SLOVENSKI UST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Conceslön 1661 Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. Dirección y Administración: GRAL. CESAR DlAZ 1657, U. T. 59 - 3667 Bs. Aires. AÑO (Leto) XIII. BUENOS AIRES, 18 DE SEPTIEMBRE (SEPTEMBRA) DE 1942 Núm. (Štev.) 35 NAROČNINA: Za vse ameriške države in za celo leto $ arg. 7.—; za pol leta $ arg. 4.— YUGOESLAVOS E ITALIANOS Los yugoeslavos de la Venecia Julia están íntimamente convencidos de la posibilidad y mutua conveniencia de la colaboración entre Yugoeslavia e Italia, pero bajo una condición fundamental: que los italianos dejen de pensar en fronteras estratégicas' e históricas y renuncien para siempre a la idea de mantener subyugada a una población compacta yugoeslava que no quiere vivir bajo Italia. Ni bajo la Italia fascista de hoy, ni bajo la Italia de los italianos libres de mañana. Unicamente retirándose los italianos a su casa, a su suelo, podrán establecerse relaciones de buena vecindad entre los dos pueblos. En 1866, Italia subyugó a 50.000 eslovenos de la "Venecia Eslovena", la comarca más occidental de los eslávos del sur; en 1920, con el tratado de Rapallo, sometió a otros 600.000 eslovenos y croatas de la "Venecia Julia"; en 1941, logró apoderarse, con la ayuda del ejército alemán, de una parte de la Eslovenia yugoeslava, con 330.000 habitantes, y de toda la Dalmacia. Estamos, pues, en presencia de un persistente avance de Italia — "el extranjero hambriento de tierra", como lo calificara Simon Gregorčič, poeta esloveno de la "Venecia Julia" — en suelo yugoeslavo. Hoy, siguiendo el ejemplo teutón, las autoridades italianas están arrasando aldeas eslovenas y croatas y matando rehenes, en su infructuoso intento de sofocar la oposición armada de los guerrilleros que están luchando contra el invasor, de ambos lados de la frontera de Rapallo. Los yugoesalvos sufren, pero no ceden. Los anima su profundo convencimiento de que la derrota del bloque totalitario significará, por lo que a Italia se refiere, no sólo la paralización definitiva del "Drang" italiano hacia el este, sino también la liberación de todas las tierras yugoeslavas que Italia detenta. Los amigos sinceros de la democracia y la libertad, encontrarán muy naturales y justas estas aspiraciones. Una parte de los italianos emigrados en las Américas, dirigidos por el conde Sforza, ex ministro de relaciones exteriores de Italia, proclamáronse contrarios al fascismo y ostentan su adhesión a la causa de los Países Aliados. Creyendo en la sinceridad de este movimiento, el Comité de los Yugoeslavos de la Venecia Julia de Buenos Aires invitó a "Italia Libre", en noviembre de 1941, a promover entre los italianos democráticos "el estudio desapasionado, libre de prepuicios y opiniones formadas, del problema de la Ve-necia Julia". Formuló esta invitación, convencido de que un estudio de esta naturaleza llevaría a los italianos libres a la lógica conclusión de que Italia debe renunciar a la Venecia Julia. Mas los italianos libres no se dieron por aludidos, y su jefe, el conde Sforza, seguía proclamando en los Estados Unidos de América la necesidad de que las Naciones Aliadas prometieran a Italia que sus fronteras no se tocarían en la futura conferencia de la paz. No cabe duda de que, hablando así, el conde Sforza se refiere a la frontera oriental de Italia, que él mismo impuso en Rapallo. Sus recomendaciones a los gobiernos aliados están, por lo tanto, dirigidas contra la libertad de los yugoeslavos de la Venecia Julia. No puede extrañar, pues, que el Comité de los Yugoeslavos de la Venecia Julia, aprovechando la llegada del conde Sforza al congreso de “Italia Libre" en Montevideo, lo invitara, con una carta abierta, a aclarar públicamente su pensamiento en este asunto, de vital importancia para el entendimiento entre yugoeslavos e italianos. El conde Sforza declaró al diario "Crítica" de Buenos Aires haber contestado 'a los amigos yugoeslavos de Buenos Aires" por intermedio del órgano oficial de la asociación de los italianos libres. Hemos leído y repasado los últimos números de ‘Italia Libre , pero buscamos en vano la contestación del conde Sforza. En su lugar, aparecieron unas declaraciones del prof. Pecorini, presidente de “Italia Libre" de la Argentina, reprochándonos que estamos "confundiendo y falseando los hechos", y apareció una breve carta del conde Sforza a la "Defensa Nacional Yugoeslava" de Montevideo, en la que afirma que “hay que mirar adelante , olvidando que él mismo está mirando atrás, tratando de salvar, con sus referidas recomendaciones, su obra de Rapallo. Rechazamos los cargos que — confundiendo y falseando hechos notorios — nos hace el prof. Pecorim, y afirmamos: 1) que el tratado de Rapallo no fué “libremente concluido", como afirma el presidente de los italianos libres de la Argentina, sino fué impuesto a Yugoeslavia con amenazas y engaño, según resulta, por ejemplo, de las revelaciones de Giolitti y de lo que el mismo conde Sforza lleva publicado sobre dicho documento; 2) que no es cierto que las persecuciones contra los yugoeslavos de la Venecia Julia empezaron recién bajo el gobierno fascista que “no ha cumplido con lo dispuesto por el tratado (de Rapallo), que obligaba a las dos naciones a la más amplia tolerancia cultural y racial en favor de los respectivos súbditos", sino es cierto que dichas persecuciones empezaron con la ocupación de la Venecia Julia y que la Italia de Giolitti y Sforza no quiso dar ninguna garantía a favor de sus nuevos, e involuntarios, súbditos de nacionalidad yugoeslava, ni en Rapallo ni posteriormente, cuando se la exigían los diputados socialistas en el parlamento italiano; 3) que no es cierto que “los yugoeslavos de la Venecia Julia deben saber que entre los condenados a muerte por el Tribunal Especial fascista, que se trasladó a Trieste, había también italianos, los que indudablemente luchaban contra el fascismo y no contra Italia", sino es cierto que los yugoeslavos saben y les consta que entre los condenados por el tribunal fascista en Trieste no hay ni un sólo italiano. Constatamos que el conde Sforza, al declarar a “Crítica" que el problema de las fronteras no es más que una cuestión de “lápiz y goma",, y al enseñar a la "Defensa Yugoeslava" de Montevideo que “es menester trabajar por una Europa en la que las fronteras no tendrán sino una importancia arqueológica", trata tan sólo de evadir una respuesta a la pregunta que le formuláramos, porque no le interesa un entendimiento justo y sincero entre yugoeslavos e italianos. Al conde Sforza le interesa Rapallo. Una amarga experiencia más. EL COMITE DE LOS YUGOESLAVOS DE LA VENECIA JULIA Zavezniki smoterno uničujejo nemško vojno industrijo Letalstvo je nesporno glavna Sila sedanje vojne. Prav na svojo “Luft-waffe” os se Nemci zanašali, ko so se spustiil v sedanjo vojno. Vedeli so prav dobro, da je pripravljenost drugih držav povsem nezadostna, oni pa so že tedaj imeli 5000 letal pripravljenih in naloženih s strahotnimi bombami. Zato so bili Poljaki tako lahko poraženi; zato je bil nemški pohod pridi severu tako nagel in póraz Francije tako nepričakovan. Prav isto orožje, ki je Hitlerju dalo začetne zmage, mu bo vsekalo tudi končni poraz. V treh letih vojske so zavezniki imeli časa dovolj, da so pohiteli z oboroževanjem in danes je že zavezniška avijacija nadkrilila totalitarsko tako po številu kot po kakovosti. Ne ve se, koliko letal'ima Hitler. To se pa ve, da jih je toliko zgubil in jih vsak dan zgublja, da nikakor ne more več biti kos položaju na vseh bojiščih istočasno. Saj je celo značilno to, kako se paralelno vodi vojska na dveh, tako razdaljenih bojiščih kot sta Afrika in Rusija, istočasno ne napadajo v obeh bojiščih, da morajo tako z istimi letali vršiti bojne poskuse na obeh bojiščih. Celo pa se je čutila slabost nemškega letalstva ob poskusu zavezniške invazije v Dieppe, kamor so morali prignati vsa letala iz celega zasedenega primorja zapadne Evrope, da so jih spravili 400 skupaj. Številčno in tudi po bojni vrednosti zavezniki že nadkriljujejo. Posebno nevarna letala so postala “leteče trdnjave”, ogromna letala ameriške konstrukcije, ki delajo Nemcem kar dvojno preglavico: vsipljejo jim debele bombe in — kar je za Hitlerja bolj kočljivo — so “neranljiva”. To seveda ne pomeni toliko, kot da bi jih ne bilo mogoče zbiti na tla, toda res je to, da je ta stvar neprimerno bolj teška, kot je z ostalimi letali. Nedavno tega je deset teh letečih trdnjav prišlo v boj z nemškimi letali. 50 nemških letal je šlo na tla, leteče trdnjave pa so smelo prožile svoje topove v zasledovalce in> se vse vrnilft. Ena je sicer res dobila 120; strelov, toda vrnila se je brez nevarnih poškodb. To je trda uganka za Nenice, kako so te leteče trdnjave zgrajene. Ti roji zavezniških letal so, ki brenče Hitlerju po ušesih in zato hiti z vojsko na Ruskem, ker dobro ve, da vsak dan je za en dan manj upanja na zmago, ker je sovražnik vsak dan nevarnejši. Prav ti roji pa tudi delajo neprecenljivo škodo Hitlerjevi vojni industriji. Citamo površna poročila o imenih nemških mest, ki so jih za- vezniške bombe poškropile z ognjenim dežjem in železno točo: Rostock, Osnabrück , Cassel, Köln, Frankfurt, Düsseldorf, Dortmund, Bremen, Königsberg, Gdinia, Hamburg, Lübeck... Ne vemo vseh posledic teh bombardiranj in je naravno, da se sedaj še ne občutijo tako živo, ker vojna produkcija je že preje založila bojišča, toda v, nekaj mesecih se bo to vidno razodelo, ker bo začelo zmanjkovati bojnih sredstev. Zavezniški načrt gre namreč za tem, da obteži in prepreči vojno produkcijo in zmede promet. Dosledno po tem načrtu se vrše bombardiranja nemških mest, ki bodo kmalu prišla v obupen položaj radi razdejanja m zmede, ki jo sejejo taki obiski. Kadar bo zavezniška industrija v stanu poslati vsako noč 1000 letal, tedaj bo pa Hitlerju odklenkalo. In to upamo, da se bo kmalu zgodilo. Se že pripravljajo na novo zimo Berlinčani so že zvedeli malo želj eno novico, da je Hitler imenoval tri “zimske poveljnike” za boj proti “generalu Zimi”. Vsakemu je odredil določeno nalogo. So seveda njegovi najbolj zaupni strategi, katerim je dal v pomoč najbolj sposobne osebe. Prvi je Helder, vojni svetovalec Hitlerjev od začetka. Drugi je Jakob, ki je strokovnjak v obrambnih delih, tretji pa je Wietersheim, strokovnjak v prometnih zadevah. Naloga prvega so bojni načrti. Resno je že začel z delom drugi, ki ima nalogo, da poskrbi za zimske vojašnice. To je važen problem. Pretekla zima je prav zato Nemce tako v živo zadela, ker niso bili zadostno zavarovani proti mrazu. Zato je pa že na delu odredba, da morajo vse javne ustanove poslati peči na Rusko, da morajo nemški krznarji od pondeljka do četrtka delati samo za vojne potrebe in jim za civilno prebivalstvo ostane samo še petek in sobota. .. pa še tedaj nimajo kož. Tudi je namenjeno, da bo vsaka hiša smela imeti samo eno sobo zakurjeno radi varčevanja z gorivom. Ističasno pa se pripravljajo obrambne utrdbe na črti, katero menijo čez zimo vzdržavatj. Tretji general ima na skrbi živ-1 jenske in vojne potrebščine. On mora organizirati dovoz za vojsko. V pretekli zimi je bilo to najbolj nerodno, da so “zmrznile” lokomotive, tanki in kamijoni. Letala se niso dala spraviti v delo, ker niso bila delana za take mrazove. Sedaj je pa že na delu silna industrija, da oskrbi nemška vozila s protisredstvi za čas zimskega mraza. Ona zima jim je z mrazom ne le zadržala promet, temveč so v poskusih, da stroje poženejo v pogon, nešteto lokomotiv in motorjev polomili. Generali se pripravljajo na zimo, narod se pa v skrbeh povprašuje, kako bodo naslednjo zimo preživeli doma med tolikimi žrtvami in v negotovosti, kaj bo tej zimi sledilo. In zima je že tu. V Kavkazu je padel prvi sneg 12. septembra. Stalingrad v nevarnosti Stalingrad je, ko to pišemo, še vedno v ruski posesti, kljub temu, da Nemci napadajo s strahovito ihto in pošiljajo vedno nove čete v boj. Nemškemu poveljstvu ni mar žrtev, ki jih zahtevajo ti napadi, njihov cilj je: osvojiti Stalingrad za vsako ceno. S prav posebno silo so se vrgli se-verno-vzhodno od tega mesta, kjer jim je vspelo dospeti do predmestja. Sedaj se tam vršijo strašni boji. Nemci si morajo osvajati ulico za ulico, hišo za hišo, katere so Rusi spremenili v prave trdnjave. Ruski vojski pomaga tudi civilno prebivalstvo. Hudo napadajo Nemci tudi vzhodno, a jih Rusi krepko odbijajo. Na vsak način pa je Stalingrad v resni nevarnosti in zna se zgoditi, da ga Nemci osvoje. Ugodnejši za Ruse pa je položaj pri Rževu. kjer so pravkar dosegli lep uspeh. Rusi bombardirali Trst in Zagreb Iz Švice je prišlo sporočilo od 10. septembra, da so ruska letala bombardirala Trst. Vrgla so veliko količino bomb, katere so napravile precejšnjo škodo v pristanišču. Istega dne so ruska letala bombardirala tudi Zagreb, kakor poročajo italijanski viri, ter spustila na mesto 9 bomb. Ubiti sta bili pri tem dve osebi, materijalna škoda pa je velika. Italijansko poročilo pravi, da je bil bombardiran ‘ ‘ delavski ’ ’ del mesta. Čudno, da poročilo ni javilo, da so bombardirali-cerkve, šole in bolnišnice, kakor je to navada totali-tarcev. A nam se pa zdi, da so letala vrgla bombe na industrijski del mesta, na tvornice, v katerih se izdeluje vojni materija! za Nemce in Italijane. In to je verjetno tudi iz tega, ker sta bila samo dva mrtva, ker bi v drugem slučaju žrtve bile gotovo večje. Ubita sta bila gotovo nočna stražarja tvornice ali “vsta-ša”. Letala, ki so bombardirala Trst in Zagreb so priletela iz Rusije čez Madžarsko. Ta vest sicer še ni potrjena, a utegne biti resnična. Ljubljana je zgubila značaj slovenskega mesta Nekoč smo že pisali, da so Italijani nekaterim ulicam odvzeli naša imena in jih nadomestili z italijanskimi. Italijanska agencija iz Ljubljane poroča '30. avgusta, da so še druge ulice dobile italijanska imena. Tako so ulice: Verdi, Puccini, Petrarca, Marconi, Divisione Isonzo itd. Z zamenjavo ulic s slovenskimi imeni in nastavljanjem italijanskih, Ljubljana izgublja lice še pred kratkem popolnoma slovenskega mesta. Na Madagaskarju Na tein otoku so se spet poiidvi-]e vojne'operacije. V prelivu/ ki leži med''otokom in Afriko so namreč \Japonci ogrožali promet in so zaslutili zaveznikipda se od strani Japoncev nekaj pripravlja. Morali so se tedaj požuriti, da prebite Japonce in zato so se izkrcali v Majungi in prodirajo proti glavnemu mestu Tananarive. V teh bojih je bilo malo človeških žrtev. Saj se ve, da se Francozi proti Angležem nočejo zares boriti, temveč je vse to le navidezno, da bi ne imela vlada ,v Vi-chyju preveč težav. Nekatera poročila so trdila, da se je otok Angležem že podal. Zadnje vesti pa pravijo, da to ni res, ampak se vrše pogajanja. V Novi Gvineji Tu se pa vrše sedaj hudi boji. Velik del tega velikanskega otoka, ki je delno last Nizomske, delno pa britanska, je pod japonsko okupacijo. Toda na jugu otoka, ki ga loči od Avstralije na najožjem mestu samo 200 km morja, je še vedno v zavezniški oblasti. Tam stoji važno mesto Port. Moresby, ki bi ga Japonci na vsak način radi osvojili in so že 2 meseca na delu. Toda gore so previsoke, ki ga obdajajo in je bil tako njihov poskus zastonj. V Huni imajo zbrano Japonci precejšno moč, pa ni zadostna. Sedaj je pa njihovo delo celo onemogočeno, ker imajo tam zavezniki že močno letalstvo, ki je te dneve razbilo Japoncem skoro vsa njihova letala in zaloge nafte. V gorah in gozdovih se pa neprestano vrše spopadi med obojnimi četami. Japonci imajo še vedno čez 50 km daleč do Port Moresby. Bojno ozemlje je pa bohoten tropski gozd v strmih bregovih, na katere se v teh tednih dan za dnem vlivajo nalivi in so vojaki po cele dneve do kože premočeni in radi prometnih težav tudi i>o cele dneve brez grižljaja v ustih in krogle v puški. 50 in ženske od 21 do 35 leta, so obvezni na delo, ki mora na nek način služiti javnemu blag^, Vsak mpr^j, dokazati v .čem je “ zaposlen in liaj'^el|^e ‘pblast njegovega dela ne prizna, ga lahko odloči za katero koli delo in v katerem koli kraju, tako da daje zakon možnost, da tiste ljudi pošljejo tudi ven iz dežele, torej na Nemško... “Ta postava zadeva tudi tujce, ki žive v Franciji. Delavski odsek narodne vlade je pooblaščen, da absolutno razpolaga z določevanjem delavnega časa in delavnih plač.... Pač se že mora čudno zdeti Francozom taka postava. Saj preje niti v obrambo svoje lastne domovine niso 'bili voljni delati več kot 6 ur za dobro plačo; sedaj pa morajo za zatiravca garati zastonj in cel božji d'an. . . članarino od julija 1942 — $ 52.—. Od odseka “Dock Sud“, od,zabave 20. D. 1*942 — $ 27.50. Od odseka “Villa Devoto”, na Fa-^Pjÿmorska in Istra rešijo izpod ifa- PRIREDITEV ZA JUGOSLAVIJO V LONDONU Na pobudo znanega angleškega tovarnarja in velikega prijatelja Jugoslovanov, Cochrana, vršila se je v Rosaires cirkusu prireditev, katere dobiček je bil za angleško-jugoslovanski pomožni fond. Prireditev je bila zelo dobro obiskana ter je prinesla čistega dobička čez 2.000 funtov. Prireditvi je prisostvoval tudi naš kralj Peter II., katerega je mnogo-brojno občinstvo burno pozdravljalo. Kaj pa v Egiptu Angleži so poskusili mal spehod v Tobruk. Njihov namen je bil vničiti zaloge nafte in municije. Njihov namen se jim ni docela posrečil. Pri poskusu so zgubili eno ladjo in nekaj letal, toda totalitarnem so napravili več škode, kot so jo sami utrpeli. Na bojišču pri El Alamein pa je očitno, da je Rommel doživel občuten polom. Sedaj se spet pripravljajo na nadaljne boje, toda med tem Angleži smoterno vniču-jejo nemško moč, ki že ni več v stanu začeti z večjo ofenzivo. Francozi v zadregi Z Ameriko bi Laval nikakor ne prišel rad v konflikt. Saj dobro ve, da ne bo imel prav nobenega prijatelja, kadar Hitler zgubi vojsko, če se prelomi prijateljstvo z Ameriko, staro zaveznico Francije... Toda kaj sedaj, ko ameriške bombe padajo na francoska tla? Pa so jo Francozi pogodili in v skritih besedah povedali svoje pravo mnenje. Rekli so Amerikancem, “naj bodo bolj drzni in naj malo bolj nizko letajo....“ Diplomati razlagajo, da se pravi to: “Nikar ne tako visoko, ker bombe lahko padaj d na predmete, ki oškodujejo samo civilno prebivalstvo. Pridite niže in pomerite dobro tja, kjer so to jaške stvari”. Obvezno delo I MM Francoski vlada zastonj ¿pritiska na narod, naj se -priglasi^delavci za Nemčijo. Sedaj so napravili nov poskus .Izdali so zakon o obveznem delu. Vsak Francoz, moški- od 1,3 do V Indiji je še vedno vroče Vsi poskusi, kako'tiajti sporazumno rešitev, so se de sedaj izjalovili. Na podlagi dejstev in Vojne nevarnosti je Churchill izjavil, da je za Indijo sedaj edina“• politika: “močna roka in priprava na vojno”. Needinpst med muslimani in Indijci, razpori v strankah in negotovost o uplivu indijskega kongresa so gotovo stvari, ki jasno dokazujejo nemočnost sporazumne1 Ureditve položaja. Muslimani so predložili kot svoj absolutni pogoj “Pakistan”, to je avtonomne muslimanske države, ki bi obsegale eno/četrtino Indije. Indijci pa seveda na to nikdar ne bo-Vlo pristali, ker je prebivalstvo povsod mešano. Zato bodo Indijci gnali naprej svoje, toda med tem,;pe bodo le morali pripravljati na vojsko. Dejansko vsi uradniki indijske narodnosti vrše vestno nadalje; v-se državne službe brez ozira na Gandijevo naročilo o odporu in stavki. Mogoče bo tudi Gandi prišel k pameti, 'čeprav je za to malo upanja. Sicer pa Angleži Indijo dovolj poznajo in si ne belijo preveč glave radi nje. Razveseljive vesti za Primorce Iz govora kralja Petra II.: .... Ban naše svobode ni daleč. Je mnogo bliže, kakor si sovražnik misli. Iz proglasa Draže Miha j lo vica: . .. .Svobodno življenje in sreča vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v veliki Jugoslaviji je naš hajvečji ideal. >:• Iz govora g. Ilije Jukič; pomočnika ministra inozemskih poslov : ,* . . . .General Mihajlovič je. postavil za cilj borbe, katero sedaj junaško vodi, sledeče: ‘ ‘ Osvoboditi domovino surovega nasilnika, povrniti čast našim zastavam, postaviti jih na skrajne meje, kjer naš narod živi in ga zediniti v veliko Jugoslavijo, urejeno v bratskem sporazumu Srbov, Hrvatov in Slovencev, na podlagi poštenosti in ljudskih pravic. Nevtralna novinarska vest iz Ženeve, Švica: ... .To kar je najtežje za bodoče odnošaje med jugoslovenskim in italijanskim narodom je dejstvo, da splošno nezadovoljstvo, ki vlada v vseh delih Jugoslavije proti vpadni-kom, je izzvalo usodepolen in odlo-Hrvatov v Gorici in Istri. Stanje čilen vpliv na držanje Slovencev in Jugoslovanov izpod Italije je v znaku popolnega upora proti Italiji in njenih oblasti. Najbolj se to opaža v Trstu, kjer je stanje nevzdržljivo in uporno. Vse to ustvarja težko stanje za postavljenj e bodočega miru. Splošno mišljenje je,, da Italija ne bo mogla obdržati kraje, katere je dobila z versailskim dogovorom. Novodošli delegat Jugoslovanskega Rdečega križa, g. Stojanovič, je v krogu prijateljev izjavil, da Narodna vlada v Londonu ima v svojem načrtu osvoboditev Gorice, Trsta in Istre. čun članarine ža julij 1952 14.—. Od odseka “Piñeyro”, za članarino do avgusta 1942 — $ 172.—. Od Češkoslovaškega društva iz Pcia. R. S. Peña — $ 80.—. Od odseka “Tandil” — $ 100,—. Od odseka “Corzuela” — $ 25.—. Od odseka “José Mármol” — $ 630.—. Od odseka “Buenos Aires - Center” — $ 301.—. Od odseka “Bahía Blanca”, za članarino od avgusta 1942 — $ 55.—. Od Srbskega rdečega križa “ Beri sso” — $ 120.—. Od odseka “Buenos Aires - Center” — $ 7.149.50. Od odseka “Comodoro Rivada-via”, za članarino od julija 1942 — $ 152.05. Od odseka “Buenos Aires - Center” — $ 234.80. Razume se, da smo jim primerno odgovorili ter obljubili, da bo Primorski odbor storil vse, da se naša Naselbina “Nova BLAGAJNIŠKO STANJE J.N.O. Blagajniško stanje J.N.O. 31 marca 1942: DOHODKI: V banki 28. 11. 1942 $ 3.592.01 V blagajni 28. II. 1942 „ 25,— Članina (mesto, okolica notranjost) „ 993,— Prispevki za fond (me- sto, okolica, notranjost) „ 228.35 Prispevek N. N. „ 100,— Znaki 3.50 Prireditve „ 105.70 $ 5.047.56 STROŠKI: Plača, poštnina, pis. po- tt-ebščine itd. $ 647.62 Stroški za prireditve „ 141.70 Prispevek za Ruski rdeči križ „ 1.000,— Saldo v banki 31. 3. 1942 „ 3.258.24 $ 5.047.56 Stanje 30. aprila 1942 : DOHODKI: V banki 31. m. 1942 $ 3.258.24 Članarina (mesto, okolica in notranjost) ,. 1.753.80 Prispevki za fond (me- sto, okolica5 in no- tranjost) „ 115,— Dohodki prireditev „ 1.249.60 Prispevek N. N.“’ „ 300,— $ 6.676.64 STROŠKI: Splošni stroški (plača, poštnina, pisarniške po- trebščine) $ 790.69 Stroški za odseke ., 326.15 Stroški za prireditve 18,— Saldo v banki 30. 4. 1942 „ 5.541.80 $ 6.676.64 Stanje 31. maja 1942: DOHODKI: V banki 30. 4. 1942 $ 5.541,80 Članarina (mesto, okolica in notranjost) „ 1.903,— Prispevki za fond (me- sto, okolica in no- tranjost) „ 368 — Prostovoljni prispevki Prodani znaki Dohodki prireditve 350.58 10,— 280.35 $ 8.453.73 STROŠKI: Splošni stroški (plača, poštnina, pisarniške potrebščine itd.) $ 685.56 Saldo v banki 31. 5. 1942 „ 7.768.17 $ 8.453.73 OBJAVE J.N.O. , Our>.1 « Osrednji odbor J.N.O.:,jetprejel prispevke za mesec avgust 1942 od sledečih odsekov: .;!•» Od odseka “Berisso” š 100.—. Od odseka “Bahia Blanca”, za Objave Primorskega odbora “Odprto pismo”, katerega je Primorski odbor naslovil na vodjo “svobodnih Italijanov”, grofa Sfor-zo, odjeknilo je nepričakovano v v vsej naši in tuji javnosti. Prejeli smo mnogo pisemskih čestitk od naših argentinskih prijateljev, v katerih pas hvalijo nad našim odkritim, moškim a lojalnim nastopom. Razni so nam čestitali po telefonu in nas vzpodbujali k nadaljnjemu delu. lijaiiskega-. jarma in se priključijo naši narodni državi Jugoslaviji. Čestitke nam je večkrat poslala tudi Jugoslovanska Narodna Odbrana z željo, da se Slovenci in Hrvati, ki so pod Italijo, združijo z brati onkraj prejšnje meje, Srbi, Hrvati in Slovenci. Nekaj takih zahvalnih in bodrilnih pisem smo že objavili v “Slovenskem listu”, naj objavimo še ono, katero smo pravkar prejeli od rojaka iz Chaka, ki se glasi: Danes mi je prišlo v roke vaše Odprto pismo ’ ’, katerega ste odposlali na grofa Sforzo. čestitam tebi Škrbec, Medveščeku in vsem sodelavcem pri Primorskem odboru, da ste pravočasno, ob pravi pirliki napravili korak, kateri bo brezdvoma zapisan z zlatimi črkami v zgodovini slovenskega dela Julijske Benečije. Bog živi vse Slovene, pod streho hiše ene. . . Vas pozdravlja in kliče: le tako naprej! Vaš S. F. Kakor je tedaj razvidno, se mnogi rojaki zelo zanimajo za našo Primorsko in vneto sledijo delu Primorskega odbora. Koliko je pa še rojakov in rojakinj, ki se kaj malo brigajo za naše kraje in vendar žele, da bi bili odcepljeni od Italije. Toda v dosego tega ne store ničesar. Kaj mislite rojaki, da nam bo Primorje kar padlo v roke, kakor zrela hruška? O, ne! Za naše slovenske I vsaj v Riobambi. a” B» J POROČILO MISIJONARJA DIONIZIJA VRHOVNIKA, ECUADOR. Sigsig, dne 9. julija 1942. Dragi gospod Cerkvenik! Potem ko sem dobil Vaše zadnje pismo, v katerem ste mi napovedali, da pridete v mesecu aprilu, Vam nisem več pisal, ampak sem čakal, da mi sporočite dan odhoda iz Argentine v Ecvuador, kjer bodo za Vas nebesa na zemlji itd. Zadnje časa, to je v tekočih mesecih, sem nekoliko oslabel, vsled skrbi in želje Vašega prihoda, v novo domovino, ali žali bože, Vas ni bilo. Nato sem prosil predstojnika (inšpektorja) da me za nekaj časa odpusti od tu iz Macas-a, da grem v hribe, in se nasrkam gorskega zraka. Tako se je tudi zgodilo. Podal sem se na pot koncem aprila. Bil sem v mestu Mendez-u, Cuenki in končno sem se podal v naselbino Sigsig, v kraj med visokimi gorami, kjer je večkrat precej mrzlo. Toda kar sem hotel povedati: slabo razpoloženje in potovanje sta kriva, da Vam nisem pisal pozneje. Tudi nisem prejel od Vas nobenega sporočila, niti “Slovenskega lista”, od meseca aprila dalje nisem prejel. Torej ne vem, če je v Buenos Airesu še kak Slovenec, ali pa ste že prišli v — zvezno vojsko proti Lahom in Nemcem? Če bi prišli sem koncem maja, bi Vas gotovo čakal v Guayaquilu, ali kraje se bomo morali boriti. In to trdo boriti. Zato pa dragi, če vam so na srcu naši rodni kraji, pridružite se Primorskemu odboru in sodelujte ž njim. Storite to sedaj še tisti, kateri tega še niste napravili, sedaj, ko bo Primorski odbor obhajal prvo obletnico svojega odgovornega, a plodo-nosnega dela. SMRT JE POKOSILA Jožeta Rolih, doma iz Drskovč pri Knežaku. Komaj 29 let je dočakal blagi fant, pa je dozorel za večnost, že več let je nosil kal jetike, ki mu je podkopavala življenje. Pred letom je žrtvoval svoje poslednje krajcarje za slavljeno “vacuno Pue-yo”. Ali je tista iznajdba goljufija, ali pa so njemu dajali slabo cepivo. .. ! Konec njegove tragedije je bil ta, da je v skrajni bedi zatisnil oči 13. sept. zvečer in ga je le malo znancev moglo spremiti k zadnjemu počitku na Čakarito. Za njegov pogreb se je potrudil sovaščan Janez Česnik. Rajni je bil sin dobrih staršev in zapušča doma 9 bratov in sester. Tukaj pa ima strica v Santa Fe, kjer je tudi rajni največ časa delal in si 'udi nakopal bolezen, ki ga je ponesla v prerani grob. Kaj se je dogodilo, da niste prišli? Jaz sem si že precej opomogel, če pridete v' Macas, bom čimprej skušal iti tja tudi jaz. Sedaj sem kot mnogi v domovini, sam med tujci, in ne dobim več nobene pošte. Še zadnja tolažba, “Slovenski list”, mi ne prispe več. še -manj “Duhovno Življenje”. Hotel sem Vam potem koncem maja pisati te poslati po zračni pošti, toda verjamite mi, da nisem imel denarja za znamke. V tukajšnjih časopisih sem čital, da na cesti, ki bo šla blizu Macas, dela 300 ljudi. Novo vozno cesto od mesta Macas do železniške postaje Riobamba, ki je dolga 82 kilometrov, podaljšujejo. Od mesta Macas, do nove meje republike Perú je 300 kilometrov zemlje, torej še dosti za vas. Jaz sem sedaj na dopustu v gorah, vendar mi je v Orijentu, v Ma-casu, bolj udobno in veselo življenje, cenejše in dosti živeža. Tu v gorah pa je kot povsod po svetu, draginja. Pričakujem od Vas čimprejšnjega odgovora in prihoda, da se enkrat uresničijo naše namere, da ustoličimo našo naselbino “Novo Slovenijo”. Sprejmite srčne pozdrave Dionizij Vrhovnik, misijonar. Naznanilo in Zalivala Z žalostnim,srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da se je po dolgi bolezni naš blagi oče ALOJZIJ FRANCETIC preselil v večnost dne 14. septembra 1942, previden z poslednjimi tolažili svete vere. Vsi prijatelji so jako ganjljivo izkazali rajnemu očetu zadnjo čast, nam sočutje v tolažbo, ko smo ga položili k večnemu počitku dne 15. septembra na pokopališču San Jeronimo. Štejemo si v globoko dolžnost hvaležno' priznati ljubeznjivo pomoč in trud bližnjih, ki so nam noč in dan stali ob strani in lajšali bridkost, v teh žalostnih dneh. Tudi dobrovoljnost tistih, ki so ob času bolezni rajnega v bolnišnici obiskali, zahteva hvaležno zahvalo. Presrčna hvala vsem, ki ste ga prišli kropit, in ga spremili na zadnji poti. Pokojni oče zapušča soprogo, tri sine, Emila, Stanislava, Jordana in hčer Elviro, brata Jožefa, svakinjo in nečake. Tebi pa, o skrbni oče, naj nebeški Sin poda B>■' !“ ‘ večno krono v plačilo !-.v saj si rad imel Boga:1! ' Lahka naj ti bo tuja zemlja! ni CORDOBA, 15. septembra 1942. EMIL FRANCETIČ f K\fO. Vesti iz organizacij Prireditev “Slovenja doma” skegi V NEDELJO 18. OKTOBRA 1942 leta ob 4 uri popoldne se bo vršila v že znani ARMENSKI dvorani, ulica ACEVEDO 1353, prireditev Slovenskega doma. Prireditev bo nekaj novega in posebnega, kar bo brezdvomno privabilo mnoge naše ljudi, da to izredno prireditev vidijo. Ker bo torej prireditev nadvse privlačna in bo vdeležba gotovo velika, naj se druga društva v svojo lastno korist na to ozirajo in naj ne prirede na ta dan niti najmanjše zabave. Ker pa je prireditev “Slovenskega doma”, katera bo torej 18. OKTOBRA v ARMENSKI DVORANI najavljena že par mesecev, upamo, da so se društva z ozirom na to, že vzporedila. Rojaki in rojakinje! Pomnite, da bo v nedeljo 18. oktobra, ob 4 uri popoldne v že znani Armenski dvorani, ulice ACEVEDO 1353, velika in izredna prireditev, zato posetite jo! IZ CORDOBE Obletnica društva “Edinost” V soboto 5. septembra je obhajalo društvo “Edinost” v Cordobi drugo obletnico svoje ustanovitve. Da se ta dan primerno proslavi, je odbor sklenil napraviti nekak društven praznik. Vršila se je tedaj 5. t. m. v ta namen mala društvena večerja, katere se je udeležilo članstvo in precej nečlanov. Po končani večerji je tov. predsednik v kratkem govoru orisal delovanje društva tekom teh dveh let ter poživljal članstvo, da pridno vztraja in se udejstvuje še agilne j še na društvenem polju. Tajnik tov. Fir je v svojem govoru povdaril, da bo treba pričeti z zidanjem Slovenskega doma. Zato pa je potrebno denarja. Tega pa ni, če članstvo ne plačuje redno članarine. Prosil je radi tega navzoče politike in narodnega zdravja prejelo sledeči odgovor: Mednarodni odbor Rdečega Križa v Ženevi dostavlja'za, Vse zavoje, ki se pošljejo v vjetniška taborišča po-Pokojni Francetič je bil ljubljen traiia o prejemu zavojev, podpisa-od vsih, ki so ga poznali. Mnogo je na p0 poverjenikih taborišča, ki so trpel in vse radovoljno prenašal ves naši častniki ali vojaki. Do sedaj se čas svoje bolezni. Sedaj ko bi bil kaj lažje in boljše živel, ker so otroci že precej odrasli, je šel v večnost. Torej prijatelj Alojzij naj Ti bo lahka argentinska gruda in v miru počivaj, a ostali družini pa naše iskreno sožalje! Objave Primorskega odbora Corrientes 3114 BUENOS AIRES. Kralj, poslaništvo ima čast potrditi, da je prejelo od g. Ivana Berginca znesek 100.00 (ensto) pesov, nabranih za jugoslovanske vojne vjetnike na komemoraciji bazoviških žrtev, katero sta priredila “Slovenski Dom” in “Primorski odbor” dne 6. t. m., s sodelovanjem Gosp. podp. društva z Ville Devoto in Jugosl. društva “Samopomoč’ ni moglo zaslediti nobeno zloupo-trebljenje z zavoji od strani nemških in italijanskih vlasti. Kralj, poslaništvo se najlepše za-članstvo, da se zaveda dolžnosti in j hvaljuje za ta prispevek primorskih Prireditev Slovenske šole SLOVENSKA ŠOLA NA PATER-NALU bo priredila veliko prireditev v NEDELJO dne 8. NOVEMBRA ob 4 uri pop. v Armenski dvorani ulica ACEVEDO 1353. Društva so naprešena da vzamejo to na znanje in da ta dan ne prirejajo svojih prireditev. redno plačuje članarino, ker le tako bomo kmalu imeli svoj društven dom. Po končanih govorih je stric Nardin nategnil svoj meh in se je pričela zabava, ki je v najboljšem razpoloženju končala šele proti jutru. SMRTNA KOSA V CORDOBI Dne 14. septembra t. 1., je za vedno odšel od nas naš dober prijatelj Alojzij Francetič, doma iz Voger-skega pri Gorici, star šele 59 let. Pokojni zapušča tukaj soprogo, sine Emila, Stanislava, Jordana in hčer Elviro. Poleg tega tudi več sorodnikov. in drugih rojakov in prosi “Slovenski Dom” in “Primorski Odbor”, naj blagovolita njegovo hvaležnost tolmačiti darovalcem. ODPRAVNIK POSLOV: Svetnik: PISMO NA UPRAVO “SLOVENSKEGA LISTA” Rojak nam je predal pismo, ki mu ga je poslal prijatelj, katero se glasi takole: Pisano, 4. sept. 1942. Cenjena uprava,Slovenskega lista! Ne vem, kje so dobili moj naslov, da so mi že parkrat poslali Njivo. Meni se prav -nič ne dopade tisto, kar pišejo v Njivi, ker so zmirom notri prepiri in napadi. V Njivi sem bral napade na Slovenski ljst,, ki sem ga prej dobival, pa se mi ni nič posebno dopadel in sem ga pustil. - Sedaj pa, ko.sem videl, da ga v Njivi napadajo, sem si začel misliti, da mora biti Slovenski list gotovo v dobrih rokah, pa sem sklenil si ga naročiti. Prosim zato, da mi ga pošiljate, za sedaj za pol leta. Vas pozdravljam s spoštovanjem J. M. BOLAN ROJAK V bolnišnici Ramos Mejia se na-_ .. .,! haja. naš rojak Janež Ivan, doma iz Dr. Filip M. Dcmimkovic ¿abč pri Tolminu. Bolnik je v dvorani 6, postelja 36. Rojake in prijatelje prosi, da ga obiščejo. Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev Vabi Vse cenjene rojake in rojakinje na VELIKO POMLADANSKO PRIREDITEV katera se bo vršila dne 3. OKTOBRA ob 9 uri zvečer, v društvenih prostorih, ulica SIMBRON 5148, s sledečim bogatim SPOREDOM: 1) Otvoritev: Godba. 2) Mladinski mešan zbor: “BRATCI VESELI”, pod vodstvom Vencelja Lazarič. 3) H. Volarič: “V ZVEČER”, mešan zbor, pod vodstvom Jakoba Krebelj. 4) Narodna: “NA VRTNI GREDI”, mešan zbor. 5) Deklamacija. 6) Deklamacija: H. Gagliardi: “MADRE”, izvaja Dolci. 7) Ksaver Meško: Dramska slika v treh dejanjih: “MATI” pod vodstvom gospe EMILIJE BAJT. SVIRA SLOVENSKI ORKESTER “ISTRA” Po končanem sporedu, prosta zabava in bogat srečolov, do 4 ure zjutraj. Vljudno vabi že sedaj ODBOR G.P.D.S. Ksaver Meško je v tej igri pokazal globoko ljubezen do svojega naroda ter skrbi in trpljenje matere, ko se vsiljuje potujčevanje v družino. Tako je tudi Strelčeva družina, v kateri je polno ljubezni do svoje domovine, razen sina Milana, kateri je ves nagnjen za tuji svet, v katerem se je on izobraževal. Rejenka Silva, pri Strelčevih, dasi ciganske krvi, ljubi tudi svoj narod, zato odločno odbija Milana, ki jo ljubi, ker tako omalovažuje slovenski narod, zato se Silva raje poda zopet k ciganom. Radi te Silvine odločnosti izvrši Milan umor ter mora v zapor. Logar Križnik, viden sovražnik, vsega kar je slovenskega zasnubi Tinko Strelčevo, a ta verna Slovenka, ga zavrne. Sin Ivan, sedmošolec, je radi neke domorodne demonstracije izključen iz šol ter zapusti vse in se poda v svet. Tako zadeva ubogo Strelčevo mater udarec za udarcem. In ko bi ji morali biti otroci v pomoč in tolažbo, jo ostavijo samo staro in bolehno. Milan, ki ji je zadal najglobljo rano, se vrne po nekaj letih skesan, ubit in bolan na smrt in še isto noč umrje v materinem naročju. To je kratka vsebina igre ‘‘MATI”. Prejemajo li vojni vjetniki pošiljke? Z ozirom na vesti v nekaterih tukajšnjih listih, da Nemci ne dopuščajo, da bi pošiljke z življenskimi potrebščinami, poslane za naše vojne vjetnike, 'prišle v njih roke, se je radi teh vesti tukajšnje naše poslaništvo obrnilo na kr. vlado in prosila pojasnila v tej zadevi. Poslanstvo je nato od ministra socijalne jugoslovanska radio-ura Prenos jugoslovanske radio-ure je ob sobotah od 4 in pol do 5 ure popoldne na postajo L S 2 Radio Prie-to. Rojaki in rojakinje, poslušajte naš radio prenos. El Primer Congreso Eslavo en la Argentina Ante el hecho de no haberse realizado el Congreso Eslavo, cabe una explicación de parte del Comité, primero, para poner al tanto a todos aquellos que se interesan al respecto y, segundo, para impedir la propa-lación de rumores falsos y mal intencionados. Propósitos del Congreso. De acuerdo con el programa del Congreso, establecido cuando se inició su organización, los propósitos que éste perseguía no pueden ser más puros, más nobles, más altos y más humanitarios. Ellos pueden ser expresados en los siguientes tres puntos fundamentales: 1) Unir a todos los eslavos residentes en ésta, nuestra segunda Patria Argentina y estrechar éntre ellos los vínculos culturales, de mú-tuo conocimiento y colaboración. 2) Buscar la mejor forma de solidaridad y colaboración con el pue-, blo argentino, parte del cual nos consideramos todos los eslavos residentes en éste hospitalario y generoso país, que, junto con los demás habitantes, hemos aportado nuestro grano de arena en el desarrollo económico y cultural del país. 3) Expresar nuestra solidaridad con nuestros hermanos que luchan como leones por la libertad de nuestros pueblos y por la independencia de nuestras Patrias. ¿Hay cosa más noble k|ue unir a todos los hijos de una familia y enseñarles a todos el verdadero camino de fraternidad, colaboración, altruismo y prosperidad? ¿Hay acaso algo más humano y más patriótico que buscar de contribuir en la felicidad de nuestros semejantes que nos rodean: de nuestros hijos y de nosotros mismos y contribuir en la prosperidad de un país que es nuestra Patria aodptiva y la Patria de nuestros hijos? ¿Hay acaso algo más sagrado y más elevado que el patriótico deber .de ceda uno de nosot *os para con nuestras Patrias que hoy son víctimas de la agresión y para con nuestros laboriosos y pacíficos pueblos ante el peligro de su total exterminio? Como se ve, los propósitos que han guiado a los organizadores del Congreso son tan claros, tan limpios y tan elevados que no puede haber ningún lugar a dudas, reproches o sospechas. Pero, a pesar de todo esto, el Congreso no se realizó. ¿Por qué? No conocemos los .motivos que han determinado, en último momento, la decisión de las autoridades policiales de no otorgar permiso para la realización del Congreso, pero, sean cuales fueren, tal sorprendente resolución ha beneficiado a los enemigos del Congreso Eslavo en la Argentina, que son enemigos a la vez, de cada régimen democrático, enemigos de la libertad de los pueblos, y, por lo tanto el pueblo argentino nada bueno puede eáperar de ellos. En primer término son los representantes de los opresores de nuestros pueblos, que, como es de suponer, han hecho todo lo posible para que el Congreso Eslavo no se rea lice. En segundo término debemos señalar a elementos de algunos sectores eslavos; que, si bien no podemos llamarlos traidores, por la incomprensión de su deber histórico y por sus ambiciones personales se han colocado en un terreno hostil al movimiento ‘unitario eslavo y con esto han facilitado el trabajo del enemigo de los pueblos eslavos. Por suerte, estos elementos son pocos y, creemos, se habrán dado cuenta de su falsa posición y, antes de que sea tarde, corregirán su gravísimo error. En tercer término son los pequeños “Quislings” eslavos en la Argentina que obedecen las órdenes de los esclavizadores de nuestros pueblos. Ellos se cuentan con los dedos de lina sola mano y su papel es tan' triste como repugnante. Todos ellos hicieron frente único en su campaña de pintar en la forma más absurda al Primer Congreso Eslavo, tratando con esto de impedir su realriarión. Resultados del Congreso Dadas las circunstancias que nos han sido impuestas, el .< '£ i ^ >»*:: ;;<&*< mesase sm D i p ■ 3? I Slovenci doma in po svetu VESTI IZ ZASUŽNJENEGA OZEMLJA Senator Ivan Hribar Kakor je že znano, je Ivan Hribar, znani slovenski pisatelj in politik, dne 18. aprila 1941. izvršil samomor. Pustil je poslovilno pismo, ki se začenja tako: ' \ Le tujcu sreče svit bo žaril, Ošabno bodejo nosili glave, V Sloveniji bo tujec gospodaril, Beseda tuja, tujčeve postave. Da neha me skeleti le-ta rana, Posnel Katona bodem Utičana. Manj strašna noč bo v črne zemlje krili, Kot so pod svetlim soncem sužnji dnovi. V pismu dalje pravi, da genij slovanstva še živi in da ima trdno vero, da bo tudi to izdajstvo kaznovano. Končuje: “Moja visoka starost pa ne daje upanja, da še dočakam tega. Zato se strnem z Vesolstvom, čigar neizrekljivo majhen delec sem. živelo slovanstvo! ’ ’ * Ivan Hribar se je rodil 19. septembra 1851 v Trzinu. Nižjo gimnazijo je dovršil v Ljubljani. Služboval je od leta 1870 kot uradnik praške banke Slavij e in v letih 1876— 1919 kot njen ravnatelj v Ljubljani. • Ivan Hribar je bil dolga desetletja med najvidnejšimi javnimi delavci med Slovenci in Slovani. Sodeloval je skoraj pri vseh narodno kulturnih gibanjih. Bil je pisatelj, urednik, politik, gospodarnih, so-cijalni delavec. Pred prvo svetovno vojno je zlasti kot ljubljanski župan imel mnogo zaslug za razvoj Ljubljane (1896-1910). Za časa njegovega županovanja se je izpopolnil ljubljanski vodovod, plinarna, elektrarna, električna cestna železnica, prvo ljudsko kopališče, in je bil zgrajen zmajski most. V kranjskem deželnem zboru je zastopal Ljubljano do 1. 1906. Stavil je celo vrsto koristnih predlogov in v mnogih ozirih uspel. V državnem zboru ie zastopal Ljubljano od 1907—19il. Leta 1890 je zahteval združitev vseh slovenskih pokrajin v eno celoto, kar je deželni'predsednik Winkler označil za neizvedljivo. Tudi je podal predlog za ustanovitev ljubljanskega vseučilišča. Zahteval je uvedbo slovenščine v šole. Pisateljevanje je začel pri “Zgodnji Danici” s pesmimi, ki jih je večinoma prevajal. Pozneje je sodeloval pri raznih listih, 1884 je pa ustanovil in okoli 13 let urejeval “Slovana”. Številne članke je objavil v “Slovenskem Narodu”, ki mu je obenem z Ivanom Tavčarjem določal smer. V politiki je bil zastopnik radikalne in vseslovanske struje ter bil v odkritem bpju z zastopniki in predstavniki tedanje avstrijske politike, zlasti z Winkler jem. Snoval je vsestranski gospodarski napredek Slovenije in stavil predloge za nove železnice, kmetijske šole, hranilnice in banke. Po polomu Avstrije je bil podpredsednik Narodnega Sveta v Ljubljani, član Narodnega Viječa v Zagrebu ter ustavotvorne skupščine. Med Slovenci je organiziral srbsko Narodno-radikalno stranko. V letih 1919—1921 je bil pooblaščeni minister in poslanik kraljevine SHS v Pragi, od 1921—1923 pa pokrajinski namestnik v Ljubljani. Leta 1925 je odložil predsedstvo mestnega odbora in se umaknil iz političnega življenja. Zelo zanimivo je njegovo delo “Spomini”, v katerem je obdelal s svojega gledišča važen del slovenske zgodovine. Vojno sodišče je te ljudi obsodilo na smrt zato, kakor je rečeno v obtožnici, ker so nepostavno nosili orožje, donašali pismar in druga sporočila ter zdravila borcem. Konečno še, da so poslušali radio iz Londona in širili vznemirljive vesti. Slovenija se noče pokoriti Italijanom Z italijansko-švicarske meje javljajo, da so italijanske zasedbene oblasti v Sloveniji podvzele ponovne ukrepe proti narodnim borcem. Glavni namen te ponovne ofenzive je ta, da se zavaruje železniški promet na progi Trst-Ljubljana-Za-greb. Ta proga je večkrat napadena in porušena ter se vršijo napadi tudi na vlake, kateri vozijo nafto iz Rumunije za Italijane in Nemce v Afriki. Vsak dan gre po tej progi od 6 do 8 vlakov s 30 vagoni, toda prav malo jih dospe na namenjeno mesto. Večina teh vržejo borci preje v zrak. Radi tega so tedaj zadnje dni poslali Italijani vse vzdolž proge od Trsta do Ljubljane veliko vojno ekspedicijo, obstoječo od pehote, tankov, topništva in letal, da odbijejo napade narodnih borcev na progo. Borcem pomaga pri tem prebivalstvo bližnjih in tudi oddaljenejših vasi. Vse to dokazuje, da se vrše v Sloveniji, to je po Notranjski, hude in krvave borbe med Italijani in našimi ljudmi. Italijani se pa za pomoč prebivalstva borcem hudo maščujejo. Predno gredo V kako sumljivo vas, jo bombardirajo z letali in topništvom. In šele, ko je vas že vsa v razvailnah in se jim dozdeva da je skoro vse prebivalstvo pobito, gredo v vas, kjer pa že ne najdejo drugega kot mrtve in ranjence. Borci in drugi so že odšli na varnejši kraj, od koder se branijo in napadajo. Hrvatski kmetje se upirajo vstašem Bern. — Iz švicarskih krogov jugoslovanskih diplomatov prihajajo vesti o velikih kmečkih uporih v vsej Hrvatski proti vstašem in italijanskim okupacijskim četam. Po podatkih iz teh krogov se mnoge vasi dvigajo k up.oru, da bi se maščevale za plenjenje hrane, ki jo ropajo vstaški oddelki hrvatskega kvizlinga Paveliča. Istočasno so st' hrvatski kmetje v severnem delu države v okolici Vin-kovcev dvignili proti privilegirani nemški manjšini in nemško prebivalstvo prislili, da se izseli. Isti jugoslovanski krogi trdijo, da odpor proti nasilnemu odvzemanju hrane bolj in* bolj raste. Vas Tal ni k so kmetje oblegali dva tedna, dokler se močnim vstaškim oddelkom ni posrečilo premagati napadalcev in osvoboditi vas. V okolici Donje Stu-bice soo boroženi kmetje po krvavi bitki pregnaii vstaške roparje hrane. Po sedanjih poročilih povzroča ropanje hrane in druga nasilja proti prebivalstvu med ljudstvom upore proti Paveličevemu režimu. Jugoslovanski krogi poročajo, da je samo v vasi Delnice pred kratkim prešlo okrog 8000 hrvatskih kmetov na stran generala Draže Mihailoviča, jugoslovanskega vojnega ministra in poveljnika jugoslovanske rodoljubne vojske. Po poročilih iz Washingtona je oČtino, da v Hrvatski stalno raste odpor proti silam osišča. Washing-tonski krogi, ki pošiljajo to vest, pravijo, da je gospodarska sabotaža v Hrvatski od dne do dne bolj izrazita in vse večja. Veliko število Hrvatov odbija vpoklic v vojaško službo. V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RAD ALJ STRAHOTJE V HRVATSKI Agencija Havas-Offi poroča, da je ustaško vojno sodišče v Vukova-ru obsodilo na smrt 22 oseb. Obsojenci, med katerimi so bili sami mladi ljudje, več deklet in žen, so bili takoj po obsodbi ustreljeni. SLJIVOVICA ŽGANJE PELINKOVEC VERMUT KIS Zlatko Badel Avenida Maipu 3146-50 Olivos F.C.C.A. U.T.01ivos (741) -1304 facundo Quiroga 132o U. T. 22 - 8327 DOCK SUD Kratek opis okraja Brežice, ki so ga morali Slovenci izprazniti (Po knjigi Krajevni leksikon Dravske banovine) Brežiški okraj je bil najmanjši okraj Dravske banovine. Metil je le 400 kvadratnih kilometrov.1 Imel je obliko trikotnika v kotu med Savo in Sotlo. Proti zahodu je tekla meja po hribovitem svetu nekako do Sevnico. Na severu je segal do preči'.! visokih vzpetin, katerih vrhovi so Lisca. Bohor, Veternik in Svete gore. Najnižje’mesto vsega* okraja Največ padavin ima pobočje Bohorja. Rastlinstvo Rastlinstvo ima značaj evropsko-sibirske flore. Sestavljajo jo naše najvažnejše gozdne drevesne vrste, v družbi z njimi pa žive premnoga zelišča: zlatica, vijolica, krvomočni-ca, črnobina, šaš, bilnica in druge. Posebne rastline so: temno rdečkasti teloh, ki ga je posebno dosti med Zdolami in Vidmom; divja trta med obsavskim grmovjem; brestovolistni oslad pri Sevnici in po Bizeljskem. V brežiški okraj sega tudi sredozemsko rastlinstvo z nekaterimi predstavniki. Ti so: žafran in orhideji, ki nastopajo tudi drugod. Ob Sotli na nekem posekališču so našli temno-škrlatnordečo velelistno po-tonko. Redke raseline so tudi štajerska popkoresa pri Brežicah in na .«s« > Vi í I-va; : 2 ZAGREB, katerega so pred nekaj dnevi Rusi poškropili z železno točo in obenem najnižja točka cele banovine je pa ob izlivu Sotle v \Savo (139 metrov nad morjem.) V brežiški nižini se sekata dva važna geološka preloma. Prvi, savski, drži ob dolini Save in se nadaljuje čez vso državo Jugoslavijo tja do Bolgarije. Drugi, krški, pa prihaja sem od spodnjega dela Krke, nakar se nadaljuje čez Krapinske in Varaždinske Toplice proti severovzhodu. Ob teh prelomnicah se premikajo od časa do. časa deli zemeljske skorje, ki povzročajo potrese,, včasih uničujoče. Veliki potresi so bili v teh krajih leta 1853, 1860, 1903 in zopet 1917. Od tod tudi radioaktivne toplice pri Čatežu s to-' plino 54 stopinj. Celzija. Geološko zanimiv je tudi pojav pri Klanjeu, kjer je prepilila starejša reka Sotla nanovo vstajajočo gubo. Orlice. Podnebje Zaradi precej odprte lege proti vzhodu se uveljavljajo v podnebju vplivi Panonske nižine. To velja zlasti za brežiško ravan. Razlike v toplini med letom so tu velike... Brežice imajo vroča poletja in radi precej južne lege ne posebno ostre zime. Zimski mraz traja malo časa. Pr.avi zimski mraz navadno traja le od srede decembra do prvih dni februarja. Letna množina padavin je v nižini sorazmerno majhna. Največ dežja pade v poletnih mesecih, najbolj suha je zima. Jesen je bolj vlažna od pomladi. V višjih nadmorskih legah je seveda podnebje bolj hladno in tudi množina padavin je večja. Bizeljskem in-košarica pri Rajlien-burgu. Po obsavskih tratah sta-moč-no podivjala beluš in ameriška svil-nica. Živalstvo Radi prehodne lege med alpskim ozemljem in Panonsko nižino so pomešane oblike živalstva iz predgorja in nižin. Okraj pripada skrajnemu zapadnemu delu nižinskega pasu naše države. Lovnih živali je razmeroma malo. Tu navajamo srne, zajce, divje prašiče, jazbece, lisice, veverice, razne ujede ter srake in vrane. V Savi žive približno do Brežic nekatere ribe dolnjega toka: čep, smuč, kečiga. Poleg teh so še navadne ribe: ploščic, krap, som, ščuka. Strupena kača je samo modras. Od nevretenčarjev so za brežiški in sosednje okraje značilni nekateri metulji, med njimi pavlinček. Jamsko živalstvo predstavlja slepi brzec in še neka podobna žival, ki pa nima slovenskega imena. Najdete jih v jami Bučarci pri Raj-, henburgu. Obljudenost^ Ozemlje brežiškega okraja je bilo naseljeno že od bronaste dobe dalje. V starem veku so bila tu rimska taborišča, mimo katerih je držala pomembna cesta iz Ljubljane in Celja po savski dolini mimo Brežic na Ilrvatsko. Tudi brodarstvo po Savi iz vira že iz; rimske dobe. Te poti po koppem in po vodi se je posluževala trgovina vse do leta 1862, ko so otvorili železniško progo med Zidanim mostom in Zagrebom. Toda kot je bila zemjepisna lega POZOR! TRGOVINA OjuVLJEV BELTRAM Vas podomače postreže. Če hočete biti elegantno in dobro obuti, posetite to trgovino, imeli boste na razpolago veliko f izbero vsakovrstnih čevljev, copat za delo,'šport l in izlete. — Pridite, pa se boste prepričali! i Se priporoča j Albert Beltram I DONATO ALVAREZ 2288 — BUENOS AIRES AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k Dr. A. GODEL Sprejema se od 9 do 12 in od 15 od 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO BARTOLOME MITRE 1676 PRVOVRSTNA KROJAČNICA “LA ESTRELLA” ZA JESENSKE IN ZIMSKE OBLEKE V ZALOGI VELIKA IZBIRA BLAGA ZNAMKE SUPERLAN Stanislav Maerič TRELLES 2642 — Buenos Aires U. T. 59-1232 brežiškega okraja zelo pomembna v trgovskem pogledu, tako je bila obenem usodna v dobi turških napadov. Tu ob Savi so se valila turška krdela v naše kraje. V dobi kmetskih uporovo je bilo brežiško ozemlje ponovno prizorišče zbiranja kmečkih čet in bojev z graščaki. Posebno v letih 1515, 1573 in 1583. Največji del brežiškega okraja so imeli v zgodnjem srednjem veku v rokah grofje Breže-Sliški. Zadnja tega rodu je bi)a blažena Hema. Ta je v prvi polovici 11. stoletja podarila večino svojih posestev soltio-graškim nadškofom. Nekatera pa tudi krški škofiji. Oboji so se kot zemljiški gospodje obdržali v teh krajih do konca srednjega veka. Nekatera zemljišča so si ohranili celo do 1595. V novem veku so bili zemljiški gospodje razni plemenitaši, ki so si zgradili tod svoje gradove. V cerkvenem pogledu je brežiški okraj pripadal do leta 1751 oglejskemu patriarhatu, nato do leta 1787 go-riški nadškofiji, od tega leta dalje pa. lavantinski škofiji. Prva organizirana postaja za dušno pastirstvo je bila v Vidmu. Iz te prvotne fare so nastale skoraj vse današnje župnije v brežiškem okraju. Po ljudskem štetju iz leta 1931 je imel okraj 35,342 prebivalcev. Torej je bil dobr*o naseljen. Povprečno je živelo 87 ljudi na kvadratni kilometer. Prebivalstvo je pa zelo počasi naraščalo. V desetletju od 1925-35 je naraslo komaj za 4,%. Vzrok teijiu je menda največ v izseljevanju. Ljudje so odhajali v druge dele Jugoslavije ali pa v tujino. Zlasti so odhajali iz bolj hribovitih in torej siromašnejših delov. Najbolj naseljeno je bilo ni-žavje, kjer pa so vasi radi nevarnosti poplav večinoma odmaknjene od bregov Save in Sotle. Tudi gričevje proti severu je bilo dobro poseljeno. Vasi so.pa precej rastresene in le malokje stoje hiše v gručah blizu druga druge. Preživljanje Prebivalstvo se je bavilo večinoma s poljedelstvom in živinorejo. Lepo dohodke sta pa dajala ponekod tudi vinogradništvo in gozdarstvo. Njive in vrtovi zavzemajo 22% vse površine okraja. V prvi vrsti so pridelovali žito, in sicer koruzo še v večji meri nego pšenico. Zato jej dajala koruza ljudem poglavitno j hrano. Sejali so tudi ječmen in oves.! Pridelek krompirja j'e znašal 1. 1934, 132,000 ton. Travniki in jašniki obsegajo 27% vsega okraja. Živinoreja uspeva zelo dobro in je bila zlasti v hribovitejših predelih poglavitni vir dohodokov. Največ so gojili govejo živino in perutnino. Tudi svinjereja je bila zadovoljiva, čeprav je po svetovni vojni nekoliko nazadovala. Leta 1934 je bilo v celem okraju 9000 repov goveje živine, 7700 svinj, 1260 konj, 340 ovac, 100 koz in 43.750 kokoši in petelinov. Čebelnih panjev je bilo 1400. Prisojna pobočja nizkega gričevja v srednjem delu okraja so povsod na prikladnih mestih zasajena z vinsko trto. Vinogradi pokrivajo malo več kot 3% vsega okrajnega ozemlja. V nobenem druge okraju Dravske banovine ni razmeroma toliko vinogradov. Najbolj izarzit vinogradniški predel v okraju je se veda Bizeljsko. Tam je v vinogradih celo 27% zemeljske površine. Sploh so vinogradi po celem okraju z edino izjemo mesta Brežic in bliž nje okolice.v Pravih sadovnjakov je primero ma malo, vendar je imelo sadjai’stvo v mnogih krajih čeden pomen. Vseh sadnih dreves je okoli 120.000. Med temi je bilo leta 1934 5^,000 jablan, 36,000 sliv, 25.000 hrušk. Ostala drevesa so bila češnjeva, orehova in tako dalje. Gozdarstvo in rudarstvo Največji del'površja brežiškega okraja pokrivajo gozdovi. In sicer 41%. Po nižavju je sicer gozd manj razširjen, zato pa zavzema veliko površine višjih in najvišjih delov sreza. Prevladuje listnat gozd, največ je hrasta in bukve. V občinah Brežice, Dobova, Kapele in Globoko se razprostira ob banovinski cesti obširen gozd, kjer prevladuje smreka. Skoraj 3% tal v okraju je pa neplodnih. Sem je treba prišteti tudi močvirja, ki obsegajo dobrih 300 hektarjev ozemlja. Rudno bogastvo je skromno in se omejuje v glavnem na premogovna ležišča, ki so pa večinoma tako neznatna, da se jih ne izplača izkoriščati. Kopljejo le rjavi premog pri Rajhenburgu in malo vreden lignit pri Globokem. Industrija je bila šele v povojih. Večji pomen je imela le lesna industrija v Sevnici in njeni bližnji okolici. Mnogo vodnih žag je ob potoku Sevnični. Glavna prometna žila v okraju je edina železnica, ki teče ob Savi na njenem levem bregu in je del naše najvažnejše proge: Ljubljana-Zagreb-Beograd. Zvezo oddaljenih krajev z železnico je posredoval avtobusni promet med Bizeljskim iti Brežicami ter med Podsredo in Raj-henburgom. Prirodne lepote brežiškega okraja so še malo znane. Letoviščarji so obiskovali večinoma le večje kraje ob železnici. * Tak je torej v kratkih besedah okraj Brežice. Zdelo se nam je važno, da podamo ta opis slovenski javnosti v Ameriki, ker je bil ta okraj med prvimi, ki ga je Nemec obsodil na prisilno izselitev do zadnjega človeka kot čujemo. Namesto Slovencev so prišli Kočevarji in drugi Nemci. Dobro je, da vemo, kakšno vrednost ima ozemlje brežiškega okraja, ki se ga je Nemec tako polakomnil. Poleg tega je sploh prav, da spoznamo po takih opisih posamezne dele slovenske zemlje bolj natanko. “znamenje strahu bolgarske nacij-ske vlade pred neprestano rastočo opozicijo proti njenemu proti-ruske-mu delovanju. 'Zainov je bil proti Borisovi pro-germanski politiki in odločen borec za tesno sodelovanje z Jugoslavijo”. BBC navaja, da je bilo aprila z Zainovom aretiranih še devetnajst drugih obtožencev. Izvršitev smrtne obsodbe nad bolgarskim ministrom Sofija, 2. junija. — Danes je bila izvršena smrtna obsodba nad bivšim bolgarskim vojnim ministrom Vla-dimirom Zainovom. Vojaško sodišče ga je obtožilo protidržavnega delovanja. Berlinski radio o tem poroča : “Zainov je bil orodje boljševikov in njegovi agenti so delali pod zaščito diplomatske nedotakljivosti. Zainov nikdar ni mogel preboleti neuspeha upora, ki ga je zasnoval maja meseca leta 1935, ko so ga obtožili za poskus umora kralja Borisa. ’ ’ Generalov nečak Evgenij Čemirov je bil obsojen na dosmrtno prisilno delo. Neki drugi njegov sodelavec je bil ustreljen. Britanski radio v svojem poročilu o izvršitvi smrtne obsodbe navaja, da je ustrelitev generala Zainova Sporočilo jugoslovanske vlade London. — Jugoslovanska vlada sporoča po londonskem radiu jugoslovanskim narodom sledeče: Prvič: Jugoslovanski vojni minister, general Draža Mihajlovič je pooblaščen, da on. sam in vsi njegovi predstavniki, poveljniki in opolnomočenci smejo na vsem ozemlju Jugoslavije zbirati denar, hrano in vse ostale potrebščine za pri-znaniee in potrdila, ki jih bo po vojni plačala država. Vsi Srbi, Hrvati in Slovenci naj poslušajo klic trpeče in krvaveče domovine in povsod pomagajo generalu Draži Mihajloviču in njegovih junaških borcev, ki se borijo za svobodo našega naroda in za vstajenje Jugoslavije. Drugič: General Mihajlovič in mi tu v Londonu prosimo vse Srbe, Hrvate in Slovence, naj čim več delajo in čim manj govore, kajti sovražnik ima povsod ušesa in marsikaj izve iz govorjenja lahkomiselnih ljudi. Take govorice potem izkoristi in stotine častnikov in vojakov vojske generala Mihajloviča jih plačajo s svojini življenjem. Bodite previdni. Molčite in delajte! Tretjič: Odločilni trenotek se bliža. Vsi Srbi, Hrvati in Slovenci naj razvijejo svoje organizacije po vaseh, mestih in občinah do popolnosti. Te organizacije naj bodo v zvezi z zakonitimi predstavniki jugoslovanskih oblasti, ki jih je postavil general Mihajlovič. Ne prenaglite se! Ne začenjajte prezgodaj z delovanjem v velikem obsegu, ker boste s tem izzvali samorepresalije in velike žrtve. Počakajte ure, ko bomo vsi kot en sam vstali proti sovražnikom in narodnim izdajalcem na vsem ozemlju Jugoslavije. Počakajte na znak poveljnika Draže Mihajloviča. Četrtič: Mohamedansko prebivalstvo v Bosni je prijelo dva jugoslo-’ vanska podčastnika, ki sta se s padali spustila in ju predalo sovražniku. To je bila izdaja. Naj naši bratje mohamedanci ne pozabijo, da so njihovi naj večji sovražniki Nemci, Italijani in vstaši. .. , ■ ;*’ , ' - SKOPLJE v Južni Srbiji, kjer je bil izvršen atentat na bolgarskega notranjega ministra Petra Gabrovskega VELIKI ZAVOD “RAMOS MEJIA” MODERNI PROTIVENERIČEN PRIPOMOČEK BLENORAGIA aguda, napačno zdravljena Naš način zdravljenja popolen in brez bolečin KRI, LUES IN KOŽA: Lišaj, Izpadanje las ženske, PLJTJČNE, SRČNE. SPOLNA SLABOST: so.opomore po načinu Prof. Fiirbringerja. REUMATIZEM že zastarel ŽELODEC: Kislina, Napetje in Rana HEMOROIDE IN POVAPNENJE ŽIL' brez operacije GRLO, NOS IN UŠESA: Divje meso, Vnetje in oglušenost POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.—. — PLAČEVANJE PO $ 5.—. ANALIZE BREZPLAČNO. — Naša priznana Klinika z 20 letnim delo-, vanjem, je upravljana po SPOSOBNIH SPECIJALISTIH. GOVORI SE SLOVENSKO Sprejema od 9 do 21 ure — ob nedeljah od 8 do 12 ure RIVADAVIA 3070 (PLAZA ONCE) Boji v'Jugoslaviji Sofija. — Agencija Havas poroča: “Iz Zagreba poročajo, da je i Slovenska babica i dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici “Raw-son”, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Fo-strežba prvovrstna. ANA CHRPOVA ENTRE RIOS 621 U. T. 38, Mayo 8182 Slovenska gostilna Lepi in zračni prostori. Zdrava hrana in pristna pijača. Kroglišče. Se priporoča rojakom FRANC TREBŠE Avda. SAN MARTIN 6470 dve kvadri od postajališča U. T. 50 - 5106. prišlo do velikih spopadov med srbskimi četniki, hrvatskimi vstaši in rednimi hrvatskimi četami v okolici Sarajeva. Vas, v bližini katere je prišlo do spopada, so porušili do tal. Hrvatska policija je s posebnim razglasom opozorila prebivalstvo Sarajeva, da bo vse izgrede v mestu in v okolici Sarajeva najstrožje kaznovala ter porušila zaselja in vasi, v katerih bližini se bodo dejanja izvršila.” * Zuericher Zeitung poroča iz Budimpešte: “Že dva meseca je v gorah med Sarajevom in Drino, zlasti na Bjelašnici in Romaniji planini, glavno središče srbskih četnikov. Generalni štab vstaške vojske je zagrozil s težkimi kazni vsem, ki bi se udeležili napada.” * “Novo Vreme” piše: “Med Lju-go in Gornjo Toplico je prišlo do hudih spopadov s četniki iz okolice Valjeva, ki jim poveljujejo Pleče-vič, Borota in Živorad Simič; 120 članov oddelka je bilo obkoljenih in vladne čete so ujele Živorada Simiča in njegovo ženo.” ‘ ‘ Hrvatski Narod ’ ’ poroča: “Vstaš Gjuro Ivlikič je padel v borbah s četniki pri Novi Gradiški.” * “Hrvatski Narod”: “Stožernik Tržič je obiskal ranjene hrvatske vstaše in redne vojake, ki se borijo v Bosni proti skupnemu sovražniku. Nemški general Gneis llrstenau je prejel vsoto 250.000 kun in se zahvalil v imenu nemških vojakov v Bosni.” | * “Novo Vreme”: “Vojaški poveljnik Srbije je izdal sledeči ukaz: “Kdorkoli bo podpiral osebe, ki z orožjem v roki nasprotujejo držav-I nemu redu in ki s hrabo ali denar-I jem ali skrivajoč jih in dajajoč podatke škodujejo državnim interesom, bo kaznovan s smrtjo, v manj težkih slučajih pa z ječo najmanj tri leta. Te kazni veljajo tudi za vsa dela v krajih zunaj okupirane Srbije. ” Govoreč o redu navaja, da pri tem prišli red, ki so ga uvedle nemške oblasti. * “Novo Vreme”: “Milan Stoji- mirovič Jovanovič, ravnatelj za državne arhive v Beogradu, je izjavil na zborovanju v Paračinu, da j< treba ohraniti mir in red. Sicer bc prišlo do težkih posledic za narod Prebivalstvo naj podpira borbo vlade za rešitev pred “komunizmom”. Muenchener Nachriehten poročajo; “Priključenje južne Štajerske Reichu s stališča državnopravnih naukov še ni dokončano, a gospodarska priključitev je gotova in končana. Za gospodarski dvig južne Štajerske se je mnogo storilo. Sku paj z bivšo Štajersko daje sedaj pokrajina 30,000 hektolitrov vina na leto, tako da je v vsej Nemčiji na drugem mestu. Denarna sredstva za izvedbo gospodarskega načrta v južni Štajerski so zagotovljena.” SOJENJE “KOMUNISTOM” V SKOPLJU Vichy. — Berlinski radio poroča brzojavno iz Sofije, da je bolgarsko vojaško sodišče v Skoplju obsodilo na smrt 18 članov “oborožene komunistične drhali”, a 18 drugih obsodilo na 16 let ječe vsakega. Te dni je v Skoplju nastal splošen vstanek in je bilo po vsej Južni Srbiji izdano obsedno stanje. Jugoslovanski četniki se borijo z novo močjo Četniki danes drže v svoji oblasti velik del Bosne. Glavne četniške sile so v gorah med Sarajevom in reko Drino, zlasti v planinskih predelih Romaniej. Italijansko-nemško poveljstvo je bilo prisiljeno poslati v Bosno nove čete. Poveljnik zedinjenih okupacijskih čet v Bosni, nemški general Bader, je objavil razglas,prebivalcem, naj nehajo z odporom, sicer jih bo najstrožje kaznoval. Razglas je bil v obliki ultimata in med drugim so v njem besede: “Osebe, ki skrivajo orožje in dajejo pomoč četnikom, bodo ustreljene. Vse osebe, ki so pobegnile iz svojih bivališč pred prihodom okupacijskih oblasti, bodo kaznovane z zaplenjenjem i-metij. Vsak odpor bo neusmiljeno zadušen.” Četniki v Bosni so na ta ultimat odgovorili s povečanim odporom. Dne 30. aprila je neki četniški oddelek napadel nemški vojaški transport v okolici Visokog. V boju je padlo 60 sovražnih vojakov in častnikov, 13 tovornih avtomobilov pa je bilo uničenih. Nato so se četniki umaknili v planine. PREKLIC, KI NIČESAR NE PREKLICUJE Stockholm. — Berlin preklicuje, da so v Jugoslavijo poslali 20 divizij nemške, madžarske in bolgarske vojske za zadušitev oboroženega odpora generala Draže Mihajloviča in njegove redne četniške vojske. Takoj potem pa priznava, da se ie začela vojaška akcija proti njego'-vi vojski s pristavkom, da je to samo “policijska operacija”. Slov. Babica FILOMENA BENEŠ-BILKOVA Diplomirana na Univerzi v Pragi in v Buenos Airesu Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer UMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389 Slovenski stavbenik Za načrte, betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Av. Francisco BEIRO 5329-31 Vlila Devoto U. T. 50 - 0277 Sofija. — Agencija Havas: “Iz Beograda poročajo, da je Nedičeva “vlada” izdala ukaz, po katerem dijakov, ki so dovršili srednjo šolo, ne bodo pustili na vseučilišče, do kler ne dovrše šest mesecev službe v obveznih delavskih organizacijah. Že več tednov pritiskajo na prebivalce mest in vasi, naj se včlanijo v omenjene organizacije. Glavno delo je popravljanje in čiščenje ruševin, ki jih je pustila za seboj voj na lanskega leta.” KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto Černič DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIC de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Sestra četnika ... Ostre plavo-sive oči nemškega polkovnika so sijale hladno kakor steklo. — Da, taki prestopki se morajo primerno kaznovati. Enkrat za vselej morajo te trde uporniške glave pripoznati, da se morajo pokoriti naši volji in sili. — Ali, deklica ima komaj petnajst let; smemo li izvršiti smrtno kazen nad takim detetom? — oporeka mlajši častnik. Polkovnik mu prestriže besedo. — Glej, kakor da bi vas očaralo, to sicer izvanredno lepo dekle! — In pomisleči trenutek, on hitro dostavi : — Se vidi, mladi prijatelj* da niste še popolnoma obvladali oziroma razumeli nauk “novega reda” v Evropi. Dete, dete petnajstih let! To je banditska, uporniška kri. Kaj ne veste, da je v zaeetkp te zime, moj starejši kolega, general X. poslal v smrt več kot sto učencev kragujev-ske gimnazije, samo tako uporniško seme, da pokaže s primerom, kako se mora volja Reicha spoštovati. Mora vam enkrat biti jasno, da se mora te puntarje iztrebiti, popolnoma iztrebiti... Da bi bil slišal pri zaslišanju izjave te šmrkolinke. “Čitala sem in jako priljubile so se mi “Kitajska trilogija”, od Pearl Buck-a, “Tajna Kitajska” od Kise, “Bivši ljudje” od Maksima Gorki katerimi so-nemška letala zasipavala Beograd. Spomni se kako je mati ž njo in šestimi otroci, vsa iz sebe iskala zavetišča po kleteh sosednjih hiš, katere je eno za drugo objčmal požar. Spomni se, kako je po mnogih takih strašnih napadih iz zraka, vkorakala nemška vojska v Beograd; v njih dragi Beograd, in so od takrat za vse stanovalce presto-lice nastali črni dnevi. “Prekleti, prekleti” — je šepetala všakikrat njena mati, kadar je zagledala nemško vojsko korakati po ulicah. In| za vse grozote, strah in pomanjkanje, ki je vladalo — za vse to so bili krivi samo oni, ti prokleti Nemci. Nekega dne je Nadežda pohitela v zori, da zavzame mesto v neskončni vrsti pred pekarno, da bi prinesla za svoje mlajše bratce in sestrice malo kruha, predno gre v šolo. Mladič, ki je stal blizu, je je stisnil v so bile vesti od prijateljskih radio--postaj. Nadežda je hitro skrila listič in ga je potem s slastjo prečita] a svojim tovarišicam, učenkam četrtega razreda gimnazije. Nekaj dni pozneje ji je drugi znanec še pridal “Glasilo narodnega osvobodilnega pokreta”. kakor tudi “Vesti o vojski”. Kmalu je petnajstletna deklica bila uvedena v krog mladih dijakov in dijakinj, kateri so se pripravljali, da priskočijo na pomoč Kdo zna kako dolgo je trajala la ‘služba za narod”, kakor so jo nazivale mlada jugoslovanska dekleta; ali “veleizdaja, puntarska in komunistična akcija”, kakor so jo uazivcali Nemci. Toda nekega .jutra, ko je Nadedžda skrivaj odšla iz svoje hiše in v družbi svojih osmih tovarišic'se napotila v gorovje Kosmač, daleč okoli 50 milj južno od Beograda, so jih nemški policisti ustavili. Dekleta so se izgovarjala, da gredo iskat hrane na deželo, katere tako primanjkuje v mestu. Stražniki pa so jih natančno pre-i iskali, in — glej čudo! — pod kri-lami, v nogavicah, celo zavezano v laseh, so se pokazala zdravila, igle za injekcije, obveze itd. Jasno je bilo takoj, komu je vse ono namenjeno in od kod to izvira. Nadežda in njene tovarišice so bile vržene v zapor. Beogradski časopisi, ki so sedaj popolnoma v rokah Nemcev, so javili veliko novost, “da se je prišlo na sled “veliki komunistični in prevratni akciji”. Navedena so mnoga imena. Nadeždino je vedno .na prvem mestu. Njihova usoda je zapečatena. In mlado dekle, velikih temnih oči, bledega lica, sedeč vsa zlomljena v kotu svoje celice, globoko razmišlja : — To kar sem naredila vendar ni nobeno zlo. Mislim, da bi me celo ja• • • • Kako se ta balkanska druhalj braniteljem narodne časti in svobo- l* i ‘l za to pohvalila. Samo, napaja z demokratsko-boljševiškim I de, neustrašljivim četnikom. n, hi ih ’ \ ^ nf,Svetu: °!'° tar erl1 strupom. Ne čitajo pa naše sijajne ,)raža Mihajlovič se s svojimi čet- t "i p?hv^.vre,d: nacistične pisatelje, nego samo to»Liki bori kakor lev in zadaje težke j ’ 1 * 1 aj0’ daje zlocm’ kl kugo. i udarce osovraženemu osvajatelju. In I — Popolnoma pravilno mislite, naj bi žene in dekleta sedele križa-moramo biti strogi doda mlajši nih rok, kadar se njihovi bratje in on sam. Enako je hotela biti Nemka Birihova iz Vitanja, dalje žena ih: Vrečka, sodnika, ki se je prej zelo pohašala 'š' slovensko narodno zavestjo. Isto je storil profesor Sila iz Maribora in še nekateri drugi. Od izpraševalne komisije smo prišli pred “Rentgemajorja”. To je bil neki človek, ki se je štel in veljal med Nemci za velikega psihologa. Baje je že po potezah obraza spoznaval, kdo je Žid ali Židom naklonjen, kdo je Ncmfc ali Nemcem naklonjen in tako dalje. Vsak dan je poklical predse- kakih deset do dvajset in ugotavljal njihovo stanje. Res jih je nekaj odšlo na svoje domove, ker so njihove poteze kazale, da so “zanesljivi”. Toda večina teh “srečnih” se je vrnila k nam čez mesec dni... Vendar so imeli vsaj to ugodnost, da so se med tem lahko pripravili za selitev v Srbijo. 'Tisti major-psiholog je imel svoj način označevanja. Na papir, kjer so bili napisani osebni podatki posameznikov, je dodajal čudne znake, ki jih mi nismo znali tolmačiti. Ne- morali skozi strogo preiskavo. Nemške policajke so naše matere pretipale do kože in jim odvzele vse, kar je bilo mogoče vzeti: Zlatnino, denar — razen neke malenkostne vsote — dalje sladkor, kavo, meso, milo, žganje in kar si je še kdo hotel vzeti s seboj za olajšanje na dolgem potovanju. Izselili so mnoge lake, ki je njihov rod že nad 300 let živel na rodni gradi. Brez usmiljenja so morale v izgnanstvo tudi noseče žene, matere z dojenčki, bolniki in stari ljudje. Voziti so se morali po dva dni v prenapolnjenih in popolnoma zaprtih tovornih ali živinskih vozovih. Marsikdo ni prestal tega mučeni-štva. In tudi je nemogoče popisati, kako nečloveško so med potjo z njimi postopali gestapovci. Kar je bilo ljudem dovoljeno vzeti s seboj prtljage, so navadno naložili na posebne vozove. Na Zidanem mostu so .pa tiste vozove odklopili in vse blago konfiscirali. V Ljubljani se je pa še na drug način pokazala nemška kultura. Iz- kat.eri so pa dobivali na suknjiče | guanee, ki so se bili odpeljali iz častnik, in se trudi, da popravi ne-povoljno mišljenje, ki ga je mogoče pretpostavljeni dobil o njemu, ker ni pokazal dovolj razumevanja v izvrševanju “primernega kaznovanja”, ter doda: — Ker pravite, da imamo že en primer. .. — Kaj en primer? — nasmeje se polkovnik. — Stotine, tisoče primerov, a ne samo enega. Ne le tukaj, v Srbiji, ampak vsepovsod, kamor so prišle naše vojske da uvedejo mir in red. Da, odločeno je: ta petnajstletna srbska deklica, Nadežda Djur-čič, bo ustreljena in ž njo še osem njenih tovarišic soinišljenk, ker so poskušale, da dostavljajo pomoč jugoslovanskim četnikom. očetje vržejo v žrtvenih? Kaj one da bi jim ne pomagale? Starejše tovarišice, katere so že prej bile stalno v zvezi s četniki, katere so jim stalno prinašale vesti o gibanju in pripravah sovražnika, zbirale in nosile jim hrano, obleko in strelivo, objasnile so Nadeždi, da ga je treba kaznovati. Meni ni man če bom kaznovana, sladko je trpeti za one, ki se jih ljubi. . . Samo, da bi mogla pomagati našim dragim četnikom... Samo, da bi se mama preveč ne žalostila zaradi mene. Toda jaz nisem sama, mnogo jih je, na stotine in tisoče mojih tovarišic, ki bodo nadaljevale delo, katero meni ni usjelo. Vedno sem želela, da ne zaostanem za onimi našimi junakinjami iz preteklosti so četniki stalno v bojih. Mnogi od h -i , , 1 - , ,. ’ -^e .. Inla svoboda najdrazia. najboljših junakov poginejo, mnogi pa so ranjeni. Ranjenim četnikom je treba pomagati, zato je potrebno večje število prostovoljnih strežnic, katere morajo iti v gorovje, v nedostopne kotline, klance in gozde, kjer se nahajajo četniški oddelki. Najprej pa so potrebna zdravila. Takega zdravilnega materijala je svoj-čas prijela Jugoslavija v velikih količinah. Napadalci so ves ta mate-, rijal zaplenili in ga uporabljajo samo za svoje ljudi. Ta materijal treba na kak način nabaviti in dovesti ga borcem v “Otok Svobode”, to so tisti kraji, kjer vladajo četniki. Mlada dekleta so dokaj iznajdljiva. Brez bojazni pred nevarnostjo, so si one zamislile načrt. Najbolj priporočljivo v tern slučaju, so tečaji za prvo pomoč. Njih starejše la imena svojih tovarišic. Toda ona j tovarišice, učenke medicine in leni klonila. Molčala je kot grob. ! karstva dajale so jim dragovoljno Dekle se tužno nasmehne, a že jo j poduk. Pred nosom Gestapo (tajne V mrzli, mračni in zadušljivi-celici beograjske jetnišniee, stiskala se je v enem kotu mlado dekle. Temno je, ali Nadeždi ni strah. Ne, njo samo zebe, jako zebe in njeni zdravi zobje šklepečejo od mraza. Vsa zlomljena je, vse telo jo boli od težkega pretepanja, ki ga je ¡zdržala, ker so ji hoteli izsiliti, da bi izda- objame žalost, V sebi čuti silno žalost: žalost za svojo mater. — Kaj dela sedaj moja mama? — misli Nadežda. —- Četudi je pozna noč, ona hodi po hladni ulici, si lomi v nemoči prste in joče. Skoraj leto dni, odkar so Nemci pogazili našo zemljo, ujeli in odpeljali očeta, a vseeno ona ne obupa... In-Nadežda se vse spomni kako se je to dogodilo, kako je prišla v to temno celico. Spomni se kako je oče odšel v vojsko, kako se je v zor 6. aprila iztrgala iz sna ob žvižganju in pokanju tisočerih bomb, s nemške policije), po raznih beograj škili hišah, so se održavali tečaji prve pomoči, na katere so mlada dekleta redno pohajala. Druge njene tovarišice so bile vslužbene na Higi-jenskem zavodu v Beogradu. Ali je greh medicinski materijal, katerega je svojčas nakupila Jugoslavija za svoje sinove, dostaviti onim, ki so daleč od svojih domov v gorovju in po gozdovih? In te mlade uradnice Higijenskega zaovda so obilno dobavljale zdravih-^ in instrumentov In kadar bodo tukaj, v svobodnih državah Amerike, naše ljubeznjive čitateljice, čitale to pretresljivo povest o mladem jugoslovanskem dekletu, katero že davno krije hladna zemlja, vsled strelov nemških okrut-nežev, — naj bodo uverjene, da poleg Nadežde Djurčič, jih je, še eeje legije jugoslovanskih deklet, ki so ' pripravljene žrtvovati svoja mlada življenja za svobodo svojega naroda. * Ime Nadežda je čisto slovansko. Takšna dekleta, ki se žrtvujejo za svoj ideal, so vselej NADA človeštva. A kaj so čitateljice te tužne povesti, v mirni Ameriki, doprinesle za našo narodno stvar? Naj si izprašujejo v tem pogledu svojo vest, Po P. Albala prevel iz srbo-hrvaščine S. S. Slovenci pred zašli-sevalno komisijo Gestapa (Izvirno poročilo iz mariborskega zapora) Naši dnevi v meljski vojašnici so i j svojim tovarišicam, katere so ves ta i -e počasi potekali. Dan na dan sa-materijal nosile bojevnikom Draže j nia mučenja, prisilno delo, zmerja-Mihajloviča. ' | 'kje in poniževanje. Komaj smo ča- | kali, da pride uradno zaslišanje, j kjer bomo vendar lahko odkrito go-. vorili in se morebiti mogli celo pritožiti. Res smo po dolgem času dočakali dneva, ko se je reklo, da bomo zaslišani. Toda v resnici je bilo zasliševanje samo nov način trpinčenja. Ko smo pred komisijo povedali svoje ime, rojstne podatke, poklic in tako dalje, je šele sledilo najvažnejše: Ali si Slovenec ali Volksdeutsche? In če si priznal, da si Slovenec, so sledila nadaljnja vprašanja: Kako si se udejstvoval v društvenem in političnem oziru? Ob tem vprašanju so nas mnogi razočarali. Nekdaj dobri Slovenci so hoteli biti naenkrat Nemci, Volksdeutsche. Tako je na primer posta-jenačelnik iz Štor postal naenkrat Volksdeutsche, enako dr. Leskovar mlajši, ki se je skliceval na to, da je njegova žena Nemka, torej tudi Poslužujte se vedno krojačnice LEOPOLD UŠAJ kjer boste dobili najboljšo postrežbo v svoji lastni in lepo opremljeni hiši Avda. Francisco Beiro 5380-82 (prej Tres Cruces) Villa Devoto rdeče listke. Sprva nismo vedeli, kaj naj pomeni, pa se je skrivnost kmalu pojasnila. Vsi tisti z rdečimi listki so bili poslani na okrožno sodišče in tam so jih zaprli. Seveda je nastal med nami velik strah pred temi listki. Toda kogar je zadelo, ga je zadelo in nič se ni dalo pomagati. Tako sta prišla med “rdeče listkarje” na primer Anton Pazarinc iz Celja in dr. Kalan mlajši. Za mnoge druge je bila pa pripravljena zopet drugačna usoda. / Po nekaj dneh so nas začeli popolnoma znova grupirati. V posebno sobo so natrpali inteligenco. Na vratih je bil znak “1”. Zato je soba dobila ime “Idioten-ziinmer”. Tri sobe oo bile natrpane s samimi dekleti, ki so dobila ime: “Gestapo-frauen”. Pozneje so jih večinoma odpeljali v grad Bori ob Dravi, nadaljnja usoda pa ni znana. Od meseca junija dalje so se začeli odpravljati transporti v Srbijo. Naj opišem v zvezi s tem nekaj prizorov. Neko noč so nas ob enajstih ponoči vrgli z ležišč čudni glasovi, ki so se oglašali z ulice in prihajali bliže in bliže. Videli smo, da je prišlo več avtobusov in v njih so bile ženske^, otroci in starčki. Nekateri so skušali peti, da bi si olajšali bridkosti srca. Čudno nas je dimila ta pesem. . . Ko se je avtobus ustavil pred vojašnico, sp nagnali vse ljudi nekam v klet. Okrog polnoči so pa začeli klicati iz sob posamezne moške in jih tudi tudi pošiljali v klet. Tam so našli svoje družine, ki so bile med tem tudi aretirane in obsojene na izselitev. Toliko časa so bili očetje ločeni od svojcev, od žene, od otrok, od staršev. . . zdaj pa tako svidenje v kleti meljskega vojaškega zapora! Lahko si mislimo, kakšna čustva so prevevala siromake, ko so videli, da jim je snidenje s svojci le zato dovoljeno, da bodo vsi skupaj izgnani z rodne grude. .. V kleteh so morali Čakati, da je bil pripravljen avtobus, ki jih je odpeljal na tovorni vlak, ta pa v Srbijo.' Od tistega prvega večera naprej smo se kar privadili tem dogodkom. Vsak ponedeljek in četrtek ponoči se je ponavljalo vedno isto. Cele trume našega naroda so prihajale v klet in kak dan, dva, tri... pozneje odhajale dalje — v izgnanstvo. Razume se, da so tudi ti ljudje Št. Vida ponoči, je ljubljanski Rdeči križ organiziral posebno pomoč. Pripravil jim je bil majhne pakete za popotnico, za otroke pa steklenice z mlekom. Toda ko je dospel vlak v Ljubljano, so nemški okrutneži nagnali zastopnike Rdečega križa proč od vlaka. Niti kupice vode ni smel nihče dati nesrečnim izgnancem. To se je zgodilo prvič v noči od 8. na 9. julija. Pozneje se vlaki niso več ustavljali v Ljubljani in tudi v Zalogu ne. Vsa železniška proga je bila zastražena. Naj še povem, kaj sem doživel v Mariboru pred odhodom tretjega transporta, ki sem tudi jaz z njim odpotoval na jug. Ko se je ta transport pripravljal,, nas je bilo na dvorišču meljske vojašnice kakih 1200 obsojencev. Bili smo vse navskriž pomešani; možje, žene, fantje, dekleta, starčki, otroci. Na drugi strani žične ograje je pa bilo kakih 2000 vojnih ujetnikov. Bili so silno sestradani, pa je bilo očitno, da jih nemški kuharji še prav nalašč trpinčijo. Kak interniranec na tej strani ograje je pomolil na ono stran košček kruha. Ubogi trpini ujetniki so kar oči izbuljili, ko so zagledali kruh. Za vsak kos se jih je prignetlo do ograje najmanj dvajset. Nesramni kuhar je pa planil po njih z gumijevko in jih razganjal. Neki narednik, dalmatinski Srb, se ni mogel pravočasno umakniti in je dobil po glavi dva udarca. Zgrudil se je. Kmalu se je pa spet dvignil, zakrilil z rokami in kriknil: Kaj me túcele! V tistem hipu je pomeril nanj nemški vojak in ga pri priči ustrelil. Kri se mu je vlila iz ust. Odpeljali so ga v bolnico, kjer je že čez nekaj ur umrl. Nemška zverina pa niti kaznovana ni bila. Ker se je naš transport zakasnil, smo imeli dovolj prilike videti, kako se je okrutnež še dalje svobodno kretal med ujetniki in jih •še naprej trpinčil. FOTOGRAFIJA! “LA MODERNA’’ j VELIK POPUST PRI * FOTOGRAFIRANJU Ne pozabite FOTO “LA MODERNA” i S. SASLAVSKY | Av. SAN MARTIN 2579 J Telefon: 59-0522 - Bs. A»res KLINIKA ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučab» obistih, ietrah. želodcu, živčevju, glavobol in revmi jem. ženske bolezni. Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo. RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE. Zdravniški pregled $ 3.— Sprejemamo: od 9—12; pop. od 15—21. — Ob nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI S U I P A C H A ? 8 (1 kvadro od Av. de Mayo v višini 800) tl Dr. Lambert Ehrlich, žrtev pobalinske krogle Brali smo kratjk^ poročilce : V Ljubljani sta, ¡)jjla;sen;je narod valil na breg, da si ogleda junake in se veseli sokolov jasnih! Mi pa veslamo in pojemo, pojemo na vse grlo, na slepo streljamo s puškami in migamo krasnim devojkam! Včasih smo jadrali s kopji in sulicami, tedaj so bile naše ladje kakor z drevjem porastle ILepo je bilo to življenje, a premotil me je vrag prekleti. Neki lan pomislim: kaj? Več delam od drugih, korist pa imam isto kot drugi. In si .vtepem v glavo: sam pojdeš po zaslužku, zaslužiš si plen, ne oddaš ga družbi, vse obdržiš zase. Oblečem se kot berač, prav kakor sedaj, obesim si bisago okrog vratu, vtaknem nož za krpe in sedem ob cesti na prežo, kdo pojde mimo. Čakam, čakam: ni voza, ni kupca, nikokgar ne ugledam. Pograbila me je jeza. Dobro, sem dejal; ako Bog ne da dobička,, potem vsakegk,1 ki pojde miibo, naj! bb tudi moj lastni oče, oberem do’ golega! Komaj sem to pomislil, pride po cVsti uboga baba, nekaj nese v košari. Košara je bila s platnom pokrite. Komaj je bila vštric mene, planem ' izza grma. — Stoj, baba! pravim. Daj šem košaro! — Ona pa mi pade k nogam :. Vzemi: kar hočeš, samo košare se ne dotakni'! — Ehe, pomislim, torej imaš denar v, njej in sem zagrabil za košaro. A baba tuli, vpije nad mano in me ugrizne v roko. Bil sem že močno hud. ker sem zapravil dan, sedaj pa sem se raztogotil še bolj. Vrag me je sunil v bok, potegnil sem nož in ga babi zasadil v grlo. Ko se je zvalila, se me je lotil strah. Pi'ičel sem bežati, a sem se premislil in se vrnil h košari. Mislil sem sam pri sebi: ako sem že ubil babo, naj vsaj ne bo zastonj. Pograbil sem košaro, ne da bi jo odkril, in zbežal v gozd. Nisem bežal dalje kot za nasii la j. noge so se mi pričele šibiti, pa pomislim : usedem se, si oddahnem in pogledam, če sem dobil kaj prida. Odgrnem košaro ip pogledam: v njej leži majhno dete. napol živo, komaj da še diha. Ej, ti vragec! pomislim. Zatorej babnica ni hotela dati košare! Zaradi tebe, prekletec, Sem vzel greh na dušo ! ’ ’ Ivoršun je hotel nadaljevati, a je umolknil in se zamislil. “Kaj pa si naredil z otrokom?” je vnrašal Prsten. “Kai naj bi ga bil pestoval, ali kaj? Kaj sem naredil? To se pač ve. ’ ’ Starec je zopet umolknil. “Ataman”, je zdajci izpregovoril. “Če pomislim na’ to, se mi srce stisne. Posebno danes, ko sem se preoblekel za berača, se tega soo-minjam tako živo, kakor da bi bilo včeraj. Pa ne samo to. temveč sam ne vem, zakaj mi prihajajo na misel stvari, ria katere že davno nisem več mislil. Pravijo, da ne pomeni nič dobrega, če se kar na lepem pričneš spominjati nečesa, kar si že davno pozabil!.. . ” Starec je težko vzdihnil. Oba razbojnika sta umolknila. Zdajci so nad njima završale perutnice — in temnorjav jastreb je strmoglavil starcu pred noge. Isti čas se sokol Adragan lahkotno spu-! stil navzdol in letel mimo. ne da bi se mn zdelo vredno, spuštiti se dol n n žrle v.'’ Mitka je mahnil k'Toko! Od daleč so se pokazalVVokolniki. “Stric!” je naglo rekel Prsten, “Pozabi, kar je bilo! Sedaj’ nisva več razbojnika, ampak slepa pripo- vedkarja. Carski ljudje jezdijo sem, vsak čas bodo tu. Le dobro se drži, stric, in dobro jim zasoli!” Stari razbojnik je zmajal z glavo. “To ne kaže dobro zame,” je rekel in pokazal na ubitega jastreba. “To je mene izkljuval, ta beli sokol. Vidiš, ga že ni nikjer več. Ubil je in izginil.” Prsten ga je pozorno geldal in si nejevoljno pogladil tilnik. “Čuj, stric”, je rekel, P kdor te pozna, bi ne razumel, kaj se je danes zgodilo s tabo! Nočem te siliti. Pravijo, da je srce vedež. Morda tvoje srce ne sluti zaman nesreče. Ostani tu, jaz pojdem sam v Slo-bodo. ’ ’ “Ne”, je odgovoril Koršun, “nisem govoril zaradi tega. Ako me čaka taka usoda, da bom moral v Slobodi položiti glavo na klado, potem ni vredno ostati tu. Vse kaže, da mi je od rojstva usojeno tako. Vidiš zakaj sem govoril o teh' stvareh : ali poznaš, ataman, na Volgi selo Bogorodickoje?” “Kaj bi ga ne poznal!” “In blizu te vasi, kakih pet vrst daleč, je kraj, ki ga zovo Popov krug?” “Tudi Popov krug poznam.” “In na, stari hrast na Popovem krugu se spominjaš?” “Tudi na hrast se spominjam; samo da hrasta ni več tam, posekali so ga. ’ ’ “.Hrast so posekali, a štor so pustili.” “Kaj je torej na tem?” “Le poslušaj. Jaz ne bom nikdar več videl matuške Volge, a ti se morda še vrneš v rojstni kraj. Ko boš na Volgi, pojdi na Popov krug. Poišči štor starega hrasta. Ko najdeš štor, štej pet in štirideset korakov proti solnčnemu zahodu. Ko prešteješ korake, prični kopati na tistem mestu. Tamkaj” — je nadaljeval Koršun s pritajenim glasom 1 — “sem svoje dni zakopal bogat zaklad. Tam leži dosti zlatih korable-nikov (korablenik je star ruski cekin — Op. preb),/cekinov in srebrnih rubljev. Ako najdeš zaklad, bo vse tvoje. Na drugi svet ne bom jemal s sabo zaklada. Ako včasih pomislim, da bom tam odgovor dajal za vse, kar sem delal tukaj, poten! mi dostikrat mraz izpreletava kožo. Ko mene več ne bo, daj, ataman, za mene služiti zadušnico. Vseeno j je bolje tako. In ne skopari z de-' narjem za zadušnico. Dobro plačaj popa; naj odsluži kakor se spodobi, ničesar naj ne izpusti. Ime mi je pa Ameljan, saj veš. Samo ljudje ;so mi dali ime Koršun, krščen sem pa za Ameljana. Pop naj torej odsluži za-dušnico za Ameljana; ti pa inu dobro plačaj, ne skopari z denarjem, ataman. Tebi pa zapuščam bogat zaklad, dovolj boš imel za vse življe- I” nje! Koršuna so prekinili sokolniki, ki so prijezdili. “Hej, siromaki!” je zakričal eden izmed njih. “Povejte, kam je letel sokol?” “Rad bi povedal, dragi moj”, je odgovril Prsten, “pa sem že štirideset let slep.” “Kako to?” “Nekoč sem šel v goro po skalah lipovo lubje nabirat, pa vidim, da tam raste hrast in v hrastu cikajo pečena piščeta. Zlezem v duplino, snem piščetha, zredil sem se in nisem mogel ven. Kaj naj naredim? Tekel sem domov po sekiro, obtesal duplino in sem zlezel ven; pri tem so mi pa trske odletele v oči in od takrat ne vidim več. Včasih jem šči in vtaknem žlico v uho; če me srbi nos, se praskam po hrbtu!” “Torej ste vi tisti slepci”, je rekel sokolhik smeje se, “ki ste govorili s carjem? Bojarji se še sedaj smjejo zaradi vas. No, prijatelji, mi smo čez dan razveseljevali batjuško gosudarja, vi boste, pa ponoči raz-vesejevali njegovo carsko milost. Pravijo, da hoče gosudar poslušati vaše pripovedke.” “Daj Bog zdravje njegovi carski milosti!” je povzel Koršun ter se naenkrat izpremenil. “Čemu bi ne poslušal? Ako si do noči ne izpahneva jezika, lahko pripovedujeva do jutra.” “Dobro, dobro,” so rekli sokolniki. “Drugi pot pokramljamo z vama. Sedaj gremo iskat sokola, da rešimo tovariša. Ako Trifon ne najde Adragana, izgubi glavo; batju-ška car se ne šali.” Sokolniki so odjahali po polju. Prsten in Koršun sta se zopet prijem la Mitke in odšli so- po cesti proti Slobodi. Niso še prišli do prve krojne. l^o so ugledali dva pevca, ki sta brepitela na balalajke in pela na vsč grlo: “Kak u našego sosjeda bila besjeda!” List izdajata: SLOVENSKI DOM” in KONSORCIJ Zahvala vsem ki ste na kakršenkoli način doprinesli k prelepemu uspehu nedeljske prireditve v dvorani San José. ■ Ni bilo majhno delo, napolniti ogromno dvorano, v kateri se je zbralo čez 700 oseb. Največ seveda naši rojaki, toda bilo je tudi znatno število naših tukajšnjih prijateljev, ki so z navdušenjem sledili prelepemu sporedu. Nastopi naših malih, ki so jih naše spretne sestre tako čudovito pripravile, so nekaj takega, da je vsako popisovanje nemogoče. To je treba videti. Videti te male drobljanč-ke, kako so frleli po odru, kako je veselje in dobrota sijala iz njihovih drobcenih angeljskih obrazkov in še, kako je mali palček — padel s svojega prestola, mogočne gobe jurčka... Pozdravni nastop trojice, petje in rajanje treh parov in nato še “Mahquesito”.. . Precej se je potegnilo vse to, toda minilo je kot en hip. Pevski nastop je bil spet nekaj dovršenega. Nekdo mi je rekel, človek Argentinec: “jaz grem največ zaradi vaše'pesmi”. Ni mogel pre-hvaliti zborov, ko mi je podal pozneje svoje vtise. Vse simpatije si je pirdobya tudi Zofka. Krasne glaz-bene nastope z glasovirjem in goslimi so mogli primerno oceniti le poznavalci glazbe. Ti so pa naročali, da naj častitam umetnikom. Škoda, da so po nepazljivosti hišne uprave zanemarili zvočnike, ki bi glasove primerno ojačili in tako pomagali prelepi glazbi do polne veljave’. Cirilu Krenu častitamo k lepemu uspehu. Najtežjo nalogo so imele pa igralke v glavni točki prireditve. Zares po pravici smo bili v skrbeh, kako bo brez zvočnika. Pa so imele menda poseben dar ta dan, kajti prav do zadnjega konca je bilo jasno umeti njihove besede. Najboljši dokaz njihovega dovršenega dela pa je to, da so zmogle vzdržati v napetosti in molku poslušajočo množico tudi na koncu pet ur dolgega programa. Marica, Jožica, Angela, Irena, ki so imele glavne vloge so bile v svojem delu nedosegljive in zasluži z ostalimi igralkami posebe še Erna Paškulinova častitke vseh gledalcev, ki so jim z gromkim ploskanjem dokazali svoje občudovanje. Najtežje delo na odru pa je imela Vida Kjudrova. Njej gre pa poleg čestitk še javna zahvala za nesebično delo in skrb, s katero je držala v redu vse, kar je bilo za igro treba. Videli smo pa na odru tudi nov obraz v novi vlogi. Pil je to naš vrli Dolci Živec, ki je dokazal, da zna voditi tudi predstave na velikem odru in simpatično'predstaviti ljudem naš obraz. Važno vlogo so vršile tudi dekleta, ki so kar hitro razprodale lepo število srečk, toda ne’vem kako se zahvaliti gospej Cotičevi, ki je imela na skrbi organizacijo srečelova, ki je dal tudi lep dobiček. Gospa Fani Kerševan je skrbela za sladčice in so njene prodajalke znale lepo trgovati, da je vsega zmanjkalo. Posebe pa naj se zahvalim vsem, kateri ste darovali prelepih dobitkov, katerih je bilo čez 200. Janez Hladnik Cerkveni vestnik 20. septembra na Paternalu maša za Viktorja Kerševan, obletnica. Za-i oje žalni zbor. Molitve na Avellanedi, kjer je tudi shod bratovščine Živega Rožnega V enca. 27. septembra. Maša na Avellanedi za rajne Kren in Sirk. Pri sv. Rozi ob 12 uri obletna za Franca llnikar. Bratovščina živega Rožnega Venca bo prihodnji mesec, če bo šlo po sreči, imela lep praznik na Avellanedi, kjer bo 10. okt. blagoslovljena nova zastava, ki je že v delu. Rojaki na Avellanedi so se resno potrudili in že zbrali glavni del potrebnega zneska in je sedaj zastava že v delu. Treba je pa, da se tudi rojaki to stran Riachuela zganete in prispevate, da tudi lluenos Aires dobi primerno zastavo, ki bo v ponos Slovencem. Janez Hladnik NAJ SE JAVIJO Polkovnik Velimir Stamatovič, kateri se nahaja v vjetniškem taborišču v Osnabriicku, Nemčija, se je potom dospisnice, kakršne so v rabi za vojne v jetnike, obrnil na naše TRGOVINA JESTVIN j “Bela Ljubljana’' IVAN MOČNIK Sapaleri 2700 na Paternalu * U. T. 59 - 0467 '..«..•..••••M* kr. poslaništvi ter prosi, da se dostavi njegov naslov rojakom njegovim sorodnikom: Stevanu,Djoku in Stanku Božarič, kateri so že več ko 20 let v Argentini. Ker pa Kr. poslaništvu ni zna n naslov teh izseljencev, prosi imenovano naše rojake, da bi mu sporočili, če kdo ve za naslov omenjenih Božaricov. tov BANCO HOLANDES UNIDO -lUCURSAl BUINOS AlftfS Casa Central: 25 de Mayo 81 Agencia No 1 Corrientes 1900 • Agenda No 2 Cabildo 2426/30 DIRECCION GENERAL CURACAO ENA PREDNOST za vlagatelja v NAŠO HRANILNICO je lahkota s katero mu odpremo hranilni račun. S samimi $ 5.— lahko začne a istočasno mu je izročena lepa, moderna škrabica. Vse bančno posljrovanje obavjamo mi najhitreje ter v korist našim klijentom, kateri se lahko predstavijo pri nas osebno ali pismeno na naši Centrali Ko so jih razbojniki došli. se je! eden izmed pevcev, rdečelas mož s pavovim peresom na čapki, nagnil k Prstenu: “Že pet dni je tvoj knez v ječi!” je rekel šepetaje med brenkanjem.! “Vse sem zvedel. Jutri bo usmrčen. Sedi v veliki ječi nasproti Maljuti-nem domu. Od katere strani naj spustimo petelina?” “S tistele!” je odgovoril Prsten in pokazal v nasprotno stran od ječe. Rdečelasi pevec je tlesknil z vsemi prsti po balalajkinem trebuhu, se obrnil od Prstena, kakor bi sploh ne bil govoril ž njim, in nadaljeval s tenkim glasom: “Kak u našego sosjeda vesela bila besjeda!” 21. Pripovedka. Ivan Vasiljevič je bil utrujen od lova in je odšel prej nego po na- i vadi v svojo spalnico. Kmalu se je pojavil Maljuta s ključi od ječe. Na carjevo vprašanje je odgovoril Maljuta, da se ni zgodilo nič no-vega, da je Serebrjani priznal, da | se je potegoval za Morozova v Moskvi, kjer je ubil sedem opričnikov in Vjazemskemu razsekal glavo. “Toda”, je pristavil Maljuta, “noče priznati, da bi bil stregel po tvojem carskem življenju, in tudi o Morozovu noče izpovedati ničesar. Po jutranjici ga trdo primem pri zaslišanju in ako kljub tezalniei in ognju ničesar ne izpove o Morozovu, potem nimamo več kaj odlašati in lahko napravimo konec ž njim.” Ivan ni odgovoril. Maljuta je hotel nadaljevati, toda v spalnico je stopila stara dojilja Onufrevna. “Batjuška”, je rekla, “zjutraj si poslal sem. dva slepca. Menda sta pripovednika. Zunaj v veži čakata.” Car se je spomnil svojega srečanja ž njima in ukazal poklicati slepca. “Ali jih poznaš, batjuška?” je vprašala Onufrevna. “Zakaj?” “Ali sta res slepa?” “Kaj?” je vprašal Ivan in že se ga je lotila sunmja. “Poslušaj me, gosudar,” je nadaljevala dojilja; “čuvaj se teh pri-povedarjev. Zdi se mi, da ne nameravata nič dobrega. Čuvaj se jih. ba- t.juška, in slušaj me.” “Kaj pa veš o njih ’ Govori!” je rekel Ivan. “Ne izprašuj me, batjuška. Kar vem, se ne da povedati z besedami; zdi se mi. da nista dbbra človeka, a zakaj se mi tako zdi — tega ne izprašuj. Doslej še nikogar nisem svarila po nepotrebnem. Ko bi me bila poslušala tvoja rajnka mati, bi bila morda še sedaj živa in zdrava.” Maljuta je strahoma pogledal dojiljo. “Kaj pa me gledaš?” je. rekla Onufrevna. “Ti ubijaš samo nedolžne ljudi, zlobnih ljudi, kakor kaže, pa ti ni dano spoznati. Tega znanja ti nimaš, pes rdeči!” “Gosudar!” je vzkliknil Maljuta. “Dovoli mi, da zaslišim te ljudi. Takoj zvem, kdo sta in od koga sta poslana. ” “Ni treba”, jč rekel Ivan. “Sam jih zaslišim. Kje sta?” “Tu za vrati, batjuška,” je odgovorila Onufrevna; “v veži stojita.” “Maljuta, daj mi oklep s stene. In delaj se, kakor da bi šel domov, ko pa vstopita, se vrni v vežo, skrij se z vojaki za temi vrati in ko zakličem, priskočite in jih primite. Onufrevna, daj mi palico!” Car si je nadel oklep, oblekel če-zenj čin koretelj, legel na posteljo in položil poleg sebe palico, s katero je pred nedavnim časom prebodel nogo poslancu kneza Kurbskega. . “Sedaj naj prideta!” je rekel nato. Maljuta je položil ključe pod carsko vzglavje in šel z dojiljo ven. Svetiljke pred sveto podobo so slabo razsvetljevale spalnico. Car je vidno utrujen ležal na postelji. “Vstopita, siromaka,” je rekla dojilja; “car vaju zove.” Prsten in Koršun sta vstopila; stopala sta oprezno in tipala okrog sebe z rokami. Z enim samim bistrim pogledom je Prsten pregledal sobo in v njej nahajajoče se predmete. Na levi od vrat je bil čelešnik; v sprednjem oglu .je stala carjeva postelja; med čelešnikom in poste 1 jo je bilo v steni predrto okno, katerega nikdar niso . zapirali z oknicami, ker je car rad videl, da so prvi solnčni žarki prodirali v njegovo spalnico. Sedaj je skozi to okno gledala luna in njen srebrni svit je poigraval na pisanih pečni- cah ob čelešniku. “Pozdravljena, slepca, murom-ska peka, ki babe vrtita!” je rekel car, pozorno» a. skrivoma motreč poteze razbojnikov. “Naj mnogo let zdravstvuje tvoja carska milost!” sta odgovorila Prsten in Kofšun, klanjajoč se do tal. “Čuvaj, reši in usmili se te Mati božja, d;j, pomiluješ naju uboga. siromaka, ki po svetu hodiva, po vodi brodiva in božjega dneva ne vidiva! Čuvajta naj te sveti Peter in Pavel, Ivan Zlatoust, Kozina z Damjanom, hutinski čudotvorci in vsi svetniki božji! Usliši te Gospod, za kar ga moliš in prosiš! Naj bi vedno hodil v zlatu, s slastjo jedel in pil ter sladko sppl! Tvojim sovražnikom pa se naj vedno kolca in jih muči glad. vsak dan naj jih lomijo krči in jih kolje kakor s koštrunovim rogom!” “Hvala, hvala, siromaka!” je rekel Ivan, neprestano opazovaje razbojnika. “Ali ste že dolgo slepa?” “Od mladih nog, batjuška gosudar”. je odgovoril Prsten, se klanjal in pripogibal kolena, “oba sva slepa od mladih nog! Ne spominjava se več, kdaj sva zadnjič videla božje sobice!” “A kdo vaju je naučil pesmi peti in bajke< pripovedovati?” “Sam Gospod, batjuška, sam Gospod nas je štel za vredne že v starodavnih časih.” “Kako to?” je vprašal Ivan. “Naši starci pripovedujejo”, je odgoovril Prsten, “in goslarji pojo o tem. Bilo je v starodavnih časih, ko se je Kristus Bog dvignil na nebo, in takrat so se razjokali vsi bedni, ubogi, slepi, hromi, z eno besedo vsi ubogi bratje: Kam letiš, Kristus Bog? Zakaj nas zapu-. ščaš? Kdo nas bo hrani lin napajal? In rekel jim je Kristus, Car nebeški: Dam Vam, je rekel, zlato goro, • medeno reko, vinske vrtove, košate jablane. Siti boste in napojeni, obuti in odeti! Ivan Bogoslav pa je rekel: Oj ti Rešenih usmiljeni !Ne daj jim niti zlate gore, niti medene reke, niti vinskih vrtov, niti košatih jablan! Ne bodo znali ravnati ž njimi: pridejo k njim mogotci in bogataši, vzamejo jim to posest: A daj jim, Kristus, Car nebeški, daj jim svoje ime Kristusovo. daj jim sladke pesmi, slavne pripovedke o starih časih in o i božjih ljudeh. In siromaki bodo ho-; dili po svetil, pripovedovali slavne ; pripovedke, vsakdo jih bo obul in oblekel, nakrmil s kruhom in soljo. In reče Kristus, Car nebeški: Naj se zgodi po tvojem, Ivan! Naj imajo sladke pesmi, zvonke gosli, slavne pripovedke. In kdor jih nasiti in napoji ter obrani temne noči, temu dam jaz mesto v raju, zanj ne bodo zaprta vrata nebeška! ’ ’ “Amen!” je rekel Ivan. “Kakšne pripovedke pa znata?” “Vsake vrste znava, batjuška car, kakršne izvoli poslušati tvoja milost. Lahko ti pripovedujeva o Eršu Erševiču, sinu Ščetinikovem, o sedmih Semjonih, o kači Gorini-šči, o goslih samogodnih, o Dobrini Nikitiču, o Akundinu...” “Kako to,” mu je Ivan segel v besedo, “ali samo ti pripoveduješ pripovedke? Zakaj pa je ta starec prišel s tabo?” Prsten se je spomnil, da je Koršun molčal skoro ves čas, in da bi ga rešil mrkosti, nenaravne za pripovednika, je naenkrat izpremeriil besedo in pričel zbijati šale. “Ta starec?” je rekel in neopaženo Koršunu stopil na nogo. “To je moj tovariš Amjelka Gudok. Brado ima dolgo, a kratko pamet. Kadar mastne govorim, puste v kraj pustim, kako smešno izpustim, takrat mi pritrjuje, skozi prste pogleduje, tudi prižvižguje, mene pohvaljuje in pomolčuje. No ti, ded, bela brada, ki kakor raca koraca, mož, ki imaš noge kot kokoš? Glej, da ne zaideva!” “Kar je res, je res,” je povzel Koršun in se zdramil. “Naša čaša je polna zelenega vina, če sem do vrha nalil, ga bom tudi izpil! Tako je, ded, petelinov glas, pa krtovo oko; šla sva na pot, pojdeva daleč odtod!” “Hej, ljuli - tararah plešejo koze po gorah!” je govoril Prsten in se prestopil na drugo nogo. “Koze plešejo, muhe orjejo, babuški Efro-zini pa v levem ušesu zvoni!” “Aja tutaja, a ja tutaj!” ga je prekinil Koršun in se tudi prestopal. “Glej, na pesku rak sedi, pa se nič ne žalosti, tiho se ti v pest smeji. Ko bo dosti vode, konec bo nezgode.” “Ej, batjuška gosudar,” je končal Prsten z nizkim poklonom; “ne i glej naju po Strani- To ni pripo-: vedka, ampak samo uvod zaradi lepšega.” “Dobro!” je rekel Ivan' zevaje. “Rad imam dobre ljudi po tem. kakor se kažejo. Začnita pripovedko o Dobrini siromaku; morda zaspim, ko vaju bom poslušal.” Prsten se je poklonil še enkrat, se odkašljal in pričel: “V knežji sprejemnici pri Vladi-miru, knezu kijevskem, je bila slovesna pojedina, bilo je pirovanje za kneze, bojarje in mogočne junake. Bilo je proti večeru in bilo je sredi pojedine, ko se je oglasilo nekaj vsem v začudenje: zatrobila je vojna trobenta. In je ¡/.pregovori! Vladimir, knez kijevski, solnčeca Svjatoslavjevič: llej, vi knezi, bojarji, silni ki mogočni junaki! Pošljite poizvedovat dva mogočna junaka : kdo se je drznil priti pred Kijev? Kdo se je drznil zatrobiti med pirovhnje kneza Vladimira? Zašumeli so razburjeni junaki sredi dvorišča; zazveneli so meči jekleni ob silnih bedrih; udarile so palice železne ob rdeča krilca (krilce —- stopnice pred hišo. :— Op. prek), čapke so zletele po zraku vsevprek. Nadeli so mogočni junaki bojno opravo, sedli na čil« konje, pojezdili ven na piano...” “Čakaj!” je rekel Ivan, da bi pridal več verjetnosti svoji želji, poslušati pripovednika. “Poznam to pripovedko. Pripoveduj rajši o Akundinu.” “O Akundinu?” je rekel Prsten v zadregi, ko se je spomnil, da se v tej pripovedki poveličuje v nemilosti nahajajoči se Novgorod. “O Akundinu? Gatjuška gosudar, to ni lepa pirpovedka, je kmečka pripovedka. Izmislili so si t5 pripovedko glupi muziki novgorodski. Sicer pa, batjuška car, sem jo nekoliko pozabil.” m “Pripoveduj, slepec!” je rekel Ivan strogo. “Pripoveduj vso, kakor je, in ne izpusti niti ene besede.” In car se je sam pri sebi smejal težkemu položaju, v katerega jo spravil pripovednika. Daši je bil Prsten hud sam nase, da je predlagal to pripovedko, se je vendar, ne vedoč, v koliko je že znana Ivanu, odločil pričeti pripovedko in ne izpustiti ničesar. (Nadaljevanje)