L«to XVII.
V Celju, dne 21. januarja 1907.
Štev.«.
DOMOVINA
friltoMm	**■)« "th« na leden. nak aaadrHtk. »rta in a»W l«rtij. II	I	Za lil
u— miim-i,-.1 ** a	ki____i..-.____>.v»tryo Ln nemčijo 12 kron. pol leta C kron. 3	3 Krooe. Za Ameriki)	I	m platni. od vuke pettt-vnta po 30 tlaaiin >a na-
Brali, rakoou	In dniae delete toliko kolikor mata poAlnina, namre.1: Na Irto 17 kron	I kokral: a eMje laaerau Ia oabaokratao Wtraa|a
"—v— ""	pol leta 8 kron SO vin. Najutalna se pošilja upravni&lvo. pla^aje M vnaprej.	I	znaten popu«
Mesečtui pnlo^s nSlovemki Tehniki
Nemški minister Prade, njega vpliv v Beckovem kabinetu in Slovenci.
Na ljudskem shoda, katerega je sklicala nemška ljudska strauka v Ljubno na Zgornjem Štajerskem dne 13. t. m. je rekel nemški minister Pride, da bodo Nemci, samo ako bodo v velikih narodnih vprašanjih edini. uiogli spremeniti vse svoje knlturno. d n š e v n o in materjalno delo v politično moč. K pridobitvi politične moči in k osvojitvi odločnjočega n p I i v a na notranjo in vnanjo politiko pozivali so vsi govorniki na tem shodu, posebno pa dr. Reurle. Vsi. brez razlike so povdarjali, da mora biti nemška politika, realna politika. Vodja nemške ljudske stranke v sudetakih deželah dr. Duari je izjavil, da morajo Nemci zaaesti vsako mesto (v driavni upravi), katero jim je dosegljivo.
To ie čisto praktično in razumno stališče, kajti če je aradništvo od naj-niljih razredov in kategorij pa do najvišjih, nemško in če stoji to urad-ništvo pod nplivom ministrov, ki so ob enem zaupniki, voditelji in kot ministri izvršujoči organi odločujočih nemških strank, je pač umevno, da se v Avstrija ne bode drugače vladalo in spravljalo kak po volji in dikt&tu teb odločujočih nemških strank.
To se pa v naših slovenskih krajih le godi in Beekov kabinet do pičic« avrftuje vse. kar mn diktira nemški minister Prade, kateri s svoje strani dobiva povelja in navode od svoje stranke in od nemškega narodnega sveta v Mariboru.
V dokaz samo par vzgledov:
Pravosodni minister dr. Klein je koroški deputaciji, katera ie mu je prišla pritotit zaradi zapostavljanja slovenščine pri e. kr. sodiščih na Koroškem in breauspešnosti vseh pritoib v tem obsiru izjavil dne 18. junija 1907.1. da so mu roke vezane in da ima v vseh osebnih zadevah na Koroškem in štajerskem prvo besedo nemški minister Prade,'
Pred vsakim imenovanjem dobi pač minister Prade dotične predloge aa vpogled, piše po informacije odboru nemškega narodnega sveta v Maribor ter upliva potem v smisla teh informacij na imenovanja v vseh strokah državne uprave. Temu upliva imamo pripisovati dejstvo, da pravosodni minister dr. Klein zavlačuje ie mesece in aMeeee imenovanja v tvojem področju, ker je bode isvedel po Pradejevi volji v interesa nemških strank in proti Slovencem. Justični minister
čaka s temi iiuenovauji. ker ve. da bodo vzbudila ogorčenje in nejevoljo, dokler bo driavni zbor razpuščen iu ker upa. da se uova zbornica ne bo več s tem vprašanjem ukvarjali., ali če se tudi bode. bode stala pred dovršenim činom, kateri se ue bo dal več v ničem plemeniti.
Pod istiui Pradejevem nplivom nastavlja sodna uprava na Koroškem in Štajerskem same uernške knrziste pri sodiščih na olovenskem ozemlju in prestavlja dosledno vse Slovence na Kranjsko.
Deželnemu uadsodišča predsednik v Gradcu g. vitez Pitreich postopa v popolnem soglasju z ministrom Prade jem itd.
Kako se postopa s Slovenci na Štajerskem, pri imenovaujib v finančni stroki, o tem jasno govore dejstva, navedena v interpelaciji poslancev dr. Korošca, dr. Vonška in dragov od '». novembra 1906. I.
I)r. Derscluuta. minister Železnic, vlada v svojem področju čisto v Pra-dejem dnhtt. O tem nam priča premestitev cele mnoiice slovenskih koroških železniških uradnikov iz Beljaka v Trst. Te Slovence so nadomestili na Koroškem z Nemci. Nscjonalna no-•trpnost nemških železniških uradnikov je tako velika, da ti svoje slovenske kolege, ki so med njimi že bele vrane, v narodnem obziru naravnost brutali-zirajo tako. ds si ti niti ne upajo se naročiti na kak slovenski list ker bi sicer ne imeli nikdar miru pred njimi. Ta narodna prepoteuca in nestrpnost pomeni za uradnike slovenske uarod-nosti čisto navadno omejevanje osebne prostosti in se vrši oči to in uekazneno pred očmi pred postavi jenih oblastev. ne da bi se jim zdelo potrebno krivce zavrniti v meje postavuosti in dostojnosti.
Kako se godi slovenščini v področju beljaškega Železniškega ravnateljstva je znano, znane so tudi škode, sitnosti in nadležnosti. katere trpe slovenske stranke zaradi nemških železniških uradnikov, kateri zavračajo slovenske tovorne liste ali pa nspsčno instradirajo tovore nsših pošiljsteljev. ker faktično ne znajo, ali nočejo znati slovenščine ter se samoglavno in ob-stinatno upirajo rabi slovenščine v železniškem prometa
Načelnikom postaje driavne želez-niče v Gorici je bil še le pred par dnevi imenovan nek Wieser. zagrizen in politično prononciran nemški na-cjonalec, čeprav je bilo mnogo starejših in sa Gorico primernejših in sposobnejših kompetentov.
Tudi slovenske delavce odpuščajo is železniške slnibe v Gorici in drugod ter je nadomeščajo z Nemci
t) pošti, posebno umbnlanci ua novi železniški progi velja isto. I'i salo se je mn.>iro o tem in se še bode. pritožb ni ne kom a ne kraja, a nismo še culi. du bi se bila tadi najmanjša in najupravičenejša naša zahteva v tej stroki še izpolnila Za to skrbi poštni ravnatelj v Gradcu dvomi svetnik Pokorny. ki v svoji... področju verno izvršuje Pradejev program.
Praktične posledice tega strogo in dosledno izvrševanega Pradejevega programa |K)tom nemškega nradništvi v slovenskih deželah nam iln«trujejo tudi jnstične zmote, ki so pri nss tako pogoste. V vzgled omenjam le interpelacijo po*l. dr. Korošca «»d dne 1». oktobra 1906. I. o jastičnih zmotah pri kazeuskem sodišču v Šoštanju.
Kako se naui pod tem sistemom delijo politične pravice, nam priča interpelacija istega poslancu od 24. oktobra 1906 o občinskih volitvah v Šoštanju, kjer je Nemcem, katerih je v trgu samo 17% pripadlo H7%v«eh občinskih svetnikov.
Pa Šoštanj ni euin trg. v katerem vlada tako ueznatua nemška večina nad slovensko večino. V Ljutomeru, v Ormožu, pri Sv. Ijenariu v slov. g., v Brežicah itd. se vzdržujejo nemški občinski sveti edino le s pomočjo državnih uradnikov ter gospodarijo iu razpolagajo z njih pomoč io Nemci z našimi davščinami in našim občinskim imetjem.
To vse se že dan««« godi. kako bo še le, ko Nesaci izvedejo v Ljubnem storjene sklepe, si lahko vsakdo sam misli.
In kaj smo storili mi. ds se temu premogočnemu nemškemu uplivu ubranimo? Kake korake je storila naša delegacija v državnem zboru, da para-lizira tipliv zmagonosno prodirajočega in naše ozemlje ocvajajočega si nem-štva? Ni li to čisto narodno vprašanje, ni li to gola potreba samoobrambe in dolžnost vseh naših jugoslovanskih poslancev. naj pripadajo že tej ali oni stranki, da se temu nemškemu navalu uprejo z združenimi močmi brez vsa-cega in tndi najmanjšega obzira na strankarske ali osebne koristi?
Je li mogoče, da bi naši poslanci, naši izvoljenci ne znali ali ne mogli presoditi velike uevarnosti, ki nam preti od tega tako premišljenega, sistematičnega delovanja in z železno energijo in doslednostjo izvajanega nemškega progra.ua. katerega izvršuje Beckovo ministrstvo pod nplivom nemškega ministra Pradeja, kot izvrseval-nega orgaua nemške Ijndske stranke in nemškega narodnega sveta v Mariboru ?
To so le glavni čini šestmesečnega delovanja sedanje vlade, kako se
uarn bo godilo v bodoče, ako se vsi jugoslovanski poslanci ne spomnijo svoje velike nalog*, ki j«* imajo kot branitelji slovanskega juga naše države, si danes še misliti ne moremo. Nemci vidijo uspelo- svoje politične di>apline in politične zrelosti ter bodo v bodoče prav gotovo s podvojeno močjo navalili nas in če se ne »tresemo strankarske sebičnosti in osebue ne-čiuiernosti v velikih vprašaujih. nsjn splošna in enaka volilna pravica ne lxi prav nič pomagala. - Za Koroško in štajersko pride na vrsto Kranjsko. Primorsko in Dalmacija. Nemški uradniki so pijonirti poucmčevanja. kar bo uradnik začel, bo*r« iabrikaut in trgovec končala.
Bodei no li to osvojevanje š« dolgo mirno gledali in pazili I« na svoje strankarske. majhne sebičnosti, mosto da bi se vrgli v boj za velike cilje ia obrambo svoje zemlje, ki je v resnici v nevarnosti? K malo nam bode dana prilika dejuajoki dokazati svojo politično zrelost in pokazalo v bodi. aH smo spoznali važnost in resnost trenotka. v katerem živimo
Ustanovitev podružnic« nemškega „Schulverosia" v Hrastnika
Zadnjo nedeljo se je ustanovila v Hrat>tniku pod patronanco tovarniških nradnikov.jpoaebno ravnatelja v steklarski tovarni. Wiehacbniga. podružnica nemškega .Schulvereiuu". Učitelj na meščanski šoli v Celjn. Aistrich. je grmel proti ..prvakom" in se slovesno pri-dušal, da si ustanove -Nemci- v Hrastniku šolo. če se tudi temn upirajo vm .prvaki" na Štajerskem. Zanima nas govu. imenovanega ALstrich.i Da bi navdušil navzoče delavstvo za nemško šolo in za vstop k podružnici, je razlagal ua dolgo in široko, koliko dobička ne*e delavstvu znanje nemščine kot svetovnera jezika in hvalil delavstvo. da je ravno ono tisti sloj slovenskega naroda, ki najjasnejše kaže. kako potrebna mu je nemška šolska izomika. Spominjamo se pa. da je Aistrich v začetku svojega govora omenjal, da potrebuje .nemška manjšina" v Hrastniku Pvojo šolo. Uradno ljudsko štetje 1. 1900 pa ne izkazuje v Hrastniku — nobenega Nemca, šele od tedaj se je naselilo tam nekaj uradnikov. ki zahtevajo zase svojo šolo. Pa to ni glavni namen šole. Aistrich je v prvem delu svojega govora samo slepil tisto naivno javnost, ki meni, ds je potrebna šols za Nemce; kaj pa »Scholverein" namerava, to je povedal tam, kjer je govoril o potrebi aemškega šolskega ponks za slovensko delavstvo
in je je poskusil navdušiti z« idejo nemšk« ljudske šole.
V tejn dejstvu vidimo dvoje prikazni. napram katerima ne smemo več zatisniti oči. Delavstvo zahteva izobrazbe — in nevedno, kakor je. ali bolje rečeno, prezaupljivo. meni. da mu daj*- tv samo znanje nemščine dovolj izobrazb«-. Druga prikazen pa je ta, da delavstvo rabi pri sedanjih razmerah nemščino. To se pri ua* včasih uji. kar naši na«protniki izkoriščajo nam ua škodo, hujskajoč nevedne ljudi, da smo zoper šolo sploh
Kajti kako uapolnjujejo isti nern-škutarji naš«- ljudstvo s sovraštvom in mržnjo do na<ih šol in do slovenstva? Pripovedujejo mu. da mu mi branimo znanj«* nemščine, torej mu branimo po po njegovi logiki pot do boljšega kruha in do boljših ali .gosposkih" poklieov. Ako vidi delavec svojega sodelavca, da ga povzdigne znanje nemščine za njegovega nadzornika, da se obrača ravnatelj do istega in da v tujem, neznanem jezikn lahko sodita v njegovi navzočnosti čez njega, kaj je narav-nejšega kakor da se niti zahoče po tisti nemščiui. ali da se vsaj potrudi, da bo odprta njegovi deci pot do nemščine. torej do izobrazbe, do boljšega kruhu in do — gospodstva?
(""ital sem nedavno v nekem spodnje-šujenkem listu nazore človeka, ki je govoril o. tem vprašauju. govoril celo sentim«*utalnosti. katerih ue moremo upoštevati, ako nočemo lastne pogube in germaniziranja velikega, važnega dela ljudstva. Ampak narobe: naj se nči ljudstvo nemščine, naj se ue pripušča. da bi nasprotniki izrabljali zlasti po industrijalnih krajih sedanje taktično razmere, izrabljali nagib ljudstva po izobrazbi in stremljenju za boljšim kruhom ter v osrčju naše zemlje stavili nepremagljive trdnjave nemštva.
Poglejmo si še eno dejstvo ob ustanovitvi omenjene podrnžnice. 70 delavcev je po poročilu „vahtarice" pristopilo podružnici, obljubilo dati letno en goldinar na oltar nemštva. ali po njegovih mislih, pospeševati razširjenje in znanje nemščine med seboj. To je znamenita prikazen. Tnjec izrablja z nezaslišano frivolnostjo iu goljufnim zapeljevanjem nagib delavstva po izobrazbi. nemštvo si z groši. ki jih je zaslužila žuljava slovenska delavska roka. stavi most preko naših glav do Adrije To upoštevajte, naši politiki! Bridki sarkazem napolojnje človeka, ko premišljuje to dejstvo! Torej samo še za dvoje idej imajo najširše naše ljudske mase smisel in odprte roke: za «-erkev in za nemško stremljenje! Za cerkev darujejo, ds si znvnrnjejo srečo onkraj groba, za nemštvo pa. da se zavarujejo tostran groba.
Mi si ne upamo nabirati med delavstvom prispevkov za Ciril-Metodovo družbo, ker smo mnenja, da se pač ne more zahtevati od ubogega delavca, da bi dajal za čisto narodne svrfae naravnost deuarnih doneskov. In glejte: pride nemški „Schalverein", izrabi delavsko mišljenje in prepričanje, izrabi njih odvisnost od nemških fabrikantov in jim stisks denar iz žepa za čisto nacijonalne svrhe! Tako Ijndi izkoriščati, je čisto navadno, narodno in socijalno sleparstvo. Samo skrajni šovinizem in brezvestni nacijonalizem more roditi take sadove!
In slovenska inteligenca — ali nisi tndi ti krivn veliko, veliko na tej žaloigri? Ker se dosedaj med nami ni nikdo brigal za delavstvo, nihče ni ponndil ubogemu delaven prijateljske roke in ga poskusil dvigniti do višjo izobrazbo — in sem spada v industrijalnih krajih, dokler ni slovenskih podjetij in slovenskih kapitalistov, pač tndi vprašanje nemščine — in do narodne zavesti, so ga dobili nasprotniki
v pest. da izkoriščajo ujegovo voljo, njegovo Zeljo po izobrazbi, po boljšem krahu. izkoriščaj«« ta pojava z največji« frivolnostjo in slepnrstvom in nam na ta načiu odtujujejo za nas in naš narodni razvoj tako važen delavski stan. Ta pojav v naši najnovejši zgodovini kaže jasno in odločuo. kam vodi pot sloveuskega rteligenta: med ljudstvo. Pa zavest tc velike, prepotiebnc nalogo še ui probujona. le ta pa tam je že krenil kdo odločuo proti onim .nižinam". kjer živi glavni kontingent našega ljndstva v narodni nezavesti, boreč se dan za dn<-vom za boren košček kruha, in tega ne smemo nikdar pozabiti, tudi za svoj delež na p r o s v e t i.
Svetovno-politlčni pregled.
Dsma6s dsisls.
Vlada zahteva za oreditev paro-plovne zveze z Dalmacijo I.HOO.OO" K za leto 1907. Na ustanovitev paroplov-nega društva .Dalmacija" ue misli več.
V seji državne zbornice dne 18. t. m. je bil. sprejet zakon o umetnem vinu. Ta zakon' določa predvsem, kaj treba razumeti pod: mešanjem vina: nadalje prepoveduje zakon prodajo iz-dclkov. kateri so vinu podobni in v katerih je nekaj vina. konično so v zakonu uavedena sredstva, s katerimi bi se omejilo umikanj«* in izogibanje se zakonskim določbam. Ta zakou je ležal cela leta v odseku in je bil sedaj na predlog posl. Schrotta v vsej naglici sprejet. Nemški poslanci različnih strank so zelo nezadovoljni z njim in krščanski socijalisti so izjavili, da bod«i začeli nw»d svojimi volilci agitacijo proti temn interese vinogradnikov oško-du jočem u zakonu.
Sprejet je tndi zakon o avtorskem pravu ter se je nadjati. da bode s tein vstreženo vsem pisateljem, glasbenikom iu umetnikom, katerih pravice je dos«*-danji nepopolni zakon tako slabo branil.
Na dnevnem redu je sedaj predlog o ureditvi uredniških plač Ta predlog bo danes gotovo rešen: potem pride na vrsto vojni predlog, katerega bode umirajoča zbornica istotako mehanično rešila, čeprav bo treba najeti novo posojilo za 141 milijonov kron. da se povrne ali refondira državnim blagajnam to svoto, katero je vojna uprava že zdavnaj izdala, ne da bi bila v to pooblaščena.
Dalmatinski deželni zbor bo sklican 3e le koncem svečana k daljšemu zasedanja. Vlada je izdala nove jezikovne naredbe. kater* izda še pred otvoritvijo deželnega zbora. S temi jezikovnimi naredbarai bode uvedena hrvaščina kot nradni jezik v vse urade v Dalmaciji ter bode s tem konečno izpolnjena stara zahteva dalmatinskih Hrvatov; da ni bilo reške resolucije, kateri so se Dalmatinci složno pridružili. bi se ne bila dunajska vlada že odločila spol nit i to opravičeno zahtevo. Samo strah, da bi ne nastalo po celi Dalmaciji splošno gibanje za združenje s Hrvatsko je dunajsko vlado prisilil do te »koncesije". Konečno so tndi ti gospodje spoznali, da je za Avstrijo bolje, da ima Dalmacijo s hrvatskim uradnim jezikom, kakor da je sploh nima.
V Bosni se jo narod začel zavedati in glasno zahteva svoje pravice. Bosanska vlada je razpisala v Županj-cih občinske volitve. Vsi volilci brez razlike na veroizpovedanje, pravoslavni katoliki in mohamedanci so so zbrali pred občinsko hišo ter so sklenili, da ne gredo volit, dokler vlada ne spolni svoje obljube in ne izda nov pravični občinski volilni red. S klici: Živela občinska samouprava! so se volilci vrnili zopet domov.
Atera med ogrskim pruvosoduim ministrom Polonjrijem in bivšim županom llalmosem je konečno poravnana, llalmos je dolžil Polon vi ja. da je kot član mestnega sveta to svoje stališče izkoristil v svoje osebne namene ter si tako pridobil bogastvo. Polon.vija so njegovi ministrski kolegi prisilili, naj toži llalmosa. da se sodnim potom do-žene. koliko je resnice ua njegovih ohdolžitvah. Konečno »e * je Polonjri ndal. predno je prišlo do tožbe je llalmos svoje trditve preklical izgovarjajoč se. da je storil to v svoji nervoznosti. ne da bi imel naimanjšega povoda v to. Minister Polouvi je v parlamentu izjavil, da predloži vse dotične akt«', kateri bi imeli dokazati njegovo krivdo posebni komisiji stranke neodvisnosti v pregled, da se prepriča so ti bile obtožbe opravičene ali ne.
Knnnjs deiavs.
—	Srbija. Pogajanjs med Srbijo in Anglijo o novi trgovinski pogodbi naglo napredujejo in nadjati se je. da bo v kratkem pogodba gotova. Začela so se tndi že pogajanja s $vi«*o. katera je imela do sedaj s Srbijo splošno trgovinsko pogodbo po načelu najvišje ngodnosti. katero pa hoče spremeniti v tarifno pogodbo. Ni sumnje. da bodo tudi ta pogajanja kmalo in gladko dovršena.
—	Bolgarija. Ob svečani otvoritvi novega narodnega gledališča v Sofiji so se dogodile demonstracije proti knezu Ferdinandu. Kot povzročitelje teh demonstracij imenuje vlada socijalistične dijake, kateri so kneza 'zž^ižgali ter mu klicali: Doli z njim. Policija je demonstrante razgnala. Nančni minister dr. Sišmauov. kate* reran očitajo, da je nekako podpiral šironje socijalistiškib idej med visoko-šolci je podal deinisijo. vseučilišče je za ti mesecev zaprto iu baje tudi nekoliko profesorjev odpuščenih i/ službe. To bi bilo oholo sredstvo pomiriti dijake. kateri so demonstrirali samo zato. ker je imela otvoritev narodnega gledališča dvorski značaj in ue narodni značaj, kakor hi bilo pričakovati.
—	Nemčija. Volilni boj postaja od dne do dne živahnejši in bnrnejši. Kaucelar Bfllow pa ni imel poguma, kakor so njegovi verni prej trditi, stopiti pred širše občinstvo ter izustili senzaejonalen govor. Omejil se je rajše na zelo majhen krog popolnoma zanesljivih veleindnstrijalcev. trgovcev in aristokratov ter je zaklinjal naj bodo radodarni ter naj po svojih močeh žrtvujejo za — agitacijski fond (cesarjevih stranki. Dernbnrg, ki jo danes najpopularnejši mož na Nemškem potuje in govori v raznih mestih — toda malo upanje je. da bi on sam mogol rešiti situvacijo iu pridobiti vladi večino pri volitvah dne 25. t. m.
—	Francija. Vlada namerava predložiti zakonski načrt, po katerem bi ne bilo več treba naznaniti politični oblasti, da se sklicuje kak javen shod. S tem zakonom bi bili tudi duhovniki oproščeni obveze, javljati vladi shode v cerkvah ter bi tako lahko brez prijave imeli v bodoče javne službe božje, ne da bi se pregrešili zoper veljavno postavo.
t mmrHm ttmmli. Na Har-dekn pri Ormožu je nmrl zadnji Četrtek, 17. t. m. g. Martin Stanič, veleposestnik, okrajni odbornik, načelnik slov. gasilnega drnštva za ormoško okolico, bivši dolgoletni župan hardeške občine in bivši načelnik krojnega šolskega sveta Ormoi-Okolica.
Že ti naslovi kažejo, da je pokojnik bil mol m svojem mesta, ka-
teremu so n<-1«> najožji soobčani ampak tudi vsi okoličani zaupali, ker so mu izročili toliko častnih, a tuditežavnih mest
Da pokojnikove narodne sasluge tem boljši- razumemo in jih znamo ceniti, moramo pos i v zgodovini narodnega boju v Or -t in okolici nekoliko nazaj.
Bili so časi v <«rraožu. ko se je nemštvo začelo silno repenčiti. pritiskati na okolico in stegati svoje grabežljive kremplje po tedanji fte večinoma slovenski ljudski šoli v Ormožu. S pomočjo .Sttd marke" se jim j« posrečilo doseči toli zaželjeno uemšk« ljudsko šolo v Ormožu, s katero so mislili ponemčiti celo okolico. Težko je bilo tedaj pridobiti okoliške občine, da so se odločile za gradnjo uove slovenske Ijndske šole. ki je stala veliko, veliko denarja, g. Stanič je bil med najbolj gorečimi boritelji za to šolo. on je bil na to od leta 1901 pa do 190ft načelnik krojnega šolskega sveta in se ni nikoli obotavljal storiti za šolo. kar je le mogel: vplival je s svojo veljavno iM-aedo na ostale člane kraj. šols. sveta, da so vselej dovolili tudi večje svote za šolske namene in ni nikoli metal polen pod noge učitelj-stvu. kar se žalibože po naših krajnih šolskih svetih tako rado dogaja, ampak ga je podpiral in delal z njim. Uči-teljstvo. stariši in otroci mu bodo pač ohranili hvaležen spomin.
Druga velika zasluga Staničeva se tiče gasilnega društva za ormoško okolico. Lani je to gasilno drnštvo obhajalo Iti. k imovin svojo desetletnico; Stanič, njen načelnik od nstanovitve sem. se ni mogel slavnosti udeležiti, ker ga je zadela nekaj mesecev poprej kap. ki je skoraj popolnoma uničila prej tako krepkega in delavnega moža Ni majhno delo nstanoviti in izvežbati krepko požarno brambo: Stauič se je trudil za to in gre mu vsa čast! In kar je še posebne važnosti: to g:isilno drnštvo. prvo v o. moški okolici, je npeljalo za s«' slovenski poveljni jezik, in ne rečemo preveč, ako trdimo, da je posredno pripeljalo marsikaterega omah-Ijivca v slovenski tabor! Stanič je kot žopau tudi tako utrdit slovenski značaj hardeške občine, da je Nemcem za vselej izginilo upanje, osvojiti si kedaj to občino! Vse hvale in priznanja vredno je tudi njegovo delovanje v okrajnem odboru: omenjam le v itfaenu dijakov, da se je vselej zavzemal v okrajnem zsstopu za nje. dn se ji* je podpiralo. Konečno je še omeniti, da je bil pokojnik izvrsten gospodar in blaga dnša. ki jo red pomagal vsakemu, komur je mogel.
Razvidno je iz tega, kolika ugiba je doletela z umrlim Staničem slovensko ormoško okolico.
Vrlemu molu blag spomini Naj mn bo žemljica lahka!
Slovenske norice.
im«r»toi
—	Pleme "J' »lov. t»g*n*«*m draitva v Olja « vrtijo odda) do plesaega realki, d« t. mini t l„ uradi velikega obiika dvakrat u teden, namreč v sredo ia soboto r mali dvorani »Narodnega doma". Začetek točno ob 8. ari neder. Vabimo ne gospodične is gospode, kateri se zanimajo ta ples
—	Bela redita. Z razpoUjaajem jako oknsnih vabil je odbor ravnokar pričel. Opozarjamo občinstvo, da pri-lolene legitimacije shrani, ker km istih ne bode vstop dovoljen Narodne dame v Celja sklicale so vse Oeljanke k posvetovanju o maikaradi Sklenile so prirediti ve« aknpin ter aploh delovati u to, da se adeleti .Bele redate" mnogo maak.
Narodnjakinje v okolici, sledite rod« v. vzgledu požrtvovalnih celjskih uarvdnih dam. »kličite v svojem kraju vse. ki se zanimajo za .Belo reduto". agitirajle za obisk te mašknrade ter sestavite kar največ skupin-! — Take prireditve Ae v Celjn niste videle, zabavale se bodete izvrstno iu s tem bo poplačan tndi vaš trud
Vodstvo vseh dekorarijskib naprav l»rvrT«l j* po svojem okusu in originalnih idejah obče priznani g. notarski tucid Juro Detiček.
Obljubil ua» je izuenaditi z dekoracijami. ki se lahko kosajo s prireditvami večjih mest.
Gospod aiiinžer prepovedal nam je si<»*r izdati njegov načrte, vendar bocenu marsikaj povedati izza kulis. Sosvete o skupinah in posameznih ma^ab daje rade volje odbor v _Na-rodnec domu" v (\ljn. Omislite si le bele maske!
Vvleposestvo prišlo v ueui-tkutarske roke. Opat g. Ogradi je prodal cerkveno posestvo na Babnem z. Vinceor* .Htuiču za 3O.000 kron. Janič ie pri zadnjili volitvsh v celjski •■»krnim /astop volil z Nemci. S to premeno posesti so Nemci pridobili v skupim veleposestnikov zopet en glas, kar za nas vsekako zelo občutljiva zcub.-i t« opatn Ogradiju je bilo gotovo /nano. da prizadene s to prodajo uarodni stvari hud ndarec. zakaj nam sa je torej zadal? Ali ne stoji to de-iauje v nasprotju s slovesnim zatrje-vauj-m rodoljubja in ljubezni do na-n>dt». ki smo je nedavno slišali v celj-..Narodnem domu" na ustanovnem »hMu ..Izobraževaluegn društva?"
Kontom mesa v Celju. Od t«, 1'. januarju je bilo zaklanih v xe«tLi klavni« i -j7 volov. 3 krave. 5 telic. :»:i telet. 41 svinj in 2 ovci. Od /.nna. -e je kupilo I09h kg raznega mesa.
Lgodnejno prometno zvezo med Dobrno In Celjem, event. tudi
Fltaajen. zahtevajo Dobrnčani, v pn i vrsti so to zasluge vrlega tamošujega «• g župnika Kakoviču
'Snoval se j« m Dobrni posebni »dbor. kateri del« na to. da bi se avedla med Celjem in Dobrno, event. tudi Viunjem. avtomobilu« vožnja dvakrat na dan tja in nazaj
Poštno ravnateljstvo priporoča avtomobil, na katerem bi se lahko peljalo .'ukrat do 20 oseb. poleg tega ie p« razna prtljaga
Hitrost vožnje v eni uri 2» km. 1'lačalo bi se od o<ebe 6—8 vin. za kilometer vožuje
Ugodne rešitve jf? upati do leta dru Potrebuo bi bilo, da se čim proj vrh ostanek vseh inturesiranih krogov (v lir poštne oprave, okrajnih zastopov Celje. Konjice in Velenje ter občin: Dobrna. M. Jau2 pri Velenju. Nova t erkev. Višnja vas. Vitanje. Franko-lovo. Bezovica. Vojnik. škofja vas. Šmartno v Kožni dolini itd I
— Nemška šola na -- Polzeli! ..Vahtarica" prinaša lued dnevnim vestmi ponižno skrito veselo novico, da delnjejo v Polzeli .vplivne osebe" na to. da .pomorejo" prebivalstvu do nemške šole in pristavlja, da hrastniški vzgled vleče. Nrrodnjaki na noge. da o a* n<- osleparijo za našo lastno deco!
„B alno društvo v Oaberjo* ve jt ustanovilo včeraj, v nedeljo, ob mnogoštevilni udeležbi iz Oaberjn in Celja v gostilniških prostorih g Omla-diča. Vpisalo se je :(4 članov. Predsednikom je voljen g. Rozman Ivan, 4tavbeni risar; podpredsednikom gosp, PuSnik Fran. čevljar in hišni posestnik; odbornikom gg.: Bobek Miško, potnik; Grilc Fran. zidar; Ocvirk Anton, po-•e.stnik. Omladič Jakob, gostilničar in trgovec; Stopnik Bernard, delavec v cinkarni in Hribar Florijan, kovač, vsi
v Uaberju namestnikom gg.: Belak Franc. Bizjak Anton in Breznik Štefan, vsi posestniki v Gaberju. Zaradi pomanjkanja prostora objavimo obširno poročilo prihodnjič.
—	Za bolnega vlsokošolca ao darovali: g. Majcen, profesor v Mariboru. 2 K; g. Josip Sribar poslal znesek 4 K. ki ga je darovala velečast. duhovščiua v Trbovljah: gosp. Avgust Kraigher v Mozirju nabral « K h4 v, in sicer so darovali: ga. Jos<pina Blaž 2 K. gospica Marica Blaž I K. go»pa Ivanka Cesar I K. ga. Terez. Mrčinko 40 v., g. Tnšak Rado 1 K. g. Fraujo liolovar 4 v. g. Holovar Cirilko 20 v. g. Avgust Kraigher 1 K in ga. Kram-počnik 20 v. Vsem blagim darovalcem v imenu bolnega visokošolea najiskre-nejša zahvala!
—	Is Mozirja. V nedeljo, due ;t. svečana t. I. ob pol 3. uri popoldne ima .Savinski Sokol" svoj 26lctni občni zbor v hotelu .Ilirija" pri g. Vasletn s sledečim vsporedom: A. Pozdrav staroste in njega |»oročilo. B. Poročilo tajuika. C. Poročilo blagajnika. D Poročilo načelnika. E. Volitev staroste, podstaroste in odbora. F. Slučajnosti. Opozarjamo tem potom slavno občin* stvo na ta občni zbor enega najvažnejših društev, ki oliva po vsem Slovenskem ugled. Posebno apeliramo ua Mozirčane. ker s svojo udeležbo bodo pokazali, so li prijatelji sokolstva. ali njega nasprotniki. Iz domačega trga pride pač lahko vsak tudi ob najslabšem vremenu. Mozirje bodi ponosno, da živi v tvoji sredi še vedno oni. uekdaj tako sloveči Sokol. Ker bo po končanem občnem zboru Sokola zborovala tudi podružnica Slov. planinskega društva, pričakujemo tudi veliko gornjeaavinjskih rodoljubov. Dobro došli vsi »oseščani! Pokažimo svetu, da živi v naši duši pomenljiv sokolski rek: .Kdor Slovan, ta Sokol!"
—	Cesarje« dar. Cesar je podaril novoustanovljeni požurni hrambi v l«o-čah pri Konjicah 200 K iz svoje za-scbue blagajne.
—	Zvišanje poštnih pristojbin je poslalo pravoiuočno s 17. januarjem. Odslej se morajo frankirati vsa lokalna pisma mesto z znamkami za H vin. z deset vinarskimi znamkami: poštne nakaznice za denar stanejo odslej 3 vin.: zalepke (zaprte dopisnice) odslej 11 vin. (Zalepke po 6 vin. za lokalni promet so odpravljene) Dosedanje zalepke po 6 vin in po 10 vin. in paske (Streifbftnder) po tri vin. (nove paske stanejo po 4 vin.) se od danes naprej n« smejo več rabiti. Dosedanje nakazuice se smejo rabiti brez doplačila še do 31. jan. 1.1. Dosedanje uakaznice. zalepke in paske sprejmi* pošta do 31 sušca IVO?, proti drugim enakovrednim poštnim vrednostnim znakom in papirjem nazaj; seveda ne smejo nositi nikakega poštnega pečatu. Po 31. sašen i'.♦07 pa jih pošta niti ne meuja. niti jih ne sprejema uazaj
Politično drnštvo -Straža" snujejo za okraje Gornji grad. Šoštauj. Slovenji gradeč in Marenberk. Ustanovni zaupni shod jo bil včeraj, v nedeljo. v Šoštanja. Sklical ga je po poročilu .SI N." g. dr. Mayer. odvetnik v .Šoštanju. Govori se, da misli ta gospod kandidirati v teh okrajih za prihodnji državni zbor.
—	Zavrajoni tožltejjl. Baronica Valerija pl. Friedau. katera je umrla pred kakima dvema letoma, je zapustila avoje premoženje, znašajoče približno tri milijone kron. Vincencijevi družbi na Dunaju in v Gradcu. Major v p. baron Feliks Zschok. sedanji posestnik ormoške graščine, in baronica Henrijeta pJ. Wartburg pa sta ugovarjala testamentu, češ, da ni pravilen.
Sodišče v prvi inšuinci je tožitelje zavrnilo; dunajsko deželno sodišče jo tudi potrdilo razsodbo prve inštance in tožitelje zavrnilo. Premoženje pripade Vincencijevi dražbi.
—	- Nesreča pri delo. Dne 14. t m. so spravljali trije delavci Franca Pod-uratnika v I/epi ujivi pri Mozirju po strmem hribu les. En hlod je zadel Janeza Pečnika v trebuh tako, da je isti po mučnem trpljenja v 24. nrahjamrt.
—	V Brežicah je nek pris^.i Nemec odpri trgovino z lesom. Teh trgovin je v Brežicah že dosti, s tlako-tlačitelstvom pa se nihče ne peča. — Ker se je ta gospodek vsake protislovenske demonstracije kaj rad udeleževal. kličemo našim kmetom: .Pozor!" Trgovci z lesom v Gornjesavinski dolini pa pazite na svoje splave, da se ne bi porušili ob vsenemškem žaklju.
—	„Posavska straža" se bavi v svoji zadnji številki z bivšim notarjem V Brežicah, dr. \Vie«thalerjem in njegovim .delovanjem" za blagor in korist brežiškega mesta in okraja. Tedaj se je bavila .Domovina" v št. 59. I. 1900 s poslovanjem brežiške .šparkaase". Ker je bilo to baje somničenje in šču-vanje k rann na brežiško .šparkaso". je bil obaojen odgovorni urednik »Domovine". mestna občina brežiška pa je plačala 1600 K pravnih stroškov. Isto-tako je spravil ta mož brežiške meščane ob lastuinsko pravico do dobrave v Bukovšeku — kai je zopet stalo mestno občino brežiško 2000 K. .Delovanje" \Viesthalerjevo pa se je razvijalo tndi v okrajnem zastopu: oškodovani so bili radi znane pravde proii proti dr. Strašekn davkoplačevalci brežiškega okraja za 11.700 K . . . Brežiški Nemci mu s pomočjo celega slovenskega okraja slobodno postavijo spomenik!
—	Občinske volitve so imeli 15. januarja v Leitersbergu pri Maribora. Bili so izvoljeni sami mariborski meščani in tudi par neinškntarskih krčmarjev iz taitersberga. Ravno v ti občini občutimo Slovenci najhujši pritisk Nemcev iz Maribora; še nekaj let in ne bo najti v celi e'jčini niti enega samostojnega slovenskega posestnika, atupak same viničarje in najemnike mariborske uemške gospode. Ne brani se že sedaj nihče v občini nemškemu vplivu in navalu; mirno in Bogu vdani pričakujemo zadnjega udarca, to se pravi, popolnega ponemčenia naše ljudske šole, potem pa bojo ob drobtinah z miz mariborskih Nemcev lepo mirno in spodobno umirali narodne smrti
—	Ustanovni shod .Slovenske kmečke zveze** se vrši danes, dne 21. t. m. ob 10. uri predpolduu v .Narodnem domu" v Mariboru. Pristop je omejen nu vabila
..ftUgereljaaer imajo v nedeljo. 27. t. m. strankarski shodvPtnju. Volitve se bližajo! Obenem ustanovijo tiskovno draštvo za .Štajerca". Dosedanji krušni .Stajerčevi" očetje Oraig. Kasimir. Sellinscbegg etc. nočejo tedaj več iz svojih žepov plačevati za .Štajerca".
—	„Splošnl učiteljski shod" pri-rede slovenski in nemški učitelji dne 2. februarja v Gradcu, da .glasno povedo naši javnosti, kaj hočejo in smejo zahtevati in kako krivično ae še postopa z njimi. Dežela štajerska ni tako ubožna. da bi ue imela virov v gmotni izboljšek svojemu učiteljstvu". Tako piše .Učitelj. Tovariš" Učiteljrtvo je eden najvažnejših činiteljev v narodnem življenju, posebej pa še pri naših razmerah na štajerskem. Ker pa more ono samo tedaj vspešno in plodonosno delovati za naše narodne težnje v takem obsegu, kakor bi to želeli od njega, ako ga ne tarejo neusmiljene gmotne skrbi, želimo našema učiteljstvu v tej akciji popolea vspeh!
ftrmmj«ko.
Eorao poveljstvo v Ljubljaal.
Glasovi o ustanovitvi koraega poveljstva v Ljubljani, o katerem se je pred meseci toliko govorilo, so sedaj čisto potihnili.
—	Promoviran je bil ua graškem vseučilišča g. Ivan Stojuo. kandidat pri g. notarju Hndoverniku v Ljubljani.
—	Ustrelil se je v Lazah poveljnik orožntške postaje Ivan Podbevšek.
—	Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega drnštva -Merkur" v Ljubljaal. V službo se sprejme: 1 poslovodja manntaktoruH stroke. 2 knjigovodja in korespondenta, I koo-torist (boljša moč). 2 potnika. t> pomočnikov mešane stroke. 2 pomokačni špecerijske stroke. 3 pomočniki manu-fakturne stroke, 2 pomočnika želea-ninske stroke. 1 kontoristiuja. vešča laščine. 1 blagajničarka vešča laščine, 1 prodajalka. 5 učencev. Slnžbe iščejo: 2 poslovodja. 2 knjigovodja in korespondenta. 2 kontorista. 12 po močnikov mešane stroke. 3 pomočniki specerijske stroke. 4 pomočniki inanu-fakturue stroke. 3 pomočniki telez-ninske stroke. 2 pomočnika modne in galant stroke. 10 kontoristinj. :» bla-gajaičarke. 4 prodajalke.
—	Hmlkel pri PUberka. Ker je dosedanji župan. g. Ivan Tomic. odklonil zopetno izvolitev, je bil dne 14. t. m. izvoljen za župana vrli narodnjak g. Jurij Rudolf
—	Tolsti vrb pri GušUnju. Občinske volitve so se izvršile 9. jan. popolnoma miruo. Slovenci so zmagali v vseh treh razredih. Nasprotnik: so oddali v drugem razredu dva. v tretjem tri glasove.
—	žltarava«. Proti volitvi v HI. razreda se je pritožila slovensko-katoliška stranka na deželno vlado.
—	Shod v Podal nji vasi. Slovensko delavsko draštvo je sklicalo 13. L m. poučen shod v Podsinjivasi Tamošnji aeinškutarji pa so poklicali iz Bistrice in Svetne va*i vse bratce nemškutarje, ali. da jib po njihr.vem nastopu boljši* označimo, vso uemšku-tarsko fakinažo. da razbijajo shod. Po četrti uri je otvoril predsednik zborovanje in je dal besedo šentjakobskemu kaplann. Komaj pa je ta začel govoriti, so že začeli navzoči nemškutarji kričati in zahtevati, da naj — nemški govori, na to pa so preko miz in pobitih steklenic navalili na govornika, katerega so zasledovali celo na pro»to, tako. da je komaj všel v neko bližnjo hišo. K tem dogodkom piše zadnji „Mir": »Na drugem mestu poročamo v slovenskem shodu v Podainji vaai. katerega je tolpa opijanjenih nemčur->kih razbojnikov razbila, dejanuki na-padši slovenske zborovalce" (Omeniti moramo, da so Slovenci ostali pri zborovanja mirni na izzivanja nemčnrjev.) .Kakor divje zveri, katere so svoj čas tndi opijanili, da so se s tem večjo krvoločnostjo zaganjale v rimskem cirkusu na nboge kristjane, so se tndi v Podsinji vasi vrgle opijanjene nem-čurske zverine v človeški podobi na mirno zborujoče Slovence, besno, stisnjenih pesti, divjih oči in penečih se ust kakor napada sestradan volk čredo ovac. In tem žalostnejše, za napadači se je skrila nemška inteligenca, ki je ščuvala svoje plačance na slovenske zborovalce. Pesti so padale kakor cepci ob mlatvi, in marsikdo ae je rešil edino le z begom. Hnroasko vpitje, divji heilkliei ao spremljali ta boj stavljene nemške knltnre in inteligenco proti »manj-vrednemn, neolikanemu" alo-venakema Ijadstva. In ko je bil boj končan, ko ao ai .s zmago" ovenčali svoja raabojniška čela, dasiravao

*e ni zgodilo. kar ho prej zatrjali, „da bodo to .prato jedli. da bodo to mrzlega storili enega", potem je teklo pivo v potokih in zverinsko tuljenje je naznanjalo. da dobivajo razbojniki plačilo za svoje razhojuištvo. Tako se je izvršilo slovensko zborovanje v slovenskem volilnem okraj n. In "to zborovanje ni niti bilo politično, temveč nedoltno poučno zborovanje slovenskega delavskega društva." Vlad., seveda ni poslala zastopnika, kakor ga sploh ne pošlje na slovenske shode, dasi se jo prosi za to. Potemtakem ni čudno, da si vpijanjena drnhal sluti na takih shodih s pobojem in pretepom svoj . frajbir". To so prvi veseli glasovi od začenjajočega se volilnega boja v .slovenskem volilnem okraju" na Koroškem.
—	Pardon — koron Smešen dogodek se je pripetil pred nekaj dnevi v ftmohorju. Tamošnji župan (»asser je poalal deklo k brivcu, ki se piše Pardon, rekoč: .Pojdi k Panlonn in mu reci naj me pride brit!" Dekla pa ga ni dobro razumela in šla mesto k Par-donu k baronu, okrajnemu glavarju in mu izročila ;.upanovo naročilo. Seveda je bil okrajni glavar vsled tega silno razburjen in je takoj naročil okr. komisarju, naj da vkljnb pozni nri sklicati občinski svet. Ko so pričeli začudeni odborniki z županom sejo. so takoj izvedeli, da se gre za napačno deklino naročilo. Seveda se je stvar takoj pojasnila --in razburjeni okrajni glavar, ki je mislil, da si ga je iupnn majhno privoščil, je bil v svoji domišljavi nšabnosti pomirjen.
Svetovne vesti.
—	Oksojea major. Vojno sadiiče , Dntduih je okaodllo majorja pl Zeackaritza na medenako joto. kar je k tata tal mojega »ligo
(Hrejjaaje proti Ml. V Italiji in Franciji ao ae vriile » letih od 1909 d« 190*1 sistematične poakuinje glede zabranjenja toče a streljanjem pod nadzorstvom znanstvenih mol To streljanje pa ae je izkazalo tako brez-uspedno. da ae je aklenilo v KI stvar
Tadi Ml h* dražja po poročilih duajakih listov in sicer u 90 t pri 100 kg.
-	MMetnl jabUaj čredaje. Lata 110« KO pričeli aaditi po Evropi prve sladke čreinje. kakor jih imamo dan-daaea Prve ao poaadili na Sakaonakem.
—	Plačil« n». Birokracija za pea«rH|jlvoat. Davčna adminiatracija v Libercih je vpraiala po aavadai dspiaaici nekega metana za naalov njeganga brata v davčnih zadevah. Napraieni je r vso postrežljivoatjo brl odgovoril imotako na dopisnici Par tednov ua to pa jo ilobil plačilni nalt. za i K 40 v kot gloho, ker ni zadoatiio kolekoval vloge na davčno obla«. Stvar je izročil avojemn odvet-
niku. a je propadel v vseh instancah ter V moral plačati odvetnika
—	Žena zadavila mota. Mrtvega so naili v Kriljevih Vinogradih pri Prani »dietnega knjigovodjo Schulza Zadavila ga je najbrie v spanju njo-gova žena. ki je včasih /mešana
—	Dva japonska odeduha so zasačili v Manili na nmerikanskih otokih Filipinih. Eden je ienijaki stol-nik in je risal načrte umo&njih utrdb. Vlada severoamerikanskih Združenih držav se bo potom diplomacije v Tokijn reanu pritožila.
—	Blvsa pevka dvome opere na Dunaja Ana llausor se je v svojem stanovanju obesila. Hala se je da oalepi.
—	Pravila društva rksportulb trgovcev je potrdilo niijeavatrijsko naiuestništvo. Dnifttvu je dosedaj pri-stopilo 74 članov.
—	Potres t Kingstonn. Šele sedaj so priSla prva nradna poročila o nesreči v Kingstonn. Guverner otoka (Jamajka je nngleAka posest.i poroča v I^indon. da je bilo pokopanih d» 17. t. m. 343 mrličev. Droga poročila londonskih listov pravijo, da je ae mnogo mrličev nepokopanih. kateri razširjajo grozen smrad, ker je um sedaj huda vročina. Dopiauik angl. lista ..Eveniag Standard" poroča, da se je nesreča pripetila ob treh popoldau. V treh mi-nntah se je zemlja trikrat zazibala. Prvi sunek je bil uko močan, da so ljndje mislili, da ae pogrezne celo me-ato. Hiše so ao rotile in pokopavale Ijndi pod razvalinami. Mnogo Ijndi je bilo na eeati pod i-azvatiaami ubitih. Ogenj ne je pojavil na treh mestih; ker ae je zruiila mestna skladalnica požarne hrambe, ni mogel nikdo ganiti. Cerkve ao čitto poražene (jedaa kreana cerkev je bila poaUvljena te za ipan-ake vlade 1.1683) Mi gledalUčo se je aasalo. Nekdo ceni vso ttodo u IK mil jo sov kron. V mesto vlada nepo-paana beda in glad.
Društvene vesti.
—	Ofcčal ibor ..Celjskega pevskega dra*tva" ae vrto vnovič v sredo, daa 13. t. m. ob 8. nri zvečer v Cital-nici. .Nar. dom". Spored: 1. Poročila posameznih odbornikov, 9. Slučajnosti. K udeležbi vabimo vse celjske Slovence.
—	Protlalkokolnl shod sklicuje .Izobralevalao društvo v Celju" nn dan 97. t. m. v veliko dvorano .Narodnega doma" v Celjn. Na shodu bodo govorili tudi zastopniki draatva -Abstinent" iz Ljubljane.
—	Vabilo k red nema občnemu zboru ^Hranilnice in psaajllalce v Uotovljab", registnivane zadruge z neomejeno zavezo v četrtek, dno 31. januarja 1907 ob 9. uri popoldne v uradnih prostorih s sledečim dnevnim redom: I.PoročilonačeMrainodohrenje računskega zakljnčka za leto 190«. 9. Razdelitev čistega dobička. 3. Nadomestna volitev v načelatvo in pregledovale*. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi uači-Utvo.
l/otertjake stcrtlkr.
Tr»i. dae 19 jau.arta 1.07: sii. 3a. II
Linr............. 77. H.'l S4. i
g!igatj.ggg-wgasaB9ggsgaegwgg
Kovaškega
vajenca
H|>ii>jm«- kovaAki nioj-ltr » »Vlju UofnejAi dffk«. doVi majhno planil« Natančnejše pove apravuKlT« .(MnoviDC~.	ar* .»■ 1
aggBaggBgeMMaeggMgffiTOg
Darujte dražbi 5V. OriU i« Metoia!
nikl fliloie ' ""*' "•O"®«"«
irliliJtTiaart PCTM aoarftTc^'iT
Nikdar w življenju
wmč tok* ppH*ia««tl.
600 komadov samo za 4. 195
I krasa« po<lač«u ura / vartitra. in ar* daftro trtlataa garancija. I modema avilnto kri vata za 3 Sne itpo« nrt.c* ta (M^Mf l prstan ta pospoSf • ponarttonHn kaaiaao I garnitura ienakega okrasa I« ttcer | avratnica i orjontataklti pari. modni akraa /»	a -------2 flafaatal f
.»AWAWAl
I par uhan . patenta. kl|uktco. I lepo tMlrts, ireal«. I denarnica i ...|it l par pMMi ra maatcte 3' liato doubl.. patoMH uptoka I lel. elefarte« albam ra rajtfedaice r sailM •mi rai(M.!caaM. 3 !•»..! preMMi. Mli >MMi( ra aaad, is alare. I pnktrfM .mM u l|«to.aa piaaia r. gospode is (as. « k«v.
piMn t. ae M4 900 . Im*. Htrrtall. »tvari Vm Uspaj t se. veH. ki i. saaia Mik, vredna »taee »1SW fl IM prst. aniatl. ali u oapraj .Hlaa Seur ri. dsMiat. centra In. raipatll)«!.]..
P. Lasi, Irakova itn. 345.
|*U| Na 2a kar r.e asaja. mml deoar i i
Vabilo
redni^ občni zbor
rpPoBojilmoe v Vojniku'*
aadea«« a ■sa«..|am mu«,
hi M ko >HUI « nmdeljo, dae «7. prosinc-. »07 ob 3. uri MMMas « paMrmiUih prvatorih • Vminiku (hit. i«a>. 4)
DNEVNI REOi
1. Poročilo aačelrtv« — K. Poročilo aadsamra. 3. Sklepanj.- •> u|«.n,m ci. stega dobička 4. Volitev odbora. A. VoKtev nadzorstva. Kazni predl up VO.INIK. dne ilo. prosinca I'.hi7
Ilustrovani narodni koledar
priporoči
Zvezna tiskarna
in priporočite I = izdelke =
Tydrope tovarne hranil j
n Pragi VIII. Cenovni!)tfsronj
T?" i' rxs:st


lastnik Konzorcij lista .Domovina- Tisk .Zvezne tiskarne- v Teljn
Odfrovorni urednik in izdajate!; Ljudevit Furlani.