URN_NBN_SI_DOC-VD8H2BPT

KATALOGIZACIJA KARTOGRAFSKEGA GRADIVA Valter Bohinec I . Knjižnice so predvsem hranilišča knjig, rokopisov, časnikov, vendar p rih aja vanje poleg vsega tega še m arsikaj drugega: tako imenovani drobni tisk, slikovno gradivo, glasbene publikacije, zemljevidi. Le-ti so m nogim knjižnicam , zlasti m anjšim , neredkokdaj v napoto in nadlego, pa tudi v zadrego. Težave so že z njihovim shranjevanjem . Zaradi po­ m anjkanja pro sto ra in neustrezne knjižnične oprave leže m nogokje neurejeni po raznih kotih, policah in om arah, ali se praše, zviti v zvitke, k ar nekje vrh om ar . . . Te usode nikakor ne zaslužijo, saj nadom ešča dober zemljevid, če ga znamo brati, m arsikdaj tudi knjigo. Zemljevide in drugo kartografsko gradivo — globuse, reliefe, atlante — je torej treb a urediti, pravilno hraniti in tudi katalogizirati. Če knjižnica ne prem ore posebnih kartografskih om ar s plitvim i predali, kjer leže zemljevidi v ustreznem redu, bo pri m anjšem obsegu zbirke zadostovalo že nekaj močnih, velikih m ap (najbolje v velikosti 100 x 70 cm ) z notranjim i zaklopnicami, da v njih hranim o čim m anj zganje­ ne zemljevide. Zvite hranim o sam o stenske zemljevide, ki so napeti na platno. Vrste zem ljevidov Ko si zastavljam o vprašanje, kako je treb a zemljevide katalogizi­ rati, si m oram o biti najprej na jasnem o tem , kaj so pravzaprav zemlje­ vidi in kaj spada pod ta pojem , ž e beseda zemljevid pove, da vidimo na njem zemljo ali del zemlje. V širšem sm islu pa štejem o k zemljevi­ dom tudi ponazoritve nebesne sfere, torej k arte zvezdnatega neba, dasi bi jih pravilno m orali im enovati nebesne k arte ali nebovide. (Beseda k arta je iz lat. Charta ozirom a gr. chärtes, prvotno »iz papirusovega stržena pripravljen papir«, verjetno egipt. izvora.) Z druge strani so zemljevidi tudi zem eljski globusi, saj so najpravilnejša podoba zemlje, ker so okrogli in se v rtijo okoli nagnjene osi. Globusi, zlasti starejši, so vsekakor bolj muzejski kot bibliotečni predm eti, vendar so od baroč­ ne dobe naprej značilen okras knjižnic in zlasti njihovih kartografskih zbirk; povsod jih tudi katalogizirajo. V m odem i dobi prihajajo v knjiž­ nice tudi nem ontirani globusni zemljevidi, to je na odseke razdeljene podobe zemlje, ki bi jih šele razrezane mogli nalepiti na globusno oblo. č e zanem arim o globuse, lahko razločujem o sledeče glavne vrste zemljevidov: 1. zemljevide s področja m atem atične geografije, torej nebesne karte, bodisi da ponazorujejo severno ali južno stran neba, kak večji del