo strokovnjaki iz podjetja O.K. Consulting, optimizira celoten proces od zacetka do zakljucka projekta, pri cemer se clani tima in vodje naucijo, kako oblikovati tim, kakšne metode uporabiti za grajenje timskega duha in kako na ucinkovit nacin preseci zastoje in ovire, ki se pojavijo pri vodenju tima in timskem delu. Delavnico je izvedel Niko Mejaš iz O. K. Consultinga. Obvladovanje custev in medgeneracijsko sodelovanje Custva igrajo pomembno vlogo v našem življenju. So del nas, ne moremo jih zanikati, jih poteptati ali se pred njimi skriti. Vse dokler prihajamo na delo, »oboroženi « s pozitivnimi custvi, se z njimi niti ne ukvarjamo. A pridejo dnevi, ko se prikradejo tudi negativna custva. Kaj narediti takrat, kako se spraviti nazaj v prijetna custva, kako si pomagati, da ne bodo posledic mojih burnih reakcij obcutili tudi drugi (sodelavci, stranke). Obstajajo tehnike in nacini za upravljanje z lastnimi custvi. Na delavnicah so jih spoznali, jih preizkusili in potrdili dejstvo, da smo samo mi gospodar naših custev. Na to temo obstaja lepa misel: »Cesar se ne zavedam, me drži v oblasti, cesar se zavedam, lahko spremenim.« (J. Krishnamurti) Marsikaj pa lahko spremenimo tudi v naših odnosih, sodelovanju, še zlasti, ko govorimo o medgeneracijskem sodelovanju. Teorijo na to temo že obvladamo, a v praksi se veckrat zalomi. Zato so skozi interaktiven in zabaven nacin ugotavljali, kako lahko »mladi in manj mladi« odlicno sodelujemo, se marsikaj naucimo eden od drugega in s skupnimi mocmi dosežemo vec. Vodilo delavnic je bilo doseci harmonicne odnose, medgeneracijsko povezanost in zvrhano mero pozitivnih custev. Koristi in namen delavnice je bil: • utrditi in poglobiti medgeneracijsko sodelovanje in prenos znanja med sodelavci; • okrepiti zavedanje, da delujemo kot celota (ne kot posamezniki) in to ne glede na starost in razlicnost posameznikov; • nadgraditi vešcine, ki vplivajo na medsebojne odnose, zadovoljstvo posameznika in uspešnost tima/oddelka; • prepreciti, da nas sodelavci, nadrejeni, stranke, poslovni partnerji in drugi dejavniki spravljajo v neprijetna custva (jeza, razocaranje, prizadetost, žalost…); • spoznati, kako imeti custva pod nadzorom in kako se odzivati v konfliktnih, stresnih in custveno neprijetnih situacijah; • obvladati in upravljati z negativnimi custvi, ne da bi jih potlacili; • spoznati in preizkusiti uporabne tehnike za obvladovanje custev ter zajeziti »jamralni sindrom«. Vsebina pa naslednja: • Nujnost medgeneracijskega sodelovanja, timskega dela in prenosa znanja. • Ustvarjanje medsebojnega zaupanja in spoštovanja med sodelavci. • Medgeneracijska soodvisnost, odnosi med generacijami in kako s posamezno generacijo. • Medgeneracijska komunikacija za konstruktivno reševanje izzivov, konfliktov. • Gradnja zaupanja, pripadnosti in pozitivnega vzdušja v medgeneracijskih timih/oddelkih • Vešcine in nove oblike vedenja, ki vplivajo na medsebojne odnose, komunikacijo in ucinkovitejše medgeneracijsko sodelovanje. • Neprijetna custva na delovnem mestu in kaj z njimi. • Top 5 sprožilcev – prepoznavanje situacij, ki mi povzrocajo neprijetna custva. • Nevarnost custvene ugrabitve, posledice in kako jo prepreciti. • Kako kontrolirati jezo, predno jeza kontrolira nas (tehnika nadzorovanja ognja in druge uporabne tehnike obvladovanja jeze). • Moc pozitivne naravnanosti in nadzor naših misli. • Prakticne tehnike za obvladovanja negativnih custev in tehnike za krepitev pozitivnega mišljenja (demonstracija in preizkus tehnik). Dve delavnici sta bili izvedeni v živo, na obmocnih enotah Murska Sobota in Nova Gorica, za drugih 7 skupin pa smo izvedli spletne interaktivne delavnice. Delavnice so bile še bolj dobrodošle, saj smo lahko okrepili prijetna custva, poudarili pomen žive komunikacije ter utrdili povezanost in medgeneracijsko sodelovanje, kar je v tem casu zelo pomembno. Mnenje in zaznava skupin izvajalke Suzane Poznic Cižmek in podjetja Ponsia: • Vsaka skupina je bila posebna, s specificnimi izzivi, s pestrimi izkušnjami in razlicnim predznanjem. • Sodelovanje udeležencev je bilo v vseh skupinah odlicno. Udeleženci so se zelo hitro odprli, izpostavili konkretne izzive, s katerimi se soocajo bodisi na podrocju custev bodisi pri medgeneracijskem sodelovanju. Na ta nacin sem lahko podala tudi konkretne rešitve, nasvete, hkrati pa pridobila smernice, katerim vsebinam dati vec poudarka. • V mnogih skupinah so izrazili obžalovanje, da se takšnih delavnic ne udeležijo tudi tisti sodelavci, ki imajo težave s custvi ali z medgeneracijskim sodelovanjem, pa se tega ne zavedajo in se ne prijavijo na izobraževanje. Na to temo sem veckrat slišala opombo/ predlog udeležencev, da bi takšne delavnice morale biti obvezne za vse zaposlene ZZZS, saj bi le na tak nacin dosegli tudi tiste, ki se ne zavedajo potrebe po izboljšavi in s tem negativno vplivajo na vzdušje in sodelovanje v kolektivu. • V 1. delu delavnice je bil poudarek na prepoznavanju lastnih custev, najpogostejših sprožilcih in tehnikah za obvladovanje neprijetnih custev. Udeleženci se že poslužujejo nekaterih tehnik, najveckrat so omenili dihanje, predala pa sem jim še dodatne tehnike in orodja, ki jih lahko uporabimo celo med tem, ko imamo na zvezi stranko, ali takoj po tem, ko s težavnim sogovornikom zakljucim. Posamezne tehnike sem demonstrirala, nekatere smo naredili skupaj, vse z namenom, da bodo pripravljeni, ko pride nevarnost custvene ugrabitve. Seveda je kljucno pravilo, da tehnike potem tudi dosledno uporabljamo v praksi. • V 2. delu pa smo poiskali kljucne elemente, ki gradijo uspešno medgeneracijsko sodelovanje. Veliko udeležencev je potrdilo, da na temo medgeneracijskega sodelovanja ni toliko težav. So pa izpostavili veckrat pogrešan element spoštovanja, ki mora potekati obojestransko, ne glede na starostne razlike. Pogreša se sistematicen in jasno definiran proces prenosa znanja na ravni celotnega ZZZS (npr. mentorstvo, kroženje,…) V nasprotnem primeru lahko pride »šparanja znanja zase«, ker se bojim, da me bo ucenec prekašal in mi odvzel delovno mesto. Druga težava pa je, da preprosto zaradi preobremenjenosti z lastnimi nalogami ni casa za medgeneracijski prenos znanja. Udeleženci so opozorili, da so na temo medgeneracijskega sodelovanja še vedno pri nekaterih prisotni stereotipi in nesprejemanje razlicnosti. Hkrati pa je bila izražena želja in potreba po mladih kadrih. • Pri delavnicah v živo smo imeli dodatno prednost, da smo lahko medgeneracijsko sodelovanje podkrepili s posebnimi timskimi izzivi, kjer so lahko udeleženci skozi izkustveno ucenje takoj prepoznali, kje se nam zatika znotraj medgeneracijskega sodelovanja in kje je najvec priložnosti za izboljšave. • Velik izziv je bil, ko smo zaceli izvajati on-line delavnice, saj nekateri udeleženci niso imeli možnosti kamere in mikrofonov, a smo v tem primeru izkoristili chat/klepet in s tem dosegli tudi vkljucevanje tudi tistih, ki jih nismo videli/slišali. Le – ti so se aktivno vkljucevali z zapisovanjem razmišljanj, odgovorov in enako aktivno sodelovali v vajah, tako da sem bila izjemno zadovoljna z odzivnostjo. • Vsem skupinam želim izreci pohvalo, saj so tudi preko webinarja zdržali in sodelovali v polni pozornosti vse do konca. Vseh vaj in izzivov so se lotili zavzeto, ponotranjili ugotovitve, priporocila in jih aplicirali na lastno prakso. Veliko so mi pomenili njihovi izreceni ali zapisani komentarji, da je bila podana vsebina dobrodošla, koristna in uporabna v praksi. Ce jih samo nekaj navedem: • Današnji dan zaradi WEBINARJA spada MED LEPŠE DNEVE in tiste, ki sigurno niso izgubljeni! Hvala. • Tudi jaz se vam zahvaljujem za odlicno izpeljano delavnico in za vse vaše napotke, kako si pomagati v stresnih situacijah, s katerimi se dnevno srecujemo. • Hvala za super delavnico in vaše besede, ki imajo težo. Jaz sem definitivno s to delavnico prejela veliko. • Jaz sem se imela super, res super predavanje. Polepšan dan sem imela . • Hvala za vsa navodila, ki nam bodo pomagali skozi “ta cas”. • Lepo se je zahvaliti, ko nekdo nesebicno predaja znanje. Tako se vam lepo zahvaljujem za današnje predavanje in predvsem pozitivno energijo, ki ste jo uspeli predati tudi preko ekrana. Bravo. Iskrena hvala vsem udeležencem. Veseli me, da sem vsaj malo prispevala k zmanjševanju neprijetnih custev, h krepitvi optimizma in k preusmeritvi fokusa na pozitivne stvari v življenju, ki je kljub obcasnim oviram, ki se nam pojavijo na poti, še vedno lepo, ce le znamo poskrbeti zase in hkrati ne izgubiti cuta za druge. Jeza kot najpogostejše custvo Dva mita o jezi: 1. Jezo lahko izraziš kadarkoli in kakorkoli želiš. 2. Jezo lahko potlaciš in ti sploh ni treba biti jezen. Jeza je eno najpogostejših obcutenih custvenih stanj, pa tudi tisto, ki ga je najtežje custveno obvladati. Podobno kot strah je obrambno custvo. “Vsakdo se lahko razjezi, to ni težko. A biti jezen na pravo osebo, v pravi meri, v pravem trenutku, s pravim namenom in na pravi nacin – to ni lahko.” (Aristotel) Upravljanje z jezo in 2 hitri tehniki: 1) Tehnika preokvirjanja: --Spremenimo svoj pogled na dogodek/ odmislim. --Raziskave kažejo, da ko smo jezni, aktivno razmišljamo o dogodku ali provokaciji, ki nas je razjezila. Vec casa, ki ga porabimo za to, nam da vec opravicil in potrditev za našo jezo. 2) Tehnika premora (ohlajevanje). --Se odmaknem od dogodka/osebe v okolje, kjer ni provokacij. --Zapustite situacijo, ki vam povzroca stopnjevanje jeze (kot preventiva ali takojšnja strategija). Še nekaj prakticnih nasvetov in smernic za obvladovanje lastnih custev: 1. Poskrbite zase na fizicni ravni (zadostna kolicina spanca, zdrava prehrana in redno gibanje. 2. Prepoznavajte situacije, ki sprožajo neželena custva (custveni dnevnik). 3. Izrazite custvo (govorite, zapišite, kricite v gozdu/avtu, jokajte…). 4. Sprošcanje (dihalne vaje, meditacija, vizualizacija, joga, progresivna relaksacija, smeh… ). 5. Kontrola misli (notranji dialogi/pozitivne misli). 6. Pogovor z zaupnikom (sodelavec, prijatelj, partner…). 7. Krepitev pozitivne naravnanosti. Kaj se lahko generacije naucijo ena od druge: • ravnanja s sodobnimi informacijsko- komunikacijskimi tehnologijami, • tuji jeziki, • jasnost komuniciranja, • reševanje konfliktov in komuniciranje na višji miselni ravni, • inovativni pristop k reševanju problemov STAREJŠI OD MLAJŠIH, • življenjske modrosti in izkušnje, • osnovne vešcine, • katera orodja imajo zares ucinke in s katerimi dosegamo vecjo kakovost življenja; • sistemska analiza informacij, • sistemski pristop k reševanju problemov. Pri soocanju z razlicnimi osebnostmi, razlicnimi starostnimi skupinami vam naj bo v pomoc ta misel: »Ni osebe, ki ne bi imela dobrega namena. « Predajte se strahu. Tiho vstopite vanj, da boste lahko preucili njegovo globino. Vcasih se zgodi, da sploh ni zelo globok. Zenovska zgodba pravi: Možakar je ponoci hodil po kamniti poti. Spodrsnilo mu je in padel je. Bal se je, da bo zgrmel vec sto metrov v globino, saj je vedel, da je na robu potke prepad, pod njim pa dolina. Oprijel se je veje, ki je segala nad rob previsa. V temacni noci je videl samo brezno brez dna. Zakrical je in zaslišal je odmev svojega lastnega glasu – nihce ga ni slišal. Lahko si predstavljate, kako se je možakar vso noc mucil. Vsak trenutek je bila smrt pod njim, zacelo ga je zebsti v roke, njegov oprijem je popušcal … vendar se je še kar nekako oklepal veje. Ko je vzšlo sonce, je pogledal dol … in se zasmejal! Nobenega brezna ni bilo. Dobrih dvajset centimetrov pod njegovimi stopali je bila kamnita polica. Lahko bi pocival vso noc in se dobro naspal – polica je bila dovolj prostrana – tako pa je imel za seboj prav grozljivo noc. Na podlagi lastnih izkušenj vam lahko recem: Strah je ‘’globok’’ samo dobrih dvajset centimetrov. Od vas je odvisno, ali se boste še naprej oklepali veje in življenje spremenili v nocno moro ali pa jo boste izpustili in se postavili na svoje noge. Nicesar se vam ni treba bati. (Iz odlicne knjige Osho: Strah) Radikalna iskrenost Radikalna iskrenost je pogosto neudobna, je pa nujna pri spoznavanju razlik med problemom in polarnostjo, kar je velikega pomena pri razumevanju procesov reševanja težjih situacij. Cilj delavnice je bil: • spoznati procese reševanja težkih situacij; • nauciti se pomembnih komunikacijskih vzorcev za uspešno reševanje težkih situacij; • nauciti se razlicnih pristopov podajanja informacij za izboljšanje delovnih procesov; • predstaviti metode komunikacije v zasebnem življenju in na delovnem mestu. Vsebina pa: • zakaj so nekateri problemi nerešljivi; • vedenjski vzorci pri soocanju z nerešljivimi problemi, • skupni vedenjski vzorci prisotni v zasebnem življenju in na delovnem mestu, • ali lahko s kontrolo lastne komunikacije zmanjšamo možnost ohlajanja odnosov tako v zasebnem življenju kot na delovnem mestu; • kako prekiniti nekonstruktivne vedenjske vzorce, ki slabšajo dobre medosebne odnose; • kako sporocati drug drugemu pomembne informacije; • kako se izogniti uporabi obrambnih mehanizmov, ko smo sooceni s kritiko. Jani Prgic je izvedel eno fizicno delavnico za sodelavce OE Kranj. Mnenje udeleženca: iskreno povedano tisto, kar si vcasih zamolcimo in si ne priznamo. Tecaj sodobne retorike Hocemo ali nocemo, vsak dan nastopamo v javnosti in to veckrat na dan. Ni pomembno, ali nastopamo poslovno ali osebno – na konferencah, simpozijih, ko vodimo sestanke ali se jih udeležujemo, ko ucimo druge, predstavljamo sebe, ZZZS, projekte ali nove zamisli, porocamo o opravljenem delu ali zagovarjamo svoje mnenje in argumentiramo svoje odlocitve. Ko smo v takem položaju, nas pogosto skrbi dvoje: »Kaj bomo povedali?« in »Kako bomo to povedali?«. In ni ga med nami govornika, ki ne bi bil rad prepricljiv, suveren, zanimiv … enkraten in nepozaben. Zaposleni v ZZZS moramo poznati, kako na zanimiv in privlacen nacin širšim javnostim (lokalnemu okolju, prebivalcem, medijem, vsem ostalim javnostim) predstavimo svoje dejavnosti. Le z ucinkovito in jasno promocijo bo naše delo vidno širše. Ob zasicenosti trga s številnimi informacijami, je treba vedeti, kaj zanima medije, kako reagirati z njimi, kako teme, ki so pomembne nam, na zanimiv nacin predstaviti novinarjem, da bo res tudi za njih zanimivo. Katere so najpogostejše napake? Najvecji poudarek na delavnici je bil dan vsebini, kaj povedati, na kakšen nacin, da drugo stran pritegnemo, navdušimo in pri tem pustimo pozitiven vtis tudi, ko komuniciramo v casu krize. K udeležbi smo povabili vse sodelavce, ki že sodelujejo z mediji ali pa je to sprico njihovega delovnega mesta pricakovano in želeno. Eno delavnico je v živo izvedel Jože Faganel . Vsebina je bila: • Izhodišca sodobne retorike, ki temelji na zahodnoevropske retorike v antiki »Nemo orator nisi vir bonus« (Cicero) (nacelo: Naj govorec govori tisto, kar v resnici misli). • Vešcina ali umetnost? • Retorika ne sme biti manipulacija – kako jo prepoznati (Kopperschmidt). • Medmrežje – nove možnosti in zloraba • Moderne govorne vrste (službeni pogovori, intervju kratki monologi, govori v ožjem pomenu, ostalo) • Priprava na govorni nastop (5-delna, podrobno) • Govorni standardi (jezikovne prvine) • Vaje po posameznih vrstah (izjava, intervju, »okrogla miza«) Dve delavnici pa je on-line izvedla Andreja Jernejcic iz podjetja Lin&Lin. Vsebina je bila razdeljena na dva dela. V kratkem teoreticnem delu so udeleženci: • spoznali osnove o razlicnih vrstah nastopanja in kakšne so znacilnosti javnega nastopanja; • izvedeli, kako se postavite, kako ucinkovito uporabljate roke, kako odpravite strah in tremo ter postanete samozavestnejši; • vaje za razlocnost govora, uporabo rok, držo, • spoznali osnove neverbalne komunikacije ter osnove bontone in oblacenja; • osvojili znacilnosti delovanja z mediji in kako ustrezno pripraviti vsebino ter kako krizno komunicirati. V prakticnem delu pa so se naucili: • nastopanja v številnih situacijah pred razlicnimi javnostmi (od zaposlenih, strank ali deležnikov, do medijev), • reagiranja v razlicnih situacijah, • nastopanja na konferencah ali v medijih, na sestankih ali kolegijih,… Mnenje izvajalke Andreje Jernejcic: Pri nastopanju velja ostati takšen, kot si, in v njem uživati. Zato smo na delavnici osvojili vešcine dobrega govornika za vse življenje in vse okolišcine. Z vajami in s predpripravo smo odpravili strah in tremo pred nastopanjem. Predvsem pa so udeleženci z nastopanji pred kamero spoznali, kakšna je dobra vsebina, kako se izlušci bistvo in kakšen je dober prepricljiv nastop. Prav tako pa se dotaknili tudi, kako je dobro reagirati v kriznem komuniciranju. Medgeneracijska neenakost Clani direkcijskega kolegija so poslušali krajše predavanje dr. Andraža Rangusa. Namen predavanja je bil predstaviti (Med)generacijsko (ne)enakost – od napacnih predstav do dejstev, posredovati ljudem realen pogled v današnjo, tudi zaradi epidemije, izrazito crnogledo miselnost. S podatki podprtim predavanjem je prikazal resnicnost, ki ni takšna kot jo pogosto prikazujejo mediji. Negativnost vodi v pasivnost, pozitivna pa nas usmerja k reševanju težav. Predavanje je dostopno na spletni strani: https://prezi.com/view/XvlmBhT7EkTmbNjH41W8/ Prilagodljivost za spremembe Danes sodelovanje ni vec samoumevno, je pa nujno. Si predstavljate štiri med seboj skregane veslace v colnu? Prvi se kuja, drugi je vrgel veslo v vodo, tretji razmišlja, kako bi z veslom mahnil drugega, cetrti pa leno vesla? Odnosi med zaposlenimi in dobro pocutje na delovnem mestu so kljucni za dobro delovanje organizacije, sodelovanje, ucinkovito reševanje sporov, ucenje, osebno rast, nove ideje in ustvarjanje osupljivih reci. Cilj delavnice je bil povezovanje sodelavcev na podlagi izkušnje dobrega in ucinkovitega sodelovanja. Vsebina in nacin dela pa: • na delavnici so izvedli proces, kjer je bila kljucna tocka dela razvoj obcutka za skupnost, za skupno delovanje in ustvarjanje. Za skupno delovanje je potrebno najprej obvladati sebe in sprostiti lastne zavore, osredotociti se na to: »Kaj lahko naredim jaz in se ne oziram na to, cesa drugi ne naredijo.« • Nacin dela »gibanje – zavest – razvoj« omogoca, da razvijemo strategijo, ki je pomembna za vsakdanje delo. V prakticnem to pomeni, da je potrebno v življenju najprej nekaj premisliti in nato narediti. Izvedli smo dve fizicni delavnici za sodelavce OE Koper in Kranj, ki ju je vodil mag. Primož Kocar. Udeleženci so pridobili: • razumevanje lastnega prispevka k dobremu vzdušju v kolektivu, • smernice za razvoj lastne zavzetosti za doseganje skupnih ciljev. Kako dosežemo, da se oseba ob nas fantasticno pocuti 1. Poslušaj. 2. Ne prekinjaj. 3. Ne dokoncaj stavkov druge osebe. 4. Ne reci »To že vem, to sem že slišal, jaz sem nekaj podobnega …«. 5. Ne strinjaj se z osebo, tudi ce te hvali. Reci samo »Hvala«. 6. Ne uporabljaj besed »ne« in »ampak«. 7. Naj tvoja pozornost ne odtava drugam (naj tvoje oci ne tavajo po prostoru, ko oseba govori ipd.). 8. Konec dialoga spodbudi z odprtimi, pametnimi vprašanji, s tem pokaži, da pozorno poslušaš in spodbudi pogovor, da se nadaljuje. 9. Odpravi vso potrebo po tem, da bi ocaral osebo s tem, kako si pameten ali duhovit. Tvoja naloga je, da dobi oseba ob tebi obcutek, kako pametna in duhovita je. Virtualni teambuilding Novi casi terjajo nove pristope. Grajenje medsebojnih odnosov s skupinskimi doživetji še nikoli ni bilo bolj pomembno. Za dve skupini udeležencev smo z Žigom Novakom, Mice, izvedli virtualni teambuilding. Enega na temo – kviz Moja Slovenija, drugega pa kviz Nostalgija 80. Kaj je bilo udeležencem najbolj všec (komentarji): • Tema o Sloveniji • priprave na sam dogodek, je bilo zabavno že pred kvizom, povezanost med clani ekipe, ki se je vzpostavila • inovativen nacin izvedbe • Kviz je bil zanimiv, vprašanja z razlicnih podrocij, spodbujanje timskega sodelovanja • Dinamika • Zabavno • Ekipno tekmovanje • Kratko trajanje izobraževanja • Ucenje sodelovanje prek razlicnih kanalov Programi s podrocja poslovanja ZZZS Vodenje upravnih postopkov in ZUP Eno od poslanstev ZZZS je, da zagotavljamo zavarovancem odlicne storitve. Med drugim tudi to, da o pravicah zavarovancev odlocamo skladno z veljavno zakonodajo, kar nas napotuje tudi na pravilno vodenje upravnih postopkov in uporabo dolocil Zakona o splošnem upravnem postopku. Z namenom osvežitve znanja iz splošnega upravnega postopka, smo organizirali dve delavnici, in sicer: • eno v fizicno obliki, ki je zajemala obravnavo vprašanj uporabe pravil upravnega postopka pri odlocanju o upravnih zadevah iz pristojnosti imenovanih zdravnikov: --locevanje med upravnim odlocanjem in strokovnim odlocanje (de iure imperii vs de iure artis), --uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku in procesnih pravil Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter podzakonskih aktov (na primer Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja), --temeljna vprašanja pristojnosti upravnega odlocanja imenovanih zdravnikov glede na pristojnosti ZZZS, --osnovna vprašanja komunikacije med imenovanim zdravnikom in pacientom v postopku upravnega odlocanja, položaj strank in zastopanje, nacin evidentiranja dejstev in ugotovitev v upravnih zadevah, nacin ugotavljanja dejanskega stanja, vrste upravnih aktov, vezanosti na predpise in interne akte ZZZS, oblicnostne zahteve glede upravnih aktov, --pristojnostih imenovanih zdravnikov v zvezi s pritožbo stranke. Druga delavnica je bila za strokovne sodelavce, ki pri svojem delu uporabljajo dolocila ZUP, izvedena virtualno. Vsebina je bila: --zacetek upravnega postopka in zacetek tega roka za izdajo odlocbe; --komunikacija ZZZS s stranko v fazi preizkusa vloge in ugotavljanja ter razjasnjevanja dejanskega stanja; --roki v upravnih zadevah (iztek roka, ugotavljanje pravocasnosti, dokoncnosti in pravnomocnosti, posledice prekoracitev,…); --posebnosti vodenja rednega in skrajšanega ugotovitvenega postopka; --vloga ZZZS in strank v ugotovitvenem – dokaznem postopku; --posebnosti dokazovanja s poudarkom na izvajanju lastninskih dokazov; --formalne zahteve v zvezi z izdajanjem odlocb in sklepov ter drugih dokumentov v upravnem postopku; --medsebojna razmerja in pristojnosti uradnih oseb, ki vodijo in odlocajo v upravnih zadevah; --vrocanje; --obravnava pritožb na prvi stopnji, vezanost na stališca II. stopnji in sodišca; --pristojnosti ZZZS v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi po ZUP. Ob navedenih izhodišcih so se na obeh delavnicah posvetili tudi drugim upravno- procesnim dilemam, s katerimi se zaposleni srecujejo pri delu in dobili odgovore na postavljena vprašanja. Delavnici je vodil mag. Matjaž Remic. Nekaj mnenj udeležencev: - izkušenost in strokovnost predavatelja - prakticni primeri in opozorila glede novosti - razložen ZUP na konkretnih primerih - podajanje informacij ter strokovnost predavatelja - zelo dobro predavanje - možnost sodelovanja od doma, organizacija preko MS Teams, ker ni potrebna vožnja v Ljubljano - navajanje primerov.. in dobro predstavljena teorija - uporabnost teme Delavnica glede izvajanja 56. clena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo Preko eUcenja je bila izvedena delavnica glede izvajanja 56. clena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: ZIUZEOP). Delavnica je bila namenjena sodelavcem na podrocju nadomestil plac. Po ogledu vseh 8 delov so sodelavci v eUcenju opravili zakljucno preverjanje znanja. Vsebinski sklopi oziroma deli delavnice: 1. del: Kje se nahajajo informacije za vlagatelje zahtevkov in sodelavce ZZZS 2. del: Samostojni zavezanci in ZIUZEOP 3. del: Delodajalci in refundacije – vsebinska izhodišca 4. del: Delodajalci – uporaba pripomocka in oddaja zahtevka preko spletne aplikacije 5. del: Sprejem in evidentiranje refundacijskih covid-19 zahtevkov na ZZZS 6. del: Refundacije – obracun nadomestila po ZIUZEOP v aplikaciji Nadomestila 7. del: Samostojni zavezanci – obracun nadomestila po ZIUZEOP v aplikaciji Nadomestila 8. del: Samostojni zavezanci – preverjanje limita preko web servisa FURS za zahtevke covid-19 Delavnica je bila pripravljena v skupnem sodelovanju podrocja POPMP na Direkciji, vsebinskega in informacijskega skrbništva nadomestil in PE Informacijski center. Glavna razlagalka in režiserka pa Martina Copot iz OE Murska Sobota. Sodne prakse v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem in zdravstvenim varstvom Pri odlocanju o pravicah in obveznostih in obveznega zdravstvenega zavarovanja se srecujemo tudi s sodnimi postopki, v katerih zavarovane osebe izpodbijajo odlocitve ZZZS kot nosilca javnih pooblastil. Po koncanem dvostopenjskem upravnem postopku se presoja o pravilnosti in zakonitost odlocitev ZZZS preseli v sodne dvorane. Lahko bi rekli, da so torej te naše ogledalo. A tudi v postopkih pred sodišci se srecujemo z vprašanji, na katera vcasih ni lahko najti odgovora. Naj gre za vprašanje dejanskega stanja ali uporabe materialni pravil, za analogijo ali sodno prakso, vedno se iz konkretnih primerov najdejo strokovni izzivi za iskanje odgovorov na ta vprašanja, predvsem pa za iskanje resnice. Na nekatera od vprašanj je poskušala odgovoriti mag. Irena Žagar, ki je izvedla predavanje na temo »Sodne prakse v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem in zdravstvenim varstvom”. Okvirna vsebina je obsegala pregled pomembnejših pravil postopka na prvi in drugi stopnji ter novosti glede postopka na vrhovnem sodišcu. Predstavljena je bila tudi novejša sodna praksa vrhovnega sodišca. Del delavnice pa je bil namenjen odgovorom na nekatera zastavljena vprašanja. Nekaj mnenj udeležencev: - Odgovarjanje predavateljice na konkretna vprašanja, predstavitev njenega mnenja o posamezni temi, sodna praksa. - Velika pohvala organizatorki, da smo imeli možnost poslušati izjemno strokovnjakinjo. Zelo dobrodošla bi bila še kakšna ponovitev z njo. - Izvajalka je ves cas držala mojo pozornost, kljub temu, da se je ni videlo. Dobro predavanje. Predstavljeni primeri iz prakse, konkretni predlogi vlog ZZZS. - Na koncu že malo vsi utrujeni, bi pa šele takrat postalo zanimivo, ko bi se odprla debata. Sem preprican, da bi bilo še en kup vprašanj. Škoda, ker ni v prvem delu predstavila sodne prakse, v drugem bi pa debatirali. Vmes jih je precej pisalo vprašanja, tako da je smiselno, da morda kdo še pošlje in gospa Žagar odgovori kasneje. Sicer je pa njo vedno fajn poslušati. Kar je meni pomemben podatek, da so nas na Vrhovnem sodišcu pohvalili, da pišemo dobre revizije. Kako lahko delodajalec ukrepa v primeru delavcevih kršitev delovnih obveznosti in nedoseganja pricakovanih rezultatov Za sodelavce, ki delajo na kadrovskem podrocju, smo organizirali predavanje na temo možnosti ukrepanja delodajalca ob ugotovljenih delavcevih kršitvah in neizpolnjevanju pricakovanj. Vsebina je bila: • Splošno o prenehanju delovnega razmerja • Odpoved pogodbe o zaposlitvi (redna in izredna delavca ali delodajalca, postopek pred odpovedjo, oblika odpovedi, odpovedni roki) • Zašcitene kategorije delavcev • Pravice iz naslova brezposelnosti Predavanje je izvedel odvetnik Miha Šercer. Vizija bodoce organizacije ZZZS Strateški razvojni program ZZZS 2020- 2025 vkljucuje 10 strateških aktivnosti, med katerimi je tudi »Izboljšati odzivnost in ucinkovitost organizacije ZZZS« (SA6). Ena od faz te strateške aktivnosti je »Opredeliti vizijo bodoce organizacije ZZZS«. Izvedli smo tri delavnice, katerih namen je s pomocjo pravilno zacrtane organiziranosti podrocij, sektorjev, OE in PE IC prispevati k uspešnemu uresnicevanju Strateškega razvojnega programa ZZZS 2020-2025. Cilji delavnic so bili: 1. Identificirati problemska stanja na podrocju izvajanja strateških in operativnih procesov v ZZZS. 2. Ugotoviti vlogo organizacijske strukture pri tej problematiki. 3. Pripraviti predlog nove procesne ureditve (upoštevaje Strateški razvojni program ZZZS 2020-2025 ter aktualna tveganja v Sloveniji). 4. Pripraviti predlog organizacijske strukture, ki podpira novo procesno ureditev. Vsebina 1. delavnice: --Problematika izvajanja obstojecih strateških in operativnih procesov v ZZZS ter organiziranosti --Predlogi preureditve procesov Vsebina 2. delavnice: --Potrditev spremembe procesov ter predlog nove organizacijske strukture v podporo procesom Vsebina 3. delavnice: --Usklajevanje interesov in konsenz o spremembi procesov ter novi organizacijski strukturi v podporo procesom Prve in druge delavnice so se udeležili clani direkcijskega kolegija, tretje pa tudi direktorji obmocnih enot. Vodila pa jih je dr. Adrijana Rejec Buhovac. Pravice do medicinskih pripomockov Za sodelavce, ki delajo na podrocju medicinskih pripomockov, smo organizirali fizicno delavnico na temo pravic do medicinskih pripomockov (v nadaljnjem besedilu: MP). Cilj delavnice je bil seznaniti sodelavce: • z ureditvijo, predpisovanjem, izdajanjem vseh MP v sedanjem sistemu, • z urejanjem razmerij s pogodbenimi dobavitelji MP, • z izvajanjem nadzorov pri predpisovanju in izdajanju MP, • s podatki o predpisanih in izdanih MP in njihova uporaba v praksi. Vsebina je bila: • Sistemska ureditev pravice do MP v ZZVZZ in aktih ZZZS, • Postopki sprememb v obsegu pravic do MP, • Predpisovanje in izdaja MP v prihodnje, • Predpisovanje MP in izdaja MP – postopki pri zdravniku, na ZZZS in pri dobavitelju, • Evidence o predpisanih in izdanih MP, • Kontrole ob predpisovanju in izdaji MP v on-line, • Sklepanje pogodb z novimi dobavitelji, • Sklepanje aneksov z dobavitelji, • Zaracunavanje MP v Izdatkih in kontrole, • Dostop do podatkov o MP v LN bazi in informacijska podpora postopkov nadzora, • Uporaba podatkov o predpisanih in izdanih MP iz ZAS, • Predvidene spremembe v postopkih nadzorov pri dobaviteljih, • Izjemne odobritve na podlagi 259. clena Pravil OZZ, • Zakonodaja na podrocju MP in vpliv na ureditev pravic iz OZZ. Izvajalci so bili sodelavci oddelka za medicinske pripomocke na Direkciji Drago Perkic, Alenka Franko Hren, Alenka Sintic, Maja cepin, Tomaž Bregar Horvat, Igor Lipušcek. Sodelovala sta tudi Sonja Klancnik in Boris Brence iz PE Informacijski center. Medicinski pripomocki v povezavi z metodologijo vrednotenja zdravstvenih tehnologij ZZZS dobiva razlicne predloge za uvrstitev novih MP med pravice iz OZZ. Pri tem je kljucno vprašanje objektivno in na podlagi dokazov vrednotenje koristi MP. Stroka predlaga dolocen MP, ker meni, da je uporaba dolocenega MP za boljše obvladovanje dolocenega obolenja potrebna, proizvajalci oziroma njihovi zastopniki obicajno navajajo samo pozitivne lastnosti svojih MP in koristi, ki bi naj bile dokazane, ZZZS pa je tisti, ki mora dejansko ugotoviti koristi in se potem odlociti, ali je uvrstitev novega MP med pravice iz OZZ utemeljena ali ne. Na mednarodni ravni obstaja metodologija Health Technology Assesment (v nadaljnjem besedilu: HTA; vrednotenje zdravstvenih tehnologij), ki obsega širše vrednotenje dejavnikov, kot so zgolj tisti, ki so pomembni z vidika ZZZS. Za sodelavce oddelka MP smo s ciljem, da izvedo, kakšna so orodja, ki jih uporablja HTA za vrednotenje koristi in ali bi se ta dala prilagoditi za potrebe ZZZS, organizirali tri delavnice, na katerih sta bila predstavljena po dva modula z vsebinami: Modul 1: Vloga HTA v zdravstvenem varstvu • Zdravstveno varstvo in odlocanje v njem, financiranje novih tehnologij (inovacij in razvoja) • Odlocitvena analiza • Informirano odlocanje o financiranju • Vloge deležnikov (proizvajalci, ocenjevalci, odlocevalci, pacienti) pri odlocanju • Vloga HTA, namen HTA • Dogovori o financiranju – delitev odgovornosti Modul 2: HTA • HTA v procesu odlocanja o financiranju novih zdravstvenih tehnologij • Klasicne/konvencionalne metode HTA • Koncept MCDA • Vidiki/merila vrednotenja (domene) Modul 3: Klinicna korist • Dokazi v medicini • Kakovost dokazov in njihove ravni (relacija do zaupanja in negotovosti) • Mere ucinkovitosti in njihova klinicna relevantnost • Negotovost merjenja ucinka • Generaliziranje ucinka in dejanska korist (modeliranje in RWE) Modul 4: Ekonomsko vrednotenje • Vidiki/perspektiva ocenjevanja stroškov • Metode ocenjevanja stroškov • Stroškovna ucinkovitost; stroškovna koristnost; minimizacija stroškov • Financni ucinki • Vpliv dejavnikov na »spreminjanje« financiranja (kompetitivnost, enkratna/ zacetna investicija, zakasnjene koristi ipd) • Vloga RWE v financiranju novih tehnologij Modul 5: Podrocje medicinskih pripomockov – regulativa • Zahteve za medicinske pripomocke • Sistem dokazovanja/odobritev medicinskega pripomocka in vloge deležnikov • Breme dokazovanja in ravni dokazov • Vrednotenje in financiranje medicinskih pripomockov Modul 6: HTA v Sloveniji in EU • HTA v Sloveniji (razvitost, ravni vrednotenja, elementi vrednotenja) • Aktivnosti HTA na ravni EU (EUnetHTA, Uredba) in posameznih državah clanicah • HTA na podrocju medicinskih pripomockov • Primeri iz drugih držav clanic (DE, NL) Delavnice je izvedel dr. Andrej Janžic. Regresni postopki Delo na podrocju regresnih postopkov postaja vedno bolj pomembno in zahtevno. Ne le zaradi izterjanega denarja, ki ga na ta nacin pripeljete nazaj v zdravstveno blagajno, pac pa predvsem zaradi prispevka ZZZS k dvigu stopnje varnosti in zdravja pri delu. Za sodelavce, ki delajo na tem podrocju, smo organizirali delavnico, s katero smo želeli razširiti njihovo strokovno znanje, kar jim bo olajšalo delo v procesu izterjave regresnih zahtevkov in pri vodenju regresnih postopkov zoper odgovorne delodajalce za povrnitev stroškov zdravljenja. Vsebina fizicno izvedene delavnice je bila: 1. Predstavitev aktualne sodne prakse, izvajalka: Monika Štibelj Kavaš, OE Kranj 2. Strokovno tehnicni del, izvajalka: dr. Sandra Sencic, Kova, d.o.o. --reden in ucinkovit nadzor delodajalca nad izvajanjem delovnega procesa (delovna oprema, izobraževanje, navodila in smernice, nadzor), --poškodba zaradi nedovoljenega posega v stroj – kdaj je to lahko odgovornost delodajalca, --uporaba vozila (prevozno sredstvo – delovni stroj) – sodbe VSRS in sodišc EU, --stroji: posegi v nevarna obmocja, potrebna varovala, odpravljaje zastojev, --skladišca: zahteve, standardi, ureditev, pravilni nacini skladišcenja raznega blaga, --prevoz in raztovarjanje, --vprašanja in odgovori. 3. Predstavitev novosti v aplikaciji regresi, izvajalka: Mojca Nedoh, OE Koper Nekaj mnenj udeležencev: - aktualna vsebina - kakovost in suverenost v znanju predavateljice - odgovori na konkretna vprašanja udeležencev, predstavitev novejših primerov in tehnik za preprecevanje poškodb pri delu - zelo strokovna in kompetentna predavateljica - širina znanja predavateljice. - uporabno in življenjsko predstavljeno Izobraževanje za predsednike in clane popisnih inventurnih komisij Pred vrati je bil redni letni popis sredstev. Da bi seznanili predsednike in clane popisnih komisij z njihovo vlogo ter z vsemi novostmi in spremembami, smo organizirali usposabljanje z vsebino: 1. Redni in izredni popis 2. Predstavitev nacina popisa s citalniki 3. Izredni odpis 4. Razpolaganje z odpisanimi premicninami Izvajalke so bile: Mija Ankele-Kokalj, OE Kranj, Svetlana Savarin, Tatjana Kolenc, Direkcija, Biljana Ljubic, PE IC Agilen razvoj programske opreme Agilni razvoj je skupek metod za razvoj programske opreme, po katerih se zahteve in rešitve prilagajajo med sodelovanjem samoorganiziranih in multi-funkcijskih timov. Promovira prilagodljivo planiranje, niz dobrih inženirskih praks, hitro dostavo rešitev, nenehne izboljšave in spodbuja hitro prilagodljivost na spremembe. Skupino informatikov smo povabili na delavnico z naslednjo vsebino: 1. Tehnike in pristopi pri iterativnem planiranju, 2. Pristop k agilnemu zajemu zahtev, 3. Nacini ocenjevanja in dodeljevanja dela v samo-vodenih agilnih ekipah, 4. Vaja na genericni problemski domeni: --Opredelitev uporabniške zgodbe in seznama zahtev (backlog), --Ocena obsega dela na primeru, --Izvedba dodeljevanja del. Izvajalci so bili: Damjan Vavpotic, Tomaž Hovelja, Peter Grasselli. Usposabljanja za delo z novimi ali spremenjenimi aplikacijami Aplikacija Nadzori 1. Za oddelke za finance in racunovodstvo Vsebina je obsegala: --Predstavitev aplikacije Nadzori --Podrobnejša vsebina in opozorila Izvajalci so bili Ana Kozinc, Samo Šlosar in Tomaž Marcun iz PE IC, Svetlana Savarin iz Direkcije in Magda Pušavec iz OE Novo mesto. 2. Modul 2200 – nadzor obracuna storitev Vsebina je obsegala predstavitev novega modula v aplikaciji ter posebnosti glede podrobnih podatkov, ki veljajo za dolocen vrsto zdravstvene dejavnosti Izvajalci so bili: Svetlana Savarin in Marjana Gaber iz Direkcije, Tomaž Marcun, Ana Kozinc, Samo Šlosar iz PE IC ter Magda Pušavec iz OE Novo mesto. 3. Modul 2300 – nadzor nad uveljavljanjem pravic iz OZZ Vsebina je bila obsegala predstavitev novega modula 2300 za nadzor uveljavljanja pravic OZZ. Izvajalca sta bila Ana Kozinc in Tomaž Marcun iz PE IC. Delavnica za delavce poravnave racunov Delovni skupini za poravnavo racunov in financne nadzore sta pripravili delavnico Poravnava racunov, na kateri so udeleženke aktivno sodelovale, izmenjale izkušnje ter obravnavale odprta vprašanja, pripravile usmeritve za ciljane kontrole in financne nadzore za leto 2020. Predstavljena je bila tudi uporaba ZAS KRONOS (predlogi in priprava novih porocil ipd.). Vsebina je obsegala naslednje teme: • nova programska podpora za spremljanje nadzorov, • posodobitev besedila pri zavrnitvah na obravnavah v Aplikaciji Izdatki, • podrobni podatki v Aplikaciji Izdatki, • porocilo za preteklo leto – nadzori, CK in zavrnitve na obravnavah, • usmeritve za izvajanje CK in F nadzorov 2020, • spremembe v Prilogi 4, • ZASKronos – porocila FRO, • odprta vprašanja, predlogi, pobude. Izvajalke so bile Tatjana Kolenc in Svetlana Savarin iz Direkcije, Magda Pušavec iz OE Novo mesto, Kornelija Krašovc iz OE Maribor, Stela Zgonc- Mele iz PE IC, Dušanka Mocnik iz OE Ravne, Nataša Hocevar iz OE Krško. Delavnica za delavce PAO Za sodelavce, ki delajo na podrocju plana in analiz je Marija Parkelj iz Direkcije izvedla usposabljanje za uporabo aplikacije Pogodbe z izvajalci. Poudarek je bil na izvedbi obracuna 1- 6 2020. Vsebina je obsegala: • kratek pregled zadnjih dopolnitev, • obracun – vsebina, • obracun – pregled oken, • navodila za izvedbo obracuna 1-6 2020, • vprašanja in odgovori. Za zaposlene in pogodbene zdravnike smo organizirali naslednja izobraževanja, za katera so jim bile dodeljene kreditne tocke s strani Zdravniške zbornice slovenije: Delavnica za nadzorne zdravnike ZZZS v sodelovanju s Sekcijo za medicinsko izvedenstvo in zavarovalniško medicino Slovenskega zdravniškega društva organiziral strokovno srecanje financno medicinskih nadzornikov. Vsebina delavnice je obsegala: • Jana Mrak iz Direkcije je v uvodu predstavila ponoven zacetek nadzorov po zakljucku spomladanske epidemije 31. 5. 2020. • Kristina Ziherl, dr. med. je predstavila motnje dihanja med spanjem pri odraslih: obstruktivno apnejo v spanju (OSAS oziroma OSA), centralno apnejo v spanju, hipoventilacijo v spanju in hipoksemijo v spanju. • Ambulantno obravnavo motenj dihanja pri odraslih je nato podrobneje opisal prim. mag. Igor Koren, dr. med. Povedal je, da na ambulantni ravni opravijo celotno diagnostiku pri sumu na OSA, ter tudi uvedejo terapijo z aparaturami, ki ustvarjajo stalni pozitivni tlak (CPAP). Motnje spanja, ki niso OSA, pa preusmerijo k drugim specialistom oziroma na polisomnografijo. • Predavanji doc. dr. Mateja Pirš, dr. med. in Alenka Štorman, dr. med. sta bili osredotoceni na teste nadzornih kužnin za veckratno odporne organizme, ki se zdaj obracunajo kot loceno zaracunljiv material v bolnišnicah, domovih starejših obcanov in tudi v zdravilišcih. Povedano je bilo, katere kužnine se odvzamejo za posamezno vrsto bakterij, katere preiskave se naredijo in kako se izvid posamezne preiskave odraža v izvidu. • O Parodontalni bolezni, to je kronicno vnetje obzobnih tkiv, je predaval prof. dr. Milan Petelin, dr. dent. med. Poudaril je uspešnost zdravljenja v zacetni fazi bolezni že z vzdrževanjem ustrezne zobne higiene in odstranjevanjem mehkih zobnih oblog. Pri propadu ostalih obzobnih tkiv pa je potrebno tudi lušcenje in glajenje zobnih korenin. Ce so obzobni žepi globoki, pa tudi to ne zadostuje, potrebno je dodatno kirurško zdravljenje s preoblikovanjem dlesni, kosti in/ali zobne korenine. Obracunske šifre za to vrsto zdravstvene dejavnosti potrebujejo prenovo. • Radmila Krunic iz Direkcije je pregledno predstavila spremembe Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so bila uveljavljena na podrocju napotovanja, nadomestil med zacasno zadržanostjo od dela in zobozdravstva. • Drago Perkic iz Direkcije je spregovoril o novostih pri zagotavljanju medicinskih pripomockov (v nadaljnjem besedilu: MP). Nekateri MP tako ne bodo vec pravica (npr. prevleka za zbirno vrecko pri kolostomi, ileostomi ali urostomi), pri drugih so bile od 1. 6. 2020 dalje uveljavljene širitve (npr. posteljne in hlacne predloge pri inkontinenci in težavah z odvajanjem seca) ali se uvajajo novi MP (npr. mobilne neprepustne hlacke, sistem za spremljanje glukoze v medcelicnini). Za vse skupine MP so še vedno predpisana zdravstvena stanja in drugi pogoji za upravicenost iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Vzpostavljajo se tudi osnovne zahteve kakovosti MP, ki so za zdaj dolocene za MP za sladkorno bolezen, inkontinenco in težave z odvajanjem seca ter za kolostomo, ileostomo in urostomo. Sledilo je delo po skupinah, kjer je bilo zlasti poudarjeno: • SP2, SP 1, ABO in NBO: da se glede na nadzorno obdobje, ki bo zajeto v nadzore še vedno uporablja Navodilo za obracun št. 1/2019, nadzorniki so bili tudi opozorjeni, da neustrezen vrsta zdravstvene storitve na napotnici ni razlog za nepriznavanje obracuna storitev; seznanjeni so bili tudi z dopisom Ministrstva za zdravje, ki je pritrdilo interpretaciji 8. alineje 1. tocke 1. odstavka 23. clena ZZVZZ (delež oziroma delitev obracuna v breme OZZ/ PZZ). • Osnovno zdravstvo: izvedenih bo nekaj nadzorov varstveno delovnih centrov, ker je bil posodobljen obracunski model. Vsi nadzorniki ponovno opozorjeni na spoštovanje varnostnih ukrepov, v tem kontekstu se v letu 2020 v nadzorih ne izvajajo pregledi zavarovanih oseb. • zdravila: pripravljen je nacrt uvajanja nove sodelavke v nadzore lekarn, dogovorjena so podrocja, ki se bodo analizirala in uporabila pri pripravi nacrta za nadzore za zadnje nadzorno obdobje. • zobozdravstvo: nadzorniki so bili opozorjeni, da letos glede na epidemiološko situacijo ni izvajanja nadzorov s pregledom zavarovanih oseb. Delavnici za imenovane zdravnike Vloga imenovanih zdravnikov pri odlocanju o bolniškem staležu je zelo zahtevna, zato smo na to temo za njih organizirali dve delavnici. Prva na temo Onkologija, ki jo je izvedla dr. Jana Ocvirk, je imela cilj predstaviti najnovejše trende pri zdravljenju in obvladovanju onkoloških obolenj, s poudarkom na odlocanju o bolniškem staležu. Vsebina je obsegala: • najnovejši nacini zdravljenja onkoloških bolnikov. Poudarek je bil dan ucinkom na psihofizicno stanje bolnikov in s tem na zmožnosti vracanja na delo; • razprava med udeleženci z namenom uskladiti nekatera merila za enotnejše odlocanje. Druga delavnica na temo Ukrepi za zmanjševanje zdravstvenega absentizma pa je imela cilj predstaviti razlicne možnosti za zniževanje bolniškega staleža, predlagati nove postopke pri delu imenovanih zdravnikov in na primerih iz prakse osvetliti problematiko z vec zornih kotov. Vsebina je obsegala: • predstavitev ukrepov za zmanjševanje zdravstvenega absentizma, • predstavitev primerov iz izvedenske prakse in razprava. Izvajalec je bil Zdenko Šalda, dr. med.. Sistematicna analiza vzrokov za napake in njihovo preprecevanje Skrb za varnost pacientov je prav tako znanost kot npr. kirurgija. Da bi pridobili: • znanja o sodobni analizi napak, • kako se uvajajo varovala v procese in sisteme za preprecevanje napak, • vlogo vodstev zdravstvenih organizacij pri vpeljavi ukrepov za izboljšave, smo organizirali 3. del delavnice »Sistematicna analiza vzrokov za napake in njihovo preprecevanje: Varnost pacientov«. Vsebina je obsegala: • povzetek prvih dveh delov, • potek analize domnevne napake, • orodja za pomoc pri analizi, • spremembe, • uvedba varoval v sisteme in procese, • vloga vodstva pri vpeljavi ukrepov za izboljšave. Delavnico je izvedel prof. dr. Andrej Robida . Druga izobraževanja s podrocja dejavnosti ZZZS Projektno vodenje ZZZS izvaja kar nekaj obsežnih projektov, ki pomenijo širitev projektnega nacina dela na vedno vecje število zaposlenih in hkrati zahtevajo ustrezno koordinacijo zahtevnih aktivnosti in velikega števila izvajalcev znotraj projektnih skupin in navzven. Zaradi poglobitve znanja o projektih in projektnem managementu, predvsem pa o vodenju projektov, smo organizirali ucno delavnico na temo projektnega vodenja, ki je bila namenjena predvsem sodelavcem, ki bodo vodili projekte oziroma sodelovali v projektih, ki so nacrtovani z novim Strateškim razvojnim programom ZZZS za obdobje 2020-2025 ali pa so kakorkoli že vkljuceni v projektno delo v ZZZS. Vsebina je obsegala: • Projektni pristop: --kaj je projekt in kaj projektni management; • Projektne organizacijske strukture: --pojmovanje organizacijskih struktur, vkljucevanje projekta v obstojece organizacijske strukture v ZZZS, --hierarhicna organiziranost, cista projektna organiziranost, matricna organiziranost, • Organiziranje projektnega dela: --udeleženci v projektu, --vloge, naloge, pristojnosti in odgovornosti udeležencev v projektu, • Procesi v projektu: --temeljni transformacijski procesi in procesi projektnega managementa, --inicializacija, koncipiranje, definiranje, spremljanje izvajanja, koncanje. Izvajalec je bil dr. Tomaž Kern. Mnenje udeleženca: Konkretni predlogi, kako poenostaviti projektno dokumentacijo, koliko energije in casa je treba vložiti v nacrtovanje projekta in kdo vse naj pri tem sodeluje, zakaj vse so uporaba projektna IT orodja. Pisanje za splet Uporaba interneta postaja v sodobnem svetu nepogrešljiva. Na spletnih straneh ZZZS lahko zavarovane osebe preberejo, kakšne pravice jim pripadajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kdo odloca o njihovem bolniškem staležu in kakšno bolniško nadomestilo place jim pripada. Na spletu lahko narocijo novo slovensko ali evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, preverijo, kje si lahko izberejo svojega osebnega zdravnika, kakšni potni stroški jim pripadajo v primeru zdravljenja v drugem kraju… Pa znamo te informacije napisati na enostaven in razumljiv nacin? Jih znamo pravilno strukturirati? Temu je bila namenjena tokratna delavnica. Piscem vsebin na spletnih straneh ZZZS. S široko uporabo interneta se povecuje tudi pomen pisanja vsebin na spletu. To je vešcina, ki ima posebna pravila. Na delavnici so ta pravila udeleženci podrobneje spoznali s ciljem, da so svoje vešcine pisanja še poglobili. Z novim Strateškim razvojnim programom ZZZS 2020-2025 namrec dajemo velik pomen nadgradnji in celoviti prenovi spletnih strani ZZZS. Namen delavnice je bil pridobiti kompetence za pripravo ucinkovitih vsebin za komuniciranje prek spleta ter smernic za pisanje za splet in konkretno za prenovo spletnega mesta ZZZS. Vsebina je bila razdeljena na dva dela: 1. del: --osnove uporabniške izkušnje, --priprava na pisanje – ustvarjanje person, --zakonitosti pisanja za splet, --standardi WCAG, --nacrtovanje in urejanje vsebin ZZZS: delo v skupinah na teme bolniška nadomestila, menjava, osebnega zdravnika, kartica zdravstvenega zavarovanja in pravice v tujini ter druge aktualne teme. Domaca naloga: vsak udeleženec si je izbral temo in pripravil nalogo, ki jo je oddal do drugega dela delavnice. 2. del: --pregled pripravljenih nalog, --pristajalne in zahvalne strani, novicniki, --analiziranje uspešnosti vsebin. Izvajalka je bila Jasna Suhadolc. Predavanje s podrocja integritete »Integrity is doing the right thing even when no one is watching« (cs lewis). Integriteta pomeni biti pošten in dosledno ter brezkompromisno spoštovati mocna moralna in eticna nacela ter vrednote. Osredotoca se na osebne znacilnosti posameznika. Zato je integriteta prej izbira kot obveza. Okvir integritete predstavljajo posameznikove vrednote in nacela, integriteta pa pomeni skladno delovanje znotraj tega okvira. Ko, npr. pri drugih zaznamo, da delujejo v skladu z vrednotami, prepricanji in naceli, za katere trdijo, da ji vodijo v življenju obicajno pravimo, da gre za ljudi z integriteto. Integriteto razumemo tudi kot dosledno ravnanje v skladu z izbranim svetovnim nazorom. Obstaja vrsta znakov, ki nakazujejo, da imamo opraviti z ljudmi z integriteto, kot so: odprtost za povratne informacije, sprejemanje osebne odgovornosti, uravnavanje lastnih potreb s potrebami drugih, izkazovanje razumevanja in socutja, iskanje nasvetov, spoštovanje drugacnih pogledov, spoštovanje dogovorov in še mnogo drugih. Namen predavanja je bil povecati zavedanje pomena integritete in tveganj kršitev integritete, katere bi želeli obvladati. Vsebina je bila naslednja: • pojem in pomen integritete, • vloga nacrtov integritete, • korupcijska tveganja in tveganja za kršitve integritete, • kratek vpogled v nekatere institute ZIntPK, • odgovori na postavljena vprašanja. Izvajalka je bila sodelavka Komisije za preprecevanje korupcije Barbara Fuerst. Na lokaciji v Ljubljani smo izvajali usposabljanja in preizkuse znanj skladno z dolocili Zakona o varnosti in zdravju pri delu ter požarne varnosti. Vaje evakuacije smo, zaradi razmer, izvedli le na petih enotah, kjer je to potrebno, v skladu s Pravilnikom o požarnem redu. Za sodelavce, ki so po posameznih enotah pooblašceni za izvajanje evakuacije, zacetnega gašenja požarov in izklop elektricnega toka, smo organizirali posebno usposabljanje na to temo. Izobraževanja v zvezi s promocijo zdravja na delovnem mestu Promocija zdravja ni dobro napisan program, je nacin življenja. Zdravje pa je osnova za kakovostno in zadovoljno življenje. V skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu je delodajalec dolžan nacrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu. Hkrati pa se na ZZZS zavedamo: • da je dobro zdravje, pocutje in varnost zaposlenih pogoj za dobro in uspešno življenje in delo; • da promocija zdravja na delovnem mestu prispeva k boljšemu pocutju in zdravju delavcev, s cimer želimo doseci zmanjšano izostajanje od dela zaradi bolniške, vecjo motivacijo, povecanje zadovoljstva zaposlenih,… Z namenom da se malo ustavimo, umirimo, razmislimo o zares pomembnih stvareh, pomislimo na svoje zdravje, na naše želje, kaj nas razveseljuje in sprosti… smo organizirali vec tematsko razlicnih delavnic. Rdeca nit je bilo gibanje, zdrava prehrana in obvladovanje stresa. Adijo stres, razhajava se STRES? Ne, hvala. Odlocimo se raje za zdravje, vitalnost, vec energije, navdiha, miru in sprošcenosti. Da bi lahko preizkusili in izkusili nekaj, kar je drugacno in uspešno deluje že tisocletja, smo za sodelavce OE Maribor, organizirali fizicno izvedbo delavnice z vsebino: • Energetske vaje za dobro jutro: prebudimo duha in telo. • Spoznajmo sebe skozi tradicionalno kitajsko medicino in vzrok stresa. • Razlicne metode dihanja. • 7 nasvetov kako živeti vitalno in zadovoljno življenje. • Terapevtske vaje, prilagojene vašemu stilu dela in akupresurne tocke za najpogostejše tegobe na delovnem mestu, sprošcanje in odpravo stresa. • Prakticna vadba za sprošcanje napetosti, dviga energije, koncentracije in vitalnosti na delovnem mestu. • Koristni in preprosti napotki za zdravje in zadovoljstvo doma in v službi. • Posebno presenecenje, ki prinaša mir in globoko sprostitev. • Vaje za sprošcanje, dihanje in umirjanje, ki jih bomo prakticno izvajali in usvojili. Harmonija zdravja in vitalnosti Dokazano je, da si poleg delovnih izkušenj in let lahko pridelamo tudi kronicne bolezni. Pozabili smo, kako živeti harmonicno, zadovoljno in preprosto življenje. Že 10 minut vadbe in sprošcanja med delovnim casom prinaša opazne spremembe. Zakaj? • Ker vzpostavljen pretok energije po celotnem telesu, prinaša svežo energijo tudi možganom, kar nam omogoca boljši spomin, možnost iskanja rešitev, hitrejši odziv, kreativnost, navdih in nove ideje. • Poveca se raven energije, zato imamo vec delovnega elana. • Ucinkuje podobno kot »reset« tipka na racunalniku. • Telesne bolecine, nesprošcenost ter zategnjenost se zmanjšajo in izboljšajo splošno pocutje, prav tako pa tudi splošno zdravje. • Izkušnje kažejo, da ko spremenimo stvari pri sebi, zacne to nevede pozitivno vplivati na ljudi okrog nas. Zacnimo pri sebi. Iluzija je, da lahko spreminjamo druge po naših željah in pricakovanjih. To je prava stvar za vse, ki želimo dobre medsebojne odnose, zdravo, uspešno ter umirjeno delovno okolje. Še zadnji trenutek, pred razglasitvijo epidemije, smo ujeli in organizirali fizicno izvedbo delavnice za sodelavce OE Maribor z vsebino: • Katere so skrbno varovane skrivnosti starih mojstrov in kako doseci harmonijo? • Spoznavanje harmonije skozi naravni red (prehrana, spanje, gibanje, dihanje...). • Razumevanje našega delovanja in navad ter kako jih spremeniti. • Najucinkovitejše in enostavne vaje za vitalnost, zdravje in harmonijo na vseh ravneh našega bivanja. • Vaje za sprošcanje in regeneracijo ter posebna zdravilna metoda za sprošcanje in zdravje notranjih organov. • Samomasaža in zdravilne tocke na telesu – naravna pot do harmonije in zdravja in še vec. Delavnico je vodila Maja Kosmacin. Sprošceni v praksi Spremembe so vedno z nami: vse kar pride, tudi gre, vse je igra dualnosti, ki jo doživljamo na zunaj. Pa vendar, ali želite, da je tako? Biti sprošcen in umirjen je najtežje v obdobju stresa. Pri dogotrajnem stresu trpi naš celoten organizem, kar pa ima dolgorocne posledice. V teoriji nam je marsikaj jasno, pa vendar kljub težavam in stresu pozabimo, da imamo v praksi možnost, da se na naraven nacin rešimo in sprostimo. V trenutni situaciji nam je praksa v veliko pomoc, na vseh ravneh našega bivanja in delovanja. Tokrat smo bili zelo prakticni. S celim srcem smo želeli, da obcutite svojo pravo naravo, ki je mir, notranje veselje, ljubezen in da zaupate sebi, da je vse možno samo, ce s celim srcem želimo tako. Nekaj vsebinskih iztocnic spletnega webinarja: • naredili bomo najucinkovitejše vaje za pretocnost, regeneracijo in sprostitev telesa; • posebno vajo za umirjanje razuma in custev, • še posebej se bomo posvetili krepitvi pljuc in imunskemu sistemu; • dihanje je najhitrejša pomoc pri stresu in težavah, zato bomo naredili metodo cistilnega diha, ki ugodno vpliva na živcni sistem in celotno telo; • zelo ucinkovita metoda so tudi zdravilne akupresurne tocke, ki v trenutku prinesejo olajšanje dolocenih težav, tokrat za krepitev imunskega sistema. Webinar si še vedno lahko ogledate na https://lopis.si/2020/04/28/sprosceni- v-praksi/ geslo: sprostitev Ustvarjeni smo za gibanje in zdravo prehrano Tistega dne smo gibanje in na zdravo prehrano pogledali z malo drugacnega zornega kota. Vemo, da nam dober odnos do sebe, do svojega telesa dviguje kakovost življenja. Vprašanje je, koliko smo za to pripravljeni narediti. Morda že živite zdravo, ste potrebovali samo malo vzpodbude... Poslali smo vam webinar, v katere je mag. Mojca Perko pogledala in analizirala trenutno situacijo z vidika zdravega nacina življenja, ki je razdeljen v 3 vsebinske sklope: 1. GIBANJE kot prioriteta ali nuja? --Kakšna je bila motivacija za gibanje vcasih in kakšna je danes. Poišcimo svojo motivacijo za gibanje. --Vadba in treningi kot nacin življenja. Kako to dosežemo? --Lestvica športnih aktivnosti, s katerimi se odrasli Slovenci najvec ukvarjamo. --Trenutni trend je sedec nacin življenja. Kakšne so posledice? Kako jih prepreciti? --TOP tri skupine vaj, ki jih je smiselno uvesti v gibanje. --Navodilo za trening doma. Kakšne vaje izvajati in na kakšen nacin? --Zakaj in kako uvesti urnik redne vadbe? Pozitivne posledice rednega izvajanja. 2. ZDRAVA PREHRANA v vsakdanjem življenj --Osnovne skupine hranil. Spoznajmo makrohranila in mikrohranila. --Zakaj so beljakovine pomembne? Kateri viri beljakovin so najkakovostnejši? --Mašcobe res redijo? Zakaj jih potrebujemo? --Ogljikovi hidrati in vlaknine. Kateri so najboljši zame? --Sestavimo si uravnotežen obrok in se najejmo brez slabe vesti. --Vitamini in minerali nekoc in danes. Kaj je danes drugace? 3. IMUNSKI SISTEM --Kako deluje? Zakaj ga imamo? --Prednosti zdravo delujocega imunskega sistema. Kako vemo, ce naš imunski sistem ne deluje optimalno? Kaj lahko naredimo sami? Webinar si lahko ogledate na https:// lopis.si/2020/04/28/ustvarjeni-smo-za- gibanje-in-zdravo-prehrano/ geslo: gibanje Asertivna komunikacija Kolektivi so sestavljeni iz razlicnih posameznikov, kjer ima vsak ne le svoje potrebe, temvec tudi svoj stil vedenja in prevladujoci nacin komuniciranja. V osnovi locimo štiri stile komunikacije: • pasivni stil vedenja in komunikacije, • agresivni stil vedenja in komunikacije, • manipulativni stil vedenja in komunikacije (kot kombinacija pasivno – agresivnega vedenja) in • asertivni stil vedenja in komunikacije. V okolju, kjer primanjkuje asertivnega vedenja in asertivne komunikacije, se krhajo odnosi, vec je nespoštljive komunikacije, zaposleni se pocutijo ogroženi zaradi agresivnih komunikatorjev, ki brez premisleka izrecejo vse, kar jim pade na pamet. Po drugi strani pa nas jezijo pasivni komunikatorji, ki ne povedo na glas, kaj si mislijo, se na sestankih potegnejo vase, niso pripravljeni deliti mnenj, idej, predlogov; z vsem se strinjajo… Kaj je rešitev? Da v cim vecji meri postanemo asertivni. Asertivna komunikacija namrec rešuje odnose, zaposleni odkrito delijo svoje mnenje, ideje, predloge in postanejo v komunikaciji bolj samozavestni, neposredni in spoštljivi, saj upoštevajo tako lastne potrebe kot potrebe svojih sodelavcev. A biti oziroma postati asetrtiven ni tako enostavno... Webinar je bil sestavljen iz treh modulov: 1. Kaj je asertivna komunikacija in zakaj je pomembna? 2. Kako postati asertiven? 3. Uporabne in prakticne tehnike za krepitev asertivne komunikacije. Pripravila ga je Suzana Poznic Cižmek iz Ponsia. Z gibanjem do mocnejšega zdravja Z željo, da bi prepoznali tisto prvinsko, otroško željo po gibanju, ki ga boste izvajali na varen trajnostni nacin (zato 20 tednov) in s ciljem, da v cim vecji meri osvojimo redno naravno gibanje kot trajnostno navado in se opolnomocimo, da bomo znali vadbo prilagajati svojim lastnim zmožnostim in potrebam, je Urban Praprotnik na našo idejo in pobudo pripravil 20 tem za 20 tednov: 1. “Vitamin” gibanja in stika z naravo: pomen rekreacije. 2. Zakaj in kako raztezati mišice (osnovna pravila varnega zdravega raztezanja in osnovne raztezne vaje)? 3. Zakaj in kako krepiti mišice (osnovna pravila vadbe za moc)? 4. Hoja: od stoje na mestu do živahne hoje. 5. Hoja, poškodbe. 6. Obremenitev, pocitek. 7. Nacrtovanje vadbe. 8. Tek, zakaj? 9. Tek, kako? 10. Motivacija, navade. 11. Zakaj nas boli v križu (trije najpogostejši razlogi)? 12. Kako raztezati mišice, ki so skrajšane pri sedenju? Kako vstati, kako hoditi, katere raztezne vaje so posebej koristne? 13. Kako krepiti mišice, ki so neaktivne pri sedenju? 14. Kako premagati slabo voljo, ko recemo, da se nam ne ljubi? 15. Odvecna telesna teža. 16. Kolesarjenje: njegove prednosti in pomanjkljivosti. 17. Vzdržljivostna aerobna vadba in visoko intenzivna intervalna vadba, njune prednosti in pomanjkljivosti. 18. Vpliv gibanja na srce in ožilje, kdaj koristi in kdaj škodi. 19. Vpliv gibanja na imunski sistem (pozitivni in negativni ucinki vadbe). 20. Ucinkovanje gibanja na naše možgane: živcne povezave, prekrvljenost možganov, ucinki na spanje, cujecnost, meditacija… Pobude in ideje udeležencev: • upam, da bodo vsebine še nekaj casa dostopne, veckrat je potrebno pogledati nazaj • prenesti “v živo”, takoj, ko bo mogoce. Vkljuciti tiste, ki sedaj “ne migajo”, za kar pa jih je najprej treba identificirati. • Pri izvedbi na daljavo je treba nekako zagotoviti, da vsak posluša in izvede vse, ne le posluša vzporedno z necim drugim. • Hvala in tako naprej:-) • Predlagam celoletno tako delavnico, da nas 1x na teden spodbudi k aktivnosti. • Naj se tak program izvaja tudi drugo leto. Vadbe ni nikoli prevec. Le tako bomo ostali zdravi • Veckrat ponoviti tako izobraževanje, da te vzpodbudi za gibanje, ker v sedecem delu na to pozabiš. • Pohvala gre tudi vsem, ki se trudite in nam izbirate malo drugacna izobraževanja, da bomo skupaj lažje prebrodili to obdobje... Lepo se imejte in ostanite zdravi. • Super, da nas s temi delavnicami opozarjate, kako je pomembno, da se tudi med delom razmigamo in cuvamo svojo hrbtenico. • Hvala. Zelo dobrodošlo v casu korone. • Hvala za prijazno izvedbo. Program bo še celo leto 2021 na voljo vsem zaposlenim na spletni strani: www. urbanitekaci.com/zzzs-2020 Mastne laži o mašcobah Da so mašcobe vzrok za bolezni in debelost, je mit. Mašcobe, tudi nasicene, imajo veliko koristi za zdravje. Najvecji krivci zdravstvenih težav, kot so, srcno-žilne bolezni, sladkorna bolezen in rak, so rafinirani sladkorji, transmašcobe, industrijska olja – torej predelana olja. Zmotno je prepricanje, da nas mašcobe naredijo debele in da holesterol, ki ga zaužijemo, zviša holesterol v krvi. Mašcobe vsebujejo zelo pomembna hranila za življenje. Katera? To vam je v spletnem seminarju s provokativnim naslovom Mastne laži o mašcobah, predstavila mag. Mojca Perko. Prijazno smo vas povabili k ogledu posnetka, kjer ste dobili odgovore na naslednja vprašanja: • Kakšne mašcobe poznamo? • Katere mašcobe so najboljše? • Mašcobe v hrani. • Katerim mašcobam se je bolje izogibati? • Kaj so Omega 3 in Omega 6? • 9 TOP namigov za boljšo prebavo mašcob. • 3-dnevni jedilnik z zdravimi mašcobami. Webinar si še vedno lahko pogledate na https://lopis.si/2020/05/26/mastne-lazi- o-mascobah/ geslo: mašcobe Delavnica enostavne priprave rastlinske hrane Ob hitrem in polnem dnevnem urniku žal mnogim zmanjka casa za zdravo hrano. Pa vendar lahko zelo zdravo hrano pripravimo zelo hitro. Razviti moramo le nekaj preprostih spretnosti, ki jih iz dneva v dan lahko samo še izboljšujemo. Za sodelavce OE Nova Gorica smo izvedli fizicno delavnico, na kateri so se naucili pripravljati razlicne juhe, glavne jedi, namaze in sladice. Sproti so hrano okušali in se ucili o njenih dodatnih zdravilnih lastnostih. Šli so skozi 5 korakov: Korak 1: Zakaj je doma pripravljena hrana boljša od industrijske? Korak 2: Kaj vse nam prinašajo domaca kuhinja in skupni obroki? Korak 3: Kriticna presoja pogostih nasvetov o zdravi prehrani. Korak 4: Kako izgubiti strah pred kuhinjo? Korak 5: Prakticni prikaz enostavne, hitre priprave izbranih jedi in pokušina Delavnico sta vodila mag. Jasmina Kozina Praprotnik in Urban Praprotnik. Delavnica za promotorje zdravja Za promotorje zdravja smo izvedli delavnico na temo izzivi promocije zdravja na delovnem mestu. Cilj je bil: • Pridobiti ideje za nadgradnjo vprašalnika za promocijo zdravja na delovnem mestu v ZZZS. • Dobiti Prirocnik – 101 ideja za izvedbo aktivnosti promocije zdravja. • Osvojiti tehniko za spodbujanje sodelavcev k razmisleku o svojem zdravem/ nezdravem življenjskem slogu. Vsebina pa naslednja: 1. Pomen kakovostnih vhodnih podatkov za pripravo nacrta promocije zdravja na delovnem mestu: --Nabor možnih vhodnih podatkov za ucinkovito analizo. --Identifikacija 5 najvecjih izzivov v organizaciji/enotah (na podlagi izvedene analize). --Poglobljena analiza vhodnih podatkov (iskanje možnih potencialnih vzrokov za posamezno situacijo). --Kakovostna zasnova vprašalnika za dovolj jasen uvid v zaznane izzive (kreiranje/nadgradnja vprašalnika). --Definiranje ciljev za prepoznane izzive. --Nabor potencialnih aktivnosti promocije zdravja (doseganje zastavljenih ciljev). 2. Preventivni ukrepi na podrocju obvladovanja psihosocialnih tveganj: --Pogosto zaznana tveganja. --Primeri iz prakse. --Priporocila. 3. Odgovornosti skupine za promocijo zdravja za uspešno izvajanje promocije zdravja: --Spremljanje deleža udeležbe. --Vzrokov za neudeležbo. --Iskanje novih kreativnih nacinov povabil. --Primeri iz prakse. --Korona izzivi. 4. Vaja: Ozavešcanje odgovornosti za lastno zdravje in kakovostno dolgoživost: --Sem dober ali slab promotor. --Tehnika – kolo zdravega življenjskega sloga. --Predstavitev tehnike, namen, priporocila. 5. Predstavitev primerov uspešnih aktivnosti promocije zdravja – 101 nasvet. Izvajalka delavnice je bila Andreja J. Koderman . Obvladovanje stresa na delovnem mestu Živimo v casu in okolju, ki nas na razlicne nacine bolj kot k biti in ljubiti nagovarja k imeti. Živimo prehitro, krcevito, površno. Živimo v tako imenovanem informacijskem smogu in svetu prehitrih sprememb. Ne utegnemo se vprašati, kdo pravzaprav smo in kaj je prav in dobro za nas. Vse vec je ljudi, ki ne živijo v harmoniji z okoljem, s soljudmi in s samim seboj. Najboljša preventiva je v prizadevanju, da bi našli svoj lastni ritem ali kot pravi Robert S. Eliot, da bi znali in hoteli »uglasiti violino lastnega bivanja«: strune ne smejo biti prevec napete, ker lahko pocijo, niti premalo, ker ne dajo pravega zvoka… Razvili smo prijeme, ki vam bodo v tem turbulentnem casu lahko pomagali, da boste stresnim situacijam bolj kos in se jim boste znali izogniti vas v okviru programa Promocije zdravja na delovnem mestu, smo organizirali predavanje na temo obvladovanje stresa. Izvajalec, Ladislav Golouh, dr. med., je spregovoril o temah, ki so za nas pomembne v casu epidemije in vplivajo na naše ucinkovito delo. Glavna tema je bila, kako se soociti s stresom na delovnem mestu, tesnobo, paniko, zaskrbljenostjo, kako se izogniti mobingu in sindromu izgorelosti..., kako ohraniti dobre odnose tudi v teh negotovih casih, zakaj nosimo masko,... Posnetek predavanja je objavljen na našem portalu http://portal.zzzs.si/promocija-zdravja/ SitePages/Home.aspx?web=1 Zdrava hrbtenica in kronicni stres Kar 40 % bolniškega izostanka se lahko zahvalimo bolecinam, ki izvirajo iz hrbtenice. Kar okoli 80 % odraslih se vsaj enkrat v življenju sreca z njimi. Te bolecine pa se pri nekaterih zelo rade redno ponavljajo. Kaj narediti? Kako se zašcititi? Kako zmanjšati pogostost in težavnost problema? Kronicni stres, ki vodi v slabšanje pocutja in v duševne motnje od anksioznosti, depresije, motenj pozornost in izgorelosti, kot tudi v krhanje našega cisto fizicnega zdravja, je žal v porastu. Vse vec raziskav s tega podrocja prepoznava temeljne, med seboj prepletajoce se razloge za ta pojav. Da se opolnomocimo pri reševanju lastne stiske, v kateri se znajdemo zaradi zunanjih in notranjih okolišcin, je zelo koristno o tem vedeti vec. Za lažje obvladovanje stresnh situacij in da se jim boste znali izogniti ter v veliki meri preprecili oziroma omilili bolecine v hrbtenici, smo organizirali vec ponovitev delavnic (dve v fizicni obliki za sodelavce OE Koper in Kranj ter 3 virtualno) z naslednjo vsebino: • Razumeti hrbtenico. • Razumeti vzroke za ranljivost, ki jo cutimo z bolecinami. • Najpogostejši vzroki za težave in kako jih odpraviti? • Kaj je stres in kaj je kronicni stres? • Kako dvigniti našo odpornost na kronicni stres? • Pomen gibanja za duševno zdravje. • Kako izkoristiti znanje v vsakodnevnem življenju? Delavnico je vodil Urban Praprotnik. Eden od komentarjev: Uporabnost, nasveti iz prakse, vmesne vaje, pozitiven odnos in humor, zelo pomembna tema tudi za delovno mesto, saj je iz tega naslova veliko bolecin, obolenj, bolniškega staleža. Motnje spanja Motenj spanja je precej vec, kot si mislimo. Nespecnost ni edina motnja spanja. Motnje spanja se lahko kažejo tudi kot prekomerna dnevna zaspanost. V sodobni družbi zaradi razlicnih vzrokov kar tretjina ljudi trpi za razlicnimi motnjami spanja. V javnosti se o tem premalo govori. Vecina ljudi misli, da nima zdravstvenih težav, ce so prekomerno zaspani cez dan, vse dokler jih bolezen resno ne ogroža pri vsakdanjem življenju. Zakaj potrebujemo spanje? Spanje je potrebno za normalno delovanje našega živcevja, ki preko razlicnih povezav in mehanizmov uravnava delovanje celega telesa (telesno temperaturo, izlocanje hormonov, imunski sistem, telesno aktivnost,…). Pomanjkanje spanja najprej vodi v motnje razpoloženja, nato pa v poslabšanje naših živcnih funkcij (koncentracije, spomina) in porušene ritme izlocanja hormonov. Kaj je nespecnost? Svetovna zdravstvena organizacija definira nespecnost kot težave pri uspavanju in/ali vzdrževanju spanja ter kot obcutek neosvežujocega spanca, ki se pojavlja vsaj tri noci na teden in ga spremljata slabo pocutje in slabša funkcionalnost podnevi. Da bi prepoznali motnje dihanja v spanju in morebitne posledice, smo organizirali fizicno delavnico z vsebino: • Proces spanja in budnosti. • Smrcanje in druge motnje dihanja v spanju ter vzroki. • Najbolj pogosti simptomi in kaj lahko naredimo sami. • Posledice obstruktivne apneje in kako jo zdravimo. Delavnico je vodil prim. mag. Igor Koren, iz podjetja PULMORADIX. Optimisticno v leto 2021 Zadnje izobraževanje v letu 2020 je bilo namenjeno predavanju, na katerem je Željko Curic iz podjetja O.K. Consulting na zelo realen nacin predstavil dodano vrednost krize in njeno krivuljo. Udeležence pa je nagovoril tudi generalni direktor. Odzivi poslušalcev so zelo dobri. Eden od komentarjev med ocenami predavanja je, “da bi bilo potrebno take motivacijske delavnice predpisati na recept”. Posnetek je na voljo za ogled vsem zaposlenim na: http://portal.zzzs.si/optimisticno-leto2021/ SitePages/Home.aspx?web=1 Zakljucek Leto 2020 je mocno zaznamovala epidemija, ki smo jo izkusili prvic v »našem casu «. V casu epidemije se je tudi delo vseh nas mocno spremenilo. Obremenitve, tako fizicne kot psihicne, so bile veliko vecje. Veseli pa nas, da smo kljub vsemu izvajali izobraževanja in se po kakovosti in številcnosti le teh lahko primerjamo z letom prej. Leto se je k sreci zakljucilo, ostala pa so mnoga nova znanja in pridobitve, za katere ima kar nekaj zaslug tudi izbor pestrih, poucnih, strokovnih in vcasih tudi zabavnih izobraževanj. Izpolnjene ankete udeležencev programov potrjujejo, da je naše izbiranje tem in izvajalcev izobraževanj pravilno. Prav tako iz anket izhaja tudi želja po ponovni organizaciji takšnih programov ali njihovih nadgradenj v naslednjem letu. V tem clanku smo objavili kar nekaj pozitivnih odzivov udeležencev na izobraževanja. Seveda pa niso bili vsi dobri. Najveckrat izraženo nezadovoljstvo se je nanašalo na izvedbo. Zaradi neustrezne racunalniške opreme so imeli slab zvok, sliko, raje bi imeli izvedbo v živo… Zelo, zelo malo komentarjev pa je bilo, ko udeleženci niso bili zadovoljni z vsebino ali izvajalcem. Vsaka povratna informacija je za nas zlata vredna, zato smo hvaležni za vsak odziv. Veliko vas pogreša fizicne izvedbe izobraževanj. Verjamemo, da bodo razmere kmalu ugodne in se bomo lahko vrnili na organizacijo takih oblik. Nas pa je trenutna situacija naucila in potrdila dejstvo, da so spremembe edina stalnica v življenju, da se vse da, ce se hoce, predvsem pa, da so mnoge spremembe tudi pozitivne. Zahvaljujemo se vsem sodelavcem, ki ste bili pripravljeni oblikovati programe ter deliti in prenašati svoje znanje, ki je zelo pomembna vrednota in posledicno bogati tudi vas. Prav tako se zahvaljujemo za dobro sodelovanje in pomoc pri izvedbi vseh izobraževanj vsem ostalim sodelavcem, ki so vsakic lepo poskrbeli za ustrezno pripravljene prostore in s tem tudi sami doprinesli svoj del k prijetnemu vzdušju na delavnicah. Letos pa gre še posebna zahvala informatikom v PE IC kot na obmocnih enotah. Pomagali ste nam, da smo se znašli v svetu MS Teamsov, Zoom-a in ostalih programih, pa tudi sodelavcem, saj marsikateri ni imel primerne opreme za spremljanje in aktivno udeležbo, pa ste vse uredili, da so se delavnic in predavanj lahko udeležili. Ce ponovimo misel iz leta 2019: »Ucenje je luc, pravi japonski pregovor. Ucenje je luc, ker razsvetljuje temo neznanja, nevednosti, omejenosti, zaverovanosti v sicer dragocene, a pogosto ozke okvire lastne izkušnje. Bolj kot kadarkoli poprej se zavedamo, da je ucenje vseživljenjski proces, ki nam pomaga ne le bolje razumeti svet in okolišcine, v katerih živimo, ampak nas ohranja notranje prebujene, duhovno sveže, v stiku s seboj, s svojim bistvom«. Ali kot je rekel Mali princ: “Bistvo je ocem nevidno.” Ne pomaga izostreno sokolje oko, razumevanje vseh teorij ali poznanje vseh knjig na svetu, ce ne zmoreš na svet gledati s srcem. Tisti clovek je velik clovek, ki je velik po srcu. Tisti, ki se ne obrne stran, ko drugi potrebuje pomoc, tisti ki se trudi delati dobro in tisti, ki ne obupa niti takrat, ko se vse zdi vec kot nesmiselno. Srce vidi in razume vse, le prisluhniti mu je treba. Daniela Zver Knific Kadri v številkah Na dan 31. 12. 2020 • Na ZZZS nas je bilo zaposlenih 847,28 delavca za nedolocen cas; 3 zaradi povecanega obsega dela oziroma imenovanja; 12,50 zaposlenega pa je nadomešcalo z dela odsotne sodelavce (število zaposlenih je preracunano na polni delovni cas). • 80 % je žensk in 20 % moških. • Povprecna starost zaposlenih je znašala 48,7 leta (ženske 48,5 leta, moški 49,8 leta). Izobrazbena struktura • 1,15 % delavcev ima I.–IV. stopnjo izobrazbe, 25,2 % jih ima V. stopnjo izobrazbe, 11,28 % delavcev ima VI. stopnjo izobrazbe, 47,87 % delavcev ima VII. stopnjo izobrazbe, 14,5 % delavcev ima VIII. ali višjo stopnjo izobrazbe. • Povprecna stopnja strokovne izobrazbe zaposlenih na ZZZS znaša 6,49; • 16 delavcev oziroma 1,8 % nima zahtevane stopnje izobrazbe (ob ustanovitvi ZZZS je znašal delež 33 %). Fluktuacija v letu 2020 je na ZZZS znašala 4,26 %, kar je 0,55 odstotne tocke vec kot v letu 2019, ko je ta delež znašal 3,71 %. Izobraževanje: • Izvedli smo 54 internih izobraževalnih programov na skupaj 95 razlicnih izvedbah, od tega 24 programov v okviru sklopa dejavnosti na 46 izvedbah ter 17 v okviru sklopa vešcin na 30 izvedbah. V okviru promocije zdravja smo organizirali 13 razlicnih programov na 19 izvedbah. • Na internih programih smo zabeležili 3.222 udeležb zaposlenih, od tega je bilo 1.094 udeležb na dejavnostih, 802 udeležbi zaposlenih na vešcinah ter v okviru promocije zdravja 1.326. • Eksternih izobraževanj doma in v tujini se je udeležilo 389 sodelavcev. • Za vsa izobraževanja smo v letu 2020 porabili 2.245 dni, od tega 1.424 dni na internih programih in 821 dni na eksternih izobraževanjih doma in v tujini. • Število dni za izobraževanja tako znaša 2,53 dneva na zaposlenega (interno izobraževanje 1,83 dneva, eksterno izobraževanje pa 1,55). Indeks na leto 2019 je 96,73. Napredovanja • S 1. 4. 2020 je bilo izvedeno napredovanje v javnem sektorju, ob tem, da so delavci pravico do place za ta napredovanja pridobili z decembrom 2019. Napredovalo je 89 delavcev oziroma 10,02 %. Letni pogovori • Izvedenih je bilo 94,6 % letnih pogovorov, ostali niso bili realizirani zaradi daljših odsotnosti ali odhodov delavcev. Absentizem • V letu 2020 je delež odsotnosti z dela zaposlenih zaradi bolezenskih vzrokov ostal na ravni iz leta 2019, beležimo namrec le rahlo znižanje deleža, in sicer za 0,06 odstotne tocke – s 6,48 % v letu 2019 na 6,42 % v letu 2020. Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih: • Skupna organizacijska klima v letu 2020 (3,66) je bila skoraj na enaki ravni kot v letu 2019 (3,68); • Zaznana je tudi rast zadovoljstva zaposlenih na 4,24 (leto prej 4,16); • Udeležba pri anketiranju je bila 52 % (leto prej 44 %). Mirijam Gricar Renata Božic Povše Daniela Zver Knific Porocilo o pogajalskih in drugih aktivnostih na podrocju dejavnosti obvezne socialne varnosti I Dogajanje, povezano z delom pogajalske komisije za sistem plac v javnem sektorju v letu 2020, je bilo zaznamovano z odstopom Vlade RS in aktivnostmi, povezanimi z epidemijo covida- 19. Do zamenjave vlade smo imeli eno sejo pogajalske komisije, prva seja v mandatu nove vlade je bila 17. 6.2020, sledile so ji še 4, zadnji dve sta potekali virtualno preko aplikacije MS Teams. Sindikalna pogajalska skupina se je sestala sedemkrat, zadnjih 6 sestankov je bilo virtualnih preko aplikacije Zoom. V okviru pogajalske komisije je bila imenovana delovna skupina za obravnavo administrativno tehnicnih težav pri izvajanju dolocb o redni delovni uspešnosti. Sestali smo se trikrat preko MS Teams. Ob koncu leta 2019 smo pogajanja zakljucili z dogovorom, da bomo v letu 2020 v okviru pogajalske komisije nadaljevali s pogajanji za dokoncno odpravo vseh varcevalnih ukrepov, drugacno, bolj enostavno in pravicno ureditev povracil stroškov prevoza na delo in z dela, spremembo sistema nagrajevanja redne delovne uspešnosti, odpravo anomalij v placnem sistemu, ki jih je povzrocil dvig plac, ki je bil vezan praviloma samo na tarifne razrede delovnih mest, brez predhodne odprave nesorazmerij med placami v okviru istih tarifnih razredov, in dvig minimalne place. V okviru pogajalske komisije za Kolektivno pogodbo dejavnosti obvezne socialne varnosti smo nacrtovali spremembo oziroma dopolnitev nabora delovnih mest v tarifnem delu kolektivne pogodbe dejavnosti, ki smo ga uskladili že v letu 2019, in zacetek pogajanj za normativni del kolektivne pogodbe dejavnosti, katerega predlog smo vodji pogajalske skupine posredovali v septembru 2019. Nicesar od nacrtovanega nismo uspeli realizirati. Kot je zapisano v uvodu, je temu botrovala zamenjava vlade, predvsem pa epidemija covida-19. II V nadaljevanju povzemam aktivnosti in stanje po posameznih podrocjih, pomembne za zaposlene v naši dejavnosti: Stroški prevoza na delo in z dela Vecina sindikatov se je pogojno strinjala z vladnim predlogom za povracilo stroškov v obliki kilometrine v višini dolocenega % cene litra 95 oktanskega bencina za kilometer, za % se nismo uspeli uskladiti, vladni predlog za 8 % ni bil sprejet. Zaradi uvedbe nižjih cen kombiniranega javnega prevoza so se povracila stroškov prevoza s 1. 1. 2020 za vecino javnih uslužbencev znižala, v casu zaustavitve javnega prevoza je vsem pripadala kilometrina, ki je v casu delovanja javnega prevoza po veljavnem sistemu izjema, in je dolocena v višini 8 %. Pogajanja v zvezi s tem se bodo nadaljevala. Dokoncna odprava vseh varcevalnih ukrepov Neuresnicene ostajajo zaveze o dokoncni odpravi vseh varcevalnih ukrepov (znižanje vrednosti placnih razredov, omejitve pri solidarnostni pomoci, regresu za prehrano ...). Veliko dela nas caka tudi pri odpravi anomalij pri vrednotenju delovnih mest, saj splošni dvig plac k temu zagotovo ni prispeval, spremembah ZSPJS … Splošni dvig plac na podlagi stavkovnega sporazuma med Vlado RS in sindikati JS, ki je bil sklenjen leta 2018, in ob koncu leta 2018 podpisanih aneksov k pogodbam o zaposlitvi in dvig minimalne place sta pustila grenak priokus pri delavcih, zaposlenih na delovnih mestih do V. tarifnega razreda. Posledica dviga minimalne place je, da so imeli v letu 2020 vsi javni uslužbenci, ki imajo place od 12. do 20. placnega razreda, enake place, vsi minimalne. Z dvigom minimalne place s 1. 1. 2021 (njena višina bo znana ob koncu januarja) bo ta enaka vrednosti 22. placnega razreda. To predstavlja oddaljevanje od osnovnega mota novega placnega sistema, ki je “za primerljivo delo primerljivo placilo”. Redna delovna uspešnost Ker zaradi dogajanja, na katera sindikalna stran ni imela vpliva, niso bile koncane aktivnosti za spremembo sistema nagrajevanja redne delovne uspešnosti, je ocenjevanje in nagrajevanje redne delovne uspešnosti od 1. 7. 2020 potekalo na enak nacin kot leta 2009. Torej po sistemu, ki smo ga zaceli, žal prepozno, spreminjati zaradi njegove kompliciranosti, saj temelji na zamudnih administrativnih podlagah, kar pogosto ocenjevanje dejanskih rezultatov zaposlenih potisne v drugi plan. Ocenjevalci so v veliki vecini tisti, ki ocenjujejo tudi delovno uspešnost za napredovanje, in je bilo z obširno analizo potrjeno, da za to niso kompetentni, saj skorajda ne prepoznajo razlik med delovnimi rezultati in uspešnostjo svojih podrejenih, in jih že od leta 2008 vec kot 90 % ocenjujejo kot odlicne oziroma prav dobre. Na povezavi https://www.gov.si/teme/ placni-sistem/ lahko v rubriki Redna delovna uspešnost najdete pojasnila in vzorce za izracun mase in višine nagrade za redno delovno uspešnost, ki so jih pripravili na Ministrstvu za javno upravo, in so skoraj identicni podlagam, ki so jih objavili v letu 2009. Na tej povezavi so tudi vsa ostala pojasnila Ministrstva za javno upravo v okviru posameznih podrocij, povezanih s placami v javnem sektorjem. Povzetek kljucnih dejstev: • za redno delovno uspešnost se lahko nameni najmanj 2 % in najvec 5 % letnih sredstev za osnovne place, obseg ( %) se za posamezno leto doloci v Kolektivni pogodbi za javni sektor do 1. septembra, • maso sredstev za redno delovno uspešnost se lahko doloci na ravni proracunskega uporabnika ali na ravni organizacijske enote; • obseg sredstev za redno delovno uspešnost za placilo ravnateljev, direktorjev in tajnikov se oblikuje in izkazuje loceno; • obseg sredstev, ki so na razpolago (odstotek od mase osnovnih plac v letu 2020 je 2 % osnovnih plac za obdobje julij – december); • tudi v letu 2020 bodo nadrejeni ocenjevali redno delovno uspešnost svojih podrejenih po enakih kriterijih kot v letu 2009, in jih doloca Kolektivni pogodbi za javni sektor: • znanje in strokovnost. • kakovost in natancnost, • odnos do dela in delovnih sredstev, • obseg in ucinkovitost dela, • inovativnost; Izstopanje oziroma nadpovprecni rezultati po posameznem kriteriju od ostalih sodelavcev v organizacijski enoti, v okviru katere poteka ocenjevanje, prinese javnemu uslužbencu 1 tocko, javni uslužbenec pa lahko doseže najvec 5 tock. Vrednost posamezne tocke je odvisna od obsega mase za redno delovno uspešnost* in števila tock, ki so jih prejeli javni uslužbenci v organizacijski enoti. Cim vec je tock, razdeljenih zaposlenim znotraj enote, nižja je vrednost ene tocke. Analiza ocen redne delovne uspešnosti v letu 2009 je potrdila, da tudi pri ocenjevanju redne delovne uspešnosti vodje praviloma niso nagradili samo tistih, ki so dejansko izstopali v primerjavi z ostalimi, ocene so razpršili po kriterijih in zaposlenih, posledicno je nagrado za delovno uspešnost prejelo veliko javnih uslužbencev, v temu primernih nizkih zneskih. • ocenjevanje je lahko mesecno, tromesecno ali polletno; • javni uslužbenec lahko na letni ravni za redno delovno uspešnost prejme najvec dve osnovni placi, izplacani za december preteklega leta (torej 2019); • redna delovna uspešnost pripada javnim uslužbencem samo za redno delo; • javni uslužbenec pri izplacilu place za januar prejme obvestilo, v katerem so navedena ocenjevalna obdobja, v katerih je bil v preteklem letu ocenjen, in število tock, ki jih je prejel v posameznem ocenjevalnem obdobju; • ocene za redno delovno uspešnost so javne. V skladu z dolocbo 33. clena Kolektivne pogodbe za javni sektor je potrebno objaviti seznam javnih uslužbencev in skupno število doseženih tock v posameznem ocenjevalnem obdobju, praviloma na ravni subjekta javnega prava. V strokovni delovni skupini, imenovani za obravnavo administrativno tehnicnih težav pri izvajanju dolocb o redni delovni uspešnost, smo potrdili, da brez možnosti sprememb Kolektivne pogodbe za javni sektor ni mogoce spreminjati oziroma poenostavljati napisanih navodil in podporne aplikacije, ki jo je mogoce samo nekoliko dopolniti, da bo imela še vecjo uporabno vrednost (dodati delovni list s seznamom s seštevkom ocen, primernim za objavo). Slabosti veljavnega sistema, ki zahteva prevec administriranja, tudi na racun vsebine, smo identificirali s ciljem odprave njegovih slabosti, njegovega izboljšanja in poenostavitve. Z iskanjem rešitev, ki smo jih skušali zagotoviti v okviru obstojecega sistema, a je zanje potrebno spremeniti predmetne predpise, bomo nadaljevali v delovni skupini za pripravo celovite prenove sistema ocenjevanja oziroma izplacevanja redne delovne uspešnosti. Delovna uspešnost iz naslova povecanega obsega dela Od 1. 7. 2020 dalje ne velja vec omejitev v obliki deleža prihrankov, ki jih lahko namenimo za delovno uspešnost iz naslova povecanega obsega dela. Do 30. 6. 2020 je bilo dovoljeno porabiti le 40 % sredstev, prihranjenih zaradi neizplacanih plac za planirana zacasno nezasedena delovna mesta oziroma dalj casa odsotnim sodelavcem. Sedaj lahko porabimo vsa na ta nacin prihranjena sredstva. Pogoji in podlage za izplacilo ostajajo enaki, kot so bili doslej. Do delovne uspešnosti iz naslova povecanega obsega dela je upravicen javni uslužbenec, ki je v posameznem mesecu v okviru rednega delovnega casa opravil povecan obseg dela, kar je zagotovilo bolj racionalno izvajanje nalog. Naloge je opravil na podlagi predhodnega pisnega dogovora s svojim neposredno nadrejenim, vodjo – direktorjem ali generalnim direktorjem, višino nagrade doloci vodja – direktor ali generalni direktor s sklepom na podlagi porocila o opravljenem delu. Dogovor o opravljanju nalog v povecanem obsegu lahko delavec in nadrejeni skleneta za daljše obdobje, porocila o delu in sklepe o višini ( %) delovne uspešnosti za povecan obseg dela se zagotavlja na mesecni ravni. Javni uslužbenec lahko iz tega naslova prejme najvec 20 % svoje osnovne place. Že sama definicija te rešitve je nekoliko cudna. Ob svojem nastanku naj bi imela varcevalni ucinek, z njo naj bi se izognili izplacevanju dražjih nadur, ki jih je treba opraviti izven rednega delovnega casa, ceprav ta oblika nagrajevanja ni v vseh primerih cenejša (glej preglednici). Pogoj za izplacilo nagrade za redno delovno uspešnost je, da je delavec dodatno delo opravil v rednem delovnem casu, kar lahko, posebno, ce traja dalj casa, in je res opravljeno v okviru rednega delovnega casa, vzbuja pomisleke glede ustrezne obremenjenosti delavca, kadar mu niso dodeljene dodatne naloge zaradi izvajanja nalog zacasno odsotnih delavcev ali trenutno nezasedenih delovnih mest. Med zaposlenimi v javnem sektorju ta inštitut povzroca veliko negodova Slika 1 nja, zato je to, poleg redne delovne uspešnosti, tisti del place, ki se mu sindikati najlažje odrecejo, kadar so aktualni ukrepi za okrevanje javnih financ. Pogoste pa so tudi prijave zlorab na inšpektorat za place pri Ministrstvu za javno upravo. V kolikšni meri gre dejansko za varcevalni ukrep v primerjavi z nadurami, je razvidno iz podatkov v preglednicah, ki so lahko tudi podlaga za razmislek o transparentnejšem nagrajevanju dalj casa trajajocega povecanega obsega dela v obliki nadur (slika 1 in 2). Predlog Zbirnega kadrovskega nacrta Kot predstavnica Sindikata socialnega zavarovanja v pogajalski skupini sem dobila v mnenje predlog Zbirnega kadrovskega nacrta (v nadaljnjem besedilu: ZKN) za leto 2020 (lani ni bil sprejet) in za leti 2021 in 2022. Predlog za leto 2020 je bil enak tistemu, na katerega smo se lani odzvali. V ZKN za leti 2021 in 2022 so bili tudi tokrat samo podatki o skupnem številu zaposlenih po posameznih resorjih. Tudi letos sem posredovala zahtevo za podatke o številu zaposlenih v ZKN za ZPIZ, ZRSZ in ZZZS, ki so bili skriti v okviru številk Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstva za zdrave. Posredovali so mi sklep Vlade RS o omejitvi novega zaposlovanja v Zakonu o izvrševanju proracuna RS v letih 2021 in 2021 (v nadaljnjem besedilu: ZIPRS) ter Uredbo o zagotovitvi javnih sredstev za financiranje dodatnih kadrov na ZRSZ. Zapisano v sklepu in uredbi je pomenilo, da v ZZZS in ZPIZ v letih 2021 in 2022 ni predvideno povecanje števila zaposlenih v ZKN. Ko sem dobila ustno potrditev, da je res tako, sem na posredovan predlog ZKN za leta 2020, 2021 in 2022 posredovala enak odgovor kot v letu 2019 na predlog ZKN za leti 2020 in 2021, ki vse dotlej ni bil sprejet, saj vse navedeno velja tudi za tokratni predlog. Na podlagi zapisanega v predlaganem sklepu Vlade RS o omejitvi novega zaposlovanja v ZIPRS v letih 2021 in 20121, sem vprašala, ce informacija o omejitvi zaposlovanja, ki je v predlaganem sklepu predvideno zgolj v jasno opredeljenih okolišcinah, pomeni, da Vlada s casovnico uveljavitve dolgotrajno oskrbe ne misli povsem resno, ali pa gre morda za spoznanje, da ZZZS ni najbolj ustrezen izvajalec. Odgovor je v zadnjih vladnih nacrtih oziroma casovnici za to podrocje (slika 3). Slika 3 Višina regresa za letni dopust Sprejet je bil dogovor, da se javnim uslužbencem, ki na dan izplacila regresa prejemajo osnovno placo, ki ustreza 20. ali nižjemu placnemu razredu, pripada regres v višini 1.050 evrov, ki ga v tej višini prejmejo najkasneje pri placi za mesec julij. Na podlagi tega dogovora je bil sklenjen Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 97/20, v nadaljnjem besedilu: Aneks h KPND). III Vladni ukrepi za omilitev posledic epidemije covida-19 V obdobju od aprila do konca leta 2020 je bilo sprejetih sedem zakonskih paketov ukrepov (v nadaljnjem besedilu: PKP). Na predloge vseh ukrepov so sindikalne centrale in tudi Pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja pripravile številne pripombe, predloge, opozorila zaradi spornosti nekaterih ukrepov in sprejemanja ukrepov brez ustreznega socialnega dialoga, ki še nikoli doslej ni bil odsoten v tolikšni meri. Ob sprejemanju prvega PKP je bila izpostavljena problematicnost dolocb, ki urejajo t. i. krizni dodatek (dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v casu epidemije, dolocen v 71. clenu PKP#1 – do tega so bili zaposleni v naši dejavnosti upraviceni samo v prvem valu epidemije, kasneje pa je bil namenjen samo zaposlenim na podrocju dejavnosti zdravstva in socialnega varstva), tudi v povezavi z zme Slika 2 do, ki jo je povzrocila interpretacija mnenja Ministrstva za javno upravo o upravicenosti do dodatka za delo v casu epidemije na podlagi 11. tocke 39. clena. Na zahtevo sindikatov in ministra za javno upravo je razlago 11. tocke 39. clena Kolektivne pogodbe za javni sektor (v nadaljnjem besedilu: KPJS) podala Komisija za razlago KPJS. Razlaga je naslednja: »Javnemu uslužbencu pripada dodatek za delo v rizicnih razmerah v obdobju epidemije, ce sta kumulativno izpolnjena pogoja, da je razglašena epidemija v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih in da javni uslužbenec opravlja delo v nevarnih pogojih. Do dodatka je upravicen le za ure, ko je opravljal delo v nevarnih pogojih. Nevarni pogoji so pogoji, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija. Delodajalec doloci dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, in cas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela. Šteje se, da ne gre za delo v nevarnih pogojih dela, ce javni uslužbenec opravlja delo na domu. Sklic v cetrtem odstavku 9. tocke prvega odstavka 39. clena KPJS na 11. tocko prvega odstavka istega clena je napacen in se dejansko nanaša na 9. tocko prvega odstavka 39. clena KPJS.« Sindikalni predstavniki v komisiji so tej razlagi nasprotovali, menijo, da je napacna in presega pristojnosti komisije za razlago (npr. pooblastilo delodajalcu, da doloci dela in naloge…). Razlago so ocenili kot skrajno problematicno, saj omogoca neenako prakso, arbitrarnost in skrajno oženje kroga prejemnikov dodatka po KPJS. Upravicenost ocitkov se potrjuje v praksi, saj je ravnanje delodajalcev zelo razlicno. Predlog razlage sindikatov, ki je bil zavrnjen, je bil popolnoma drugacen in v skladu s stališci vseh sindikatov v javnem sektorju: »Dodatek za delo v rizicnih razmerah po 11. tocki prvega odstavka 39. clena KPJS pripada vsem javnim uslužbencem, ki opravljajo delo na delovnem mestu v casu razglašene epidemije, in sicer za vse ure dela na obmocju razglašene epidemije. Dodatek ne pripada tistim javnim uslužbencem, ki opravljajo delo na domu.« Mnogi javni uslužbenci pravico do izplacila dodatka za ves cas prisotnosti dela na delovnem mestu uveljavljajo na sodišcu. Izplacevanje dodatkov po 39. clenu KPJS in 71. clenu PKP#1 Na drugi seji pogajalske komisije je minister za javno upravo predstavil porocila in opozorila, ki smo jih clani pogajalske komisije v skladu z njegovim pozivom posredovali za podrocja svojih dejavnosti, konkretnih odgovorov ali zavez s strani vladne strani nismo dobili. Za podrocje naše dejavnosti je bilo pisno izpostavljeno nestrinjanje s sklepom vlade, da so do sredstev za mesec maj upraviceni samo subjekti javnega prava na podrocju dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. Nesprejemljivo je, da sredstva niso predvidena tudi za podrocje dejavnosti obvezne socialne varnosti, zagotovo bi morala biti za ZRSZ, saj je množicno povecevanje števila brezposelnih zaradi posledic epidemije pomenilo mocno povecan obseg dela za mnoge zaposlene v tem zavodu, pomembno je vplivalo tudi na obseg dela na podrocju urejanja zdravstvenega zavarovanja. Izrazila sem dvom v popolnost vladnega poznavanja dejavnosti naših treh zavodov (ZZZS se v vladnih sklepih obcasno pojavi med izvajalci zdravstvene dejavnosti, ZRSZ na podrocju dejavnosti socialnega varstva,...). Nezadovoljstvo zaradi omejitev sredstev za dodatek po 71. clenu interventnega zakona za mesec maj na dejavnost zdravstva in socialnega varstva so izrazili predstavniki sindikatov vecine dejavnosti, in zahtevali spremembo vladnega sklepa. Iz razreza sredstev, namenjenih in porabljenih za dodatek po 71. clenu IZ, je razvidno, da je mnogo sredstev ostalo neporabljenih, jasno sliko si bo mogoce ustvariti šele, ko bodo zbrani vsi podatki o izplacanih placah tudi za mesec avgust, saj je pri izplacilih dodatkov mnogo zamikov. Vladna stran je posredovala osnutek Dispozicije za pripravo analize dodatkov (dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v casu epidemije na podlagi 71. clena ZIUZEOP in dodatka za delo v rizicnih razmerah v obdobju epidemije na podlagi 11. tocke prvega odstavka 39. clena KPJS), ki naj bi zajemala naslednje statistike in domene prikazovanja teh statistik: 1. Casovna raven (casovne domene) prikazovanja podatkov. Podatki se prikažejo na ravni: • vseh mesecev skupaj • posameznih mesecev Opomba: Pri prikazovanju podatkov po mesecih, se pri posameznem mesecu upoštevajo podatki o dodatkih, ki so bili obracunani za ta mesec ne glede na to, kdaj so bili izplacani. 2. Vsebinske ravni (domene) prikazovanja podatkov. Podatki (statistike) se prikažejo na ravni: • javnega sektorja • podskupin dejavnosti RPU • placnih podskupin 3. Statistike, ki se prikažejo: • Število vseh zaposlenih in masa obeh izplacanih dodatkov. • Število zaposlenih, ki so prejeli vsaj enega od dodatkov in delež glede na vse zaposlene. • Število zaposlenih, ki so prejeli oba dodatka in delež glede na vse zaposlene. • Število zaposlenih, ki so prejeli dodatek za rizicne razmere in delež glede na vse zaposlene (brez placnih skupin A in B). • Število zaposlenih, ki so prejeli dodatek »COVID-19« in delež glede na vse zaposlene • Povprecni znesek, najvišji znesek, mediana, prvi in tretji kvartil zneskov za oba dodatka skupaj in za vsak dodatek posamezno. • 100 (oziroma ustrezno število) najvišjih izplacil za oba dodatka skupaj in za vsak dodatek posamezno. • Število proracunskih uporabnikov, ki so izplacali vsaj en dodatek in delež glede na število vseh PU. • Delež proracunskih uporabnikov, ki je dodatke izplacal ažurno (s placo za pretekli mesec), delež z 1-mesecnim zamikom in delež z vecmesecnim zamikom. Clani sindikalne pogajalske skupine smo svoje odzive na vladni predlog posredovali že avgusta. Neustrezno interventno trajno spreminjanje dolocb ZDR-1 in ZJU V PKP za omilitev posledic epidemije covida- 19 za gospodarstvo in prebivalstvo, se je vrinila tudi kakšna dolocba, za katero bi težko ugotovili, kako bo ublažila posledice epidemije (npr. odprava enotne cene knjig, odložitev akreditacije zasebne univerze,…). V zadnjem PKP, PKP#7 pa sta dolocbi, ki interventno in trajno posegata v Zakon o delovnih razmerjih in v Zakon o javnih uslužbencih, kar je glede na nujnost socialnega dialoga pri sprejemanju obeh predpisov, neustrezno, poleg tega sta dolocbi po mnenju številnih pravnih strokovnjakov in Zakonodajno pravne službe Državnega zbora RS sporni tudi zaradi njune diskriminatornosti na podlagi starosti, kar je z ustavo prepovedano. Dolocbi uvajata trajno možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu oziroma javnemu uslužbencu, ki dopolni pogoje za starostno upokojitev, brez obrazložitve in s 60 dnevnim odpovednim rokom. V primeru take odpovedi so delavci upraviceni do odpravnine v skladu s 108. clenom ZDR-1, ki ureja odpravnine iz poslovnih razlogov: (1) Osnova za izracun odpravnine je povprecna mesecna placa, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, ce bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. (2) Delavcu pripada odpravnina v višini: • 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, ce je zaposlen pri delodajalcu vec kot eno leto do deset let, • 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, ce je zaposlen pri delodajalcu vec kot deset let do 20 let, • 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, ce je zaposlen pri delodajalcu vec kot 20 let. (3) Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. (4) Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka tega clena, ce v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni doloceno drugace. Zagovornik nacela enakosti že presoja diskriminatornost obeh dolocb, vse sindikalne centrale pripravljajo pobudo za presojo ustavnosti obeh dolocb z zahtevo za njuno zacasno zadržanje. Z upokojevanjem delavcev, ki imajo zagotovljeno socialno varnost, pokojnine, naj bi se zagotovile možnosti za zaposlovanje brezposelnih mladih in drugih, ki še nimajo pogojev za upokojitev. To je zagotovo mocan argument, a vzbuja številne dvome. V casu veljavnosti podobnega ukrepa iz ZUJF, ki je bil podobno argumentiran, se napovedi zaposlovanju mladih in drugih brezposelnih niso uresnicile – vecinoma so naloge delavcev, ki so se morali upokojiti, delodajalci razdelili med ostale delavce, nekateri so na izpraznjena delovna mesta zaposlili znance, ki jim je do upokojitve manjkalo leto, dve, morda tri. Pri obeh dolocbah pa je nacin njune uveljavitve vsaj toliko problematicen kot njena vsebina. IV Aktivnosti v letu 2021 • Nadaljevanje pogajanj za sklenitev aneksa k tarifnemu delu kolektivne pogodbe dejavnosti (realizacija že dogovorjene uskladitve nabora delovnih mest tudi glede na ustrezno placno skupino, vkljucno z delovnimi mesti vodij – direktorjev, morda tudi dopolnitev nabora delovnih mest s podrocji dela, in zacetek pogajanj o normativnem delu kolektivne pogodbe dejavnosti, katerega predlog smo vodji pogajalske skupine posredovali že pred koncem leta 2019, a odziva še ni bilo. • Uveljavitev bolj enostavnega in transparentnega sistema nagrajevanja redne delovne uspešnosti. • Pogajanja za dokoncno odpravo varcevalnih ukrepov (solidarnostna pomoc, jubilejne nagrade, vrednost placnih razredov in placne lestvice,..). • Odprava anomalij pri vrednotenju delovnih mest (primerjave po dejavnostih). • Ureditev dela na domu v kolektivni pogodbi dejavnosti. Nataša Kus, clanica pogajalske komisije, vodja pogajalske skupine za kolektivno pogodbo dejavnosti OBCASNIK novice & obvestila Založnik in izdajatelj: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošiceva c. 24, Ljubljana Za izdajatelja: Marjan Sušelj, generalni direktor Urednik: Damjan Kos Uredništvo: Nataša Grosar, tel.: 01 30 77 541 e-pošta: natasa.grosar@zzzs.si Oblikovanje in prelom: Danila Perhavec OBCASNIK izhaja po potrebi in obcasno v dveh razlicnih izdajah: akti & navodila, ki je namenjena predvsem izvajalcem zdravstvenih storitev (javnim zdravstvenim zavodom in zasebnikom) in dobaviteljem medicinskih pripomockov novice & obvestila, ki je namenjena predvsem obvešcanju delavcev ZZZS in organov upravljanja ZZZS Vzorcni izvod OBCASNIKA dobivajo vse službe ZZZS in vsi izvajalci brezplacno. ISSN 1318-8887, Ljubljana, januar 2021