OBZORJA STROKE poroËila Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 62 Diskusijski prispevek/1.21 Milko MatiËetov SPOLNI EVFEMIZMI, METAFORIKA IN PODOBNE SKRIVNOSTI JEZIKA PRI SLOVANIH OB DULI»ENKOVEM PREDAVANJU 11. NOVEMBRA 2005 V LJUBLJANI 1 Preden pa tu nadaljujem, moram vsaj na kratko pojasniti, kaj neki imam jaz tu zraven. Me je mar kdo klical za razsodnika? NiË takega! Z nekdanjim jezikoslovcem iz Turkmenije, DuliËenkom, sva se po nakljuËju nekega julijskega dne pred 32 leti prviË sreËala ‡ le gore ne morejo priti skupaj, ljudje pa! ‡ v Moskvi na domu prof. N. I. Tolstoja; pozneje, ko so se rojevali DuliËenkovi Mikrojeziki, sva si dopisovala; zdaj sva æe dolgo sodelavca pri Rezijanskem slovarju J. Baudouin de Courtenaya; prav nazadnje pa sem bil jeseni 2005 πe povabljen v hiπo, kjer sem sam tri desetletja snoval svoje znanstvene misli, posluπat DuliËenkovo predavanje; po njem je moderator vse priËujoËe povabil, da spregovorimo, Ëe bi imeli kaj povedati; ker je bilo tega z moje strani dosti in ker nekatere bolj uboga pero kot jezik, sem sklenil, da se bom rajπi oglasil posebej, post festum, kar pravkar uresniËujem. Nekaj slovenskih zgledov, posebej tudi iz Rezije 1. Strokovnega simpozija flObdobja« v režiji Oddelka za slovenistiko na FF v Ljubljani se je letos udeležil tudi A. D. DuliËenko, prof. slovanske filologije na 350 let stari univerzi v Tartuju (Estonija). Med dvotedenskim bivanjem v našem mestu je nekajkrat predaval, med drugim študentom slavistike. Kolege z Inštituta za slovenski jezik in druge prijatelje, torej zahtevnejše interesente iz vrst mladih in flstarih maËkov«, pa se je namenil poËastiti še s predavanjem fuori serie: flTabuji telesa in tabuji jezika pri Slovanih«. Od specialista za ta vprašanja smo sicer priËakovali, da nas bo zasul z zgledi, vzetimi bolj ali manj enakomerno iz vseh slovanskih logov; Ëeprav se to ni zgodilo, pa smo bili na martinovo 2005 vseeno deležni skrbno pripravljenega traktata. Tega predavatelj ni izroËil gostiteljem takoj, Ëeš da bi ga pred ljubljansko objavo rad še enkrat prebral. Podpisani se po DuliËenkovem predavanju (na Novem trgu 4/II) nisem priglasil k besedi že tisti hip, predvsem zaradi zahtevnih nareËnih verzov, ki jih taËas še nisem bil prevedel; prepriËan pa sem bil (in sem še!), da morajo biti Ëim prej predstavljeni tudi javnosti. Zato se zdaj oglašam ‡ Ëeprav post festum ‡ v dobri veri, da ni prav niË zamujeno. Sicer pa smo z gostom s severa v dneh, ki so sledili, v ožjem strokovnem krogu seveda uganili, prijateljsko pretresli in sklenili še marsikaj pametnega, tudi ob kancu Ërnega v stari gostilni flPod lipco«. 2. Samo dober teden po DuliËenkovem slovesu od našega mesta je iz Estonije že prispelo za objavo pri nas novo besedilo; staro, prvotno, mi ni nikoli prišlo pred oËi. Iz sedanje nove oblike (posebno iz 4. poglavja) pa razbiram željo, da bi se naslov po novem glasil flO skrivnostih telesa in jezika pri Slovanih«. Pa še nekaj je, kar v govorjeni besedi Ëlovek mimogrede presliši oz. ne more tako hitro dojeti, Ëe ne vidi napisano. Ta flnekaj« tokrat tiËi v naslednjem: za boljšo orientacijo v gozdu seksološkega besedja avtor poskuša uveljaviti nekakšno leksiËno triado iz zaËetnic treh opornikov, ki naj bi držali pokonci troglavo stavbo: flX« ‡ flΠ« ‡ flE«.1 DuliËenkov predlog o triadi s kraticami je odliËna zamisel. Da ne bi stokrat in stokrat ‡ do onemoglosti ‡ ponavljali spornih, neolepšanih besed iz vsakdanjega govora, bolj ali manj moteËih, robatih in marsikomu prav zoprnih, v koliËkaj strokovnem razpravljanju pa nujno potrebnih, se je treba paË domeniti, kakšno pot ubrati, sprejeti izhodišËe in smerokaze. Predlog mojega starega znanca izhaja ne iz glasov ruskega jezika, ampak le iz zaËetnic treh ruskih besed: to so flX« (huj), flΠ« (pizdá) in flE« (jebát’). S tako flrešitvijo« problema bi prišlo do zapletov in nedoslednosti že znotraj samega ciriliËnega kroga (kjer npr. flE«-ja ne izgovarjajo vsi Je/Jo, kakor Rusi!), da ne govorimo o nepremostljivih težavah s transliteracijo v razne slovanske fllatinice« (kjer se je npr. flX« prelevil v fliks«, pri Poljakih in »ehih v flch«, pri »ehih je kot flh« dobil novo vrednost, itn.; flE« pa je za slovanske neciriliËne Ërkopise sploh neraben! S sprejetjem take (izrazito ruske triade) ne bi bilo ustreženo nikomur, niti Rusom ne! Zato prof. DuliËenku prijateljski nasvet: da bi o svoji predlagani in zelo koristni triadi še enkrat vse dobro premislil in se nato sam od sebe odpovedal neËemu tako izreËno ruskemu (flX ‡ Π ‡ E«) in rajši stopil pod nevtralno latinsko streho. LatinšËini kot neživemu in zaradi tega nespremenljivemu jeziku so že zdavnaj dale prednost in jo sprejele za mednarodno sporazumevanje razne znanstvene discipline ‡ npr. astronomija, biologija (z botaniko in zoologijo), lingvistika (z gramatiko, leksikografijo poroËila OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 63 2 Glej komentarje k Materialom I., 1895, 357, 625, 639. 3 Sankt Peterburg 2001, prvi zvezek iz naËrtovane veËtomne serije BOL’ŠOJ SLOVAR’ MATA. 4 Slatichurac ipd., objavil P. Blaznik, Škofja loka in loško gospostvo. Škofja Loka 1973, 98. 5 Objavil M. Kos, Urbarji Slovenskega Primorja, 2. Ljubljana 1954, 237. 6 Objavil P. Blaznik, Urbarji freisinške škofije. Ljubljana 1963, 335. 7 Glej P. Merkù: Il Libro di perticationi del Notaro G. Ravizza (1525). Ts. 1994, 63, 228; in contrata Pisdina. 8 Objavil P. Merkù v SlavistiËni reviji 31/3, 1983, 260‡262. 9 Objavil F. Komatar, Das Schloßarchiv in Auersperg. Carniola 1910, l. Nova vrsta, 124. 10 Gl. Pionir št. 8‡9, 1963. 11 Besedna past: poskusni predlog imena za družabno igrico, za katero slovenska folkloristika zanjo danes ni našla tako povednega poimenovanja, kot sta npr. ruska skorogovorka ali italijanski scioglilingua. Da ne bi bilo dvomov, kaj mislim, naj sledijo štirje zgledi iz raznih krajev Slovenije: Javorjev jarem je raven (Kopriva); SkoËi s koša, klofni škofa! (Kras); V Ježco Ëez cesto ‡ v Stožce po rožce! (Ljubljana); Moja mela more v mlini mir meti! (Bogojina). ipd.), medicina idr. Zato res ne vem, zakaj naj bi jo odklanjala flfallologija« (Ëe smem seËi po tem DuliËenkovem terminu). Njegova (saj bi kljub prevzemu latinšËine še zmerom ostala flnjegova«!) prenovljena triada pa bi se odslej lahko glasila takole: P(enis) ‡ V(ulva) ‡ F(utuere). Pravzaprav bi to niti ne bilo nekaj absolutno novega! Mar npr. po Kopitarjevi sugestiji in osebno od njega latinsko flpodkovani« SRPSKI RJE»NIK Vuka KaradžiÊa (1818), na katerega se DuliËenko rad in pogostoma sklicuje, ne prinaša tudi vseh treh latinskih ustreznic, o katerih tu teËe beseda (Penis ‡ Vulva ‡ Futuere)?! Tega zadnjega glagola se je prav tako oprijel že v prvi/delni objavi Rezijanskega slovarja najin vzornik N. I. Tolstoj (1966, 199, s. v. arket), za katerega si oba z DuliËenkom štejeva v Ëast, da sva z njim sodelovala. In tudi sam J. Baudouin de Courtenay (vse rezijanske niti obvezno peljejo k njemu!), nezadovoljen tako z zapisom iz ust informatorja z Rávance ali Njive 1873, kakor z lastnim prevodom, je še v letih 1890, 1892/93 oboje skušal popraviti, kar se mu je deloma tudi posreËilo,2 kjer se kot ustreznica k rez. arkèt/bröÊa prikaže nemški Nagel in namig na n. Beischlaf, vse pa bi lahko spravili pod št. 1 in 3 lat. triade flP ‡V − F«. 3. Ruski gost, ki nam je v predavanju ponudil osnutek svoje jezikovne triade flX ‡ Π ‡ E«, se je najdlje zadržal pri njenem prvem Ëlenu ‡ X (oziroma pri nevtralnem lat. P, penis). To ni Ëudno, Ëe upoštevamo, da je to besedilo prvotno nastalo kot predgovor knjigi XYЙ.3 Za ta prvi Ëlen pisec med historiËnimi priËevanji s posebnim poudarkom po rokopisnem nemško- ruskem pogovornem priroËniku nekega kupca, pribaltskega Nemca T. Fenneja (1607), navaja alternativno, dvotirno poimenovanje flGuj« / flKur«. Ampak tako pri prvem kot pri obeh drugih Ëlenih triade bi se Slovenci lahko odrezali bolje, saj premoremo tudi kaj starejšega! Že sredi 15. stoletja (okrog 1450) je npr. v loških notarskih knjigah izpriËan neki mešËan iz Škofje Loke z vzdevkom flZlati Kurac«;4 k 2. Ëlenu latinsko prekrojene triade (V) naj bojo omenjeni: BistriËan Pizdo obesel iz postojnskega urbarja iz leta 1498;5 v loškem urbarju na pragu 16. stoletja nastopa Paul Pisdipraw, kmet v Žabnici (1501);6 od nekod iz okolice Trsta prihaja toponim Pizdína;7 za tretji Ëlen triade (flE«, primerneje F!) pa imamo še starejše potrdilo iz 14. stoletja, ko se v Trstu znajde neki Volkojebec (1349);8 v Budanjah na Vipavskem je zapisan Martin Fukallu (1499); z Dolenjskega je v turjaški listini iz leta 1467 naveden toponim Jebovica.9 Pogosti so (že pred koncem 15. stoletja) priimki tipa JebaË ipd.; v StaneËah pri Ljubljani je iz urbarjev nemškega viteškega reda tudi še nekaj alternativnih oblik: npr. JebaËin ipd.; najti jih je prav tako na Cerkljanskem in v Baški dolini, recimo Peter JebaË, v Trtniku leta 1523 (1515. zapisan kot Jebajc). Za vsemi temi navedbami tiËi meniško potrpežljivo delo mag. S. Torkarja, ki me je kar po telefonu malone zasul s pravim plazom gradiva, za kar se mu tule še enkrat najlepše zahvaljujem. Samo moja krivda pa je, Ëe sem kaj narobe ujel in prenesel naprej; izËrpen pregled bomo ob svojem Ëasu že dobili od njega. Jaz sem želel samo nakazati, kaj vse se pri nas z vztrajnim iskanjem lahko še najde. Nekatera srednjeveška slovenska osebna imena, posmehljiva, za nas precej Ëudaška (npr. Volkojebec, Pisdipraw, Pizdo- obesel ipd.), najdena v arhivih Škofje Loke, Trsta in Postojne, so me že ob prvem sreËanju tako navdušila, da sem v mislih poletel na Dolenjsko, v Gorenjo vas pri Mokronogu. Le koga ne bi vrglo iz tira, Ëe nepriËakovano izve, da je še pri življenju nekaj, kar se mu je zdelo, da je že zdavnaj utonilo v pozabo. Jeseni 1951 mi je eden mojih boljših pravljiËarjev, Lojze Tratar (1884‡1960),10 pripravil preseneËenje, da zlepa ne takega! Gre za klasiËni preživetek, soËen ocvirek, na kakršne v ustnem izroËilu sicer naletiš, vendar redko. Lojze Tratar je na moje rutinsko vprašanje, odkod mu pravljica, imel odgovor že na koncu jezika: flTo mi je pravil Franc Pizdorad ‡ gole pizde nema (!) nikdar rad ‡ zadnja pošta Ritna gora.« In še je pristavil, da je njegov oËe, Fricov Janko iz SlepËeka, redno tako flpodpisoval« svoje stórjice. Sin Lojze, od katerega se mi je med oktobrom 1951 in decembrom 1952 posreËilo zapisati veË ko 40 pravljic, je zgoraj navedeno sklepno formulo prevzel kot zapušËino svojega oËeta Janka, vendar jo je vËasih tudi malo zasukal, da ni bilo zmeraj enako. Tako so paË delali tudi mojstri besede pri nas in po svetu: v Ëasih, ko je bilo pisanje še privilegij redkih, so radi vpletali svoje osebne podatke, prave ali izmišljene, pred konec svojih stvaritev / izmislekov / umskih izdelkov. Pri nas so to tradicijo gojili in pripeljali tja do 18. in 19. stoletja bukovniki na Koroškem, Štajerskem in Dolenjskem. Posebnost obeh Tratarjev, oËeta in sina, je v tem, da se pred svojimi poslušavci nista najmanj ženirala, tudi Ëe ju je zaneslo na spolzka tla. V tržaško okolico je najbrž zasidrana besedna past,11 ki predvideva, da se bo nepouËenemu udeležencu družabne igrice med glasnim in naglim, proti koncu zmeraj bolj pospešenim ponavljanjem besedne zveze flZdaj spim ‡ zdaj jem!« jezik tako zapletel, da bo kaj kmalu, v ti ali oni (ne)mogoËi povezavi, izreËen drugi (srednji) Ëlen DuliËenkove polatinjene triade ‡ V. (To sem ‡ kot žrtev! ‡ doživel tudi sam leta 1939 v kupeju brzca Trst‡Padova). 4. »e se iz Gorice pomaknemo malo proti zahodu, onkraj nekdanje italijansko-avstrijske meje, kjer ista reka ‡ Idrijca ‡ danes spet loËi dve državi (Italijo in Slovenijo), se bomo znašli med nadiškimi Slovenci. Tudi med njimi se je leta 1873 mudil OBZORJA STROKE poroËila Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 64 J. Baudouin de Courtenay in tam zapisoval predvsem folklorno gradivo, ki pa je moralo dobrih sto let Ëakati boljših Ëasov v arhivih Ruske akademije znanosti (RAN) v Sankt Peterburgu. Beli dan je zagledalo pri ZTT/EST v Trstu leta 1988 po zaslugi Liliane Spinozzi Monai.12 Na str. 73 bomo našli faksimile zelo zgovornega zapisa iz Špetra v povedki št. 2: flŠkrábec ‡ ŠkráÊec« (na str. 244 tudi MatiËetov folkloristiËni komentar). Na str. 72 pa sta prišli vkup dve nadiški imeni iz leta 1873: to sta stara nadiška finka in neologizem kokarda (vprašaj ob njem je odveË); danes tekoËe italijansko ime fica, ki je bilo za podlago slovenski finki (z rinezmom); v prevodu v današnjo nadišËino besedo figa sprejemam z rezervo in bi ji dodal vprašaj; za standardno slovenšËino je urednica flMATERIALOV« prvotno predvidela besedo piËka, vendar jo je v korekturah na moj predlog umaknila kot (verjetno) novejši leksem, nekritiËno povzet po srbohrvašËini. Iz lastne izkušnje vem, da sem to besedo prviË slišal šele po priselitvi v Ljubljano leta 1945. DomaËe slovensko ‡ standardno in nareËno ‡ ime za ta ženski organ je (morda s kako redko izjemo) globoko zakoreninjeno v ljudskem izroËilu. Na PeËi pri Mirnu (južno od Gorice) je npr. prišlo na dan imenitno reklo: flSe te bojim ko pizda dežja« (= prav niË; priËevanje dr. R. B., zdravnika). Beseda piËka je bila tisti primorski generaciji, ki je odrašËala, ko smo bili leta 1918 kriviËno odrezani od svojega slovenskega drevesa, nekaj neznanega. Pleteršnik II, 1895 ‡ po C(afu) in Mik(lošiËu) ‡ sicer prinaša tudi pîËko, najbrž po kakem vzhodnoslovenskem viru; C. ima, iz Frama, tudi pîca (ampak le v otroškem govoru; LašËan Levstik pravi, da velja samo za organ moškega spola). 5. Ker je že DuliËenko naËel vprašanje flnajmoËnejše besede slovanskih jezikov« pri naših Rezijanih, moramo seveda še malo bolj odgrniti zaveso, ki nam na pragu 21. stoletja zakriva pravi pogled na nekatere skrivnosti doline pod Kaninom. V avgustu 1873 je potujoËi Rezijan A. Puška pisal domov na Ravanco svoji 23-letni ženi Ani ∆olátini, po rodu z Njive. NevešËa pisanja je želela možu sporoËiti tudi kaj družinsko-sosedskih novic, zato je naprosila za pomoË tujca, ki je danes tu, jutri pa že daleË proË. Tako je BdC v pismu njenega moža sploh mogel odkriti pripis z omembo besede klin, ki jo je pokomentiral kar dvakrat: flcf. slovensko klinec (Stift, kleiner Holznagel) ‡ penis« (1876) in fleine Anspielung auf den geschlechtlichen Umgang des Ehepars« (1895). Mimo tega, loËeno, ne samo pravkar omenjena arkèt in bröÊo (iz nepreciziranih vasi (?: B-L-N-R), ampak na Njivi tudi kompletno triado: Ëòš, dwa Ëüša (za P), pizda (za V) in huÊát (za F); vse iz MATERIALOV I (1895, 506), vendar v transkripciji, ki je bila za Baudouin de Courtenayev REZIJANSKI SLOVAR že zdavnaj sprejeta v dogovoru med RAN in SAZU; uredili so jo Tolstoj, MatiËetov in DuliËenko; publikaciji, ki se bliža izidu pri SAZU v Ljubljani, dajejo zadnjo tehniËno podobo P. Weiss s sodelavci.13 V dvajsetem stoletju, posebno po drugi svetovni vojni (in še natanËneje: v šestdesetih letih) so zaËeli v Rezijo zahajati Ëudni ljudje, ne gledat na uro, ampak strokovno pripravljeni za nabiranje gradiva, niË veË samo jezikoslovnega in etnografskega, ampak odprti v vse smeri. Zase npr. dobro pomnim, da sem nekoË ‡ tega bo kmalu že štirideset let ‡ po pogovoru s taksistom, doma iz Bile (S. Giorgio), ki me je peljal z železniške postaje na Bili (Resiutta) do Rávance (Prato), zapisal besedo pèk (za flP«). Ko je prof. A. D. DuliËenko želel vedeti, kakšna je podoba te besede v današnji Reziji, se je obrnil na svojega holandskega kolego prof. H. Steenwijka; od njega je dobil sporoËilo (datirano 11. 10. 1989), da med flrezijanskimi Slovenci zaËenjajo prihajati v rabo tudi druge besede ‡ kikac, kikec in celo cv‘ak in wt’aË« (po ruskem Ëistopisu predavanja A. D. DuliËenka prosto prevedel Mtv).14 Za nobeno teh imen ni dana notranja lokalizacija,15 pri zadnjih dveh pa ne vemo, kdo ju je tako flpoenostavil«, da sta skoraj nespoznavni. Samo res sveža poroËila iz Rezije nas lahko pouËijo, kako je pravzaprav s temi flnovostmi«: kíkac (O), kíkec (S); cv‘ak bi lahko bil isto kot cvek, v Reziji fllesen zob pri grabljah«, medtem ko železnemu žeblju (rez. žrebij) v mnogih slovenskih nareËjih pravijo cvek (po nem.: gl. Plet. I, ki pa ne daje metaforiËnega pomena); wt‘aË pa bi mogel biti dvojnik za wteÊ (S) nareËna paralela za pogovornoslov. TiË (metaforiËno, kalk po ital. uccello ali n. Vogel), ljudsko tiË (kar je tudi v fondu slovenskih priimkov TiË; zraven wtíËa bodi imenovan le še njegov pomenski dvojËek mˇš (O), Ëeprav je beseda slovniËno ženskega spola). Nazadnje pa naj tu še omenim, da sem od svojih rezijanskih prijateljev tudi za druga dva Ëlena DuliËenkove triade (flV« in flF«) slišal še to in ono, kar bi bilo vredno navesti, vendar naj poËaka za kdaj drugiË. Za zgled in piker konec poglavja pa samo še tole osojsko reËenico, ki spada pod flF«: Si se vipŕskow (Sem se izprskal). Da ne bi nadrobno razlagal kako in kaj, naj rajši povem, da arhaiËno jedro zadnje besede tega stavka per inertiam (po težnostnem zakonu) iz leta v leto vleËemo kot Ëastitljivo relikvijo po koledarjih / pratikah / almanahih raznih knjižnih družb ‡ tudi verskih ‡ kot dubleto za deseti mesec leta: oktober ‡ kozoprsk. 6. Živo pred oËmi mi je trditev J. Baudouin de Courtenaya iz neke njegove opombe, ki mi ta hip ni pri roki, Ëeš: rezijanske pesmi so v najveËji meri flbrez vsebine« (bezsoderžatel‘ny); in še, je pristavil, pozna tudi take pesmi, kjer mu je filološko jasna prav vsaka nadrobnost, celota pa mu vseeno ostaja skrivnostna, nerešena uganka. S kakim otipljivim zgledom iz njegovega gradiva tu zdajle ne bi mogel postreËi, vendar naj to naredim vsaj zaËasno z nekaj novejšimi, postboduenovskimi pesmimi iz Rezije, vzetimi iz mnoæice, veË kot 500 (petsto!) raztresenih, pretežno še neobjavljenih zapisov / posnetkov (lastnih in tujih), nastalih od maja 1962, ko se je sprožila ljubljansko-rimska zbirateljska akcija, ki ji je kmalu sledil Merkù (tržaška RAI), in do maja 1976, to je do flfurlanskega« potresa z epicentrom pod Šenšemúnovo goro (M. San 12 BdC, MATERIALI IV, 1988. 13 Delo in prispevki vseh bojo poimensko naπteti in primerno obrazloæeni ob izidu v knjigi sami. 14 ©ele zdaj, ko so tu korekture, vidim, da je A. D. to mesto objavil æe 2001 v knjigi A. Plucer-Sarno, HUJ (gl. zgoraj, op. 3), str. 43; tik pred tem pa berem in sem dolæan zavrniti nekaj nevzdrænega, saj Rezija ni jezikovni otok in Rezijani ne æivijo flv okruæenii italjancev i friuljcev«: na vzhodu imajo namreË za sosede BovËane in na jugu Terjane (rez. flGórjene«). V spisu Resia 1: Dimensione linguistica (1993), posveËenem 70-letnici N. I. Tolstoja, sem temu vpraπanju namenil dve uvodni strani; upam, da prepriËljivo. 15 Tako je greπil æe F. Bezlaj v Etimoloπkem slovarju in drugod s preohlapno navedbo; rez. poroËila OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 65 Simeone). Sredi vsega pesemskega bogastva se zatrdno skriva tudi kaj takega, kar bi moglo priti v rubriko fltabujev«. V enem zadnjih veËerov pred pustom (sredi 60. let) se npr. spomnim vesele drušËine štirih priletnih vdov, ki so pri Klítavih v Bili razdirale vse mogoËe flžaltave« zgodbe, jaz pa veselo snemal. Kar na lepem pa ti udeleženka te predpustne seanse predloži: Kaj pa, Ëe bi zapele še tisto: flJa vin za noga kúsiÊa: to mu plažá zavëtrno.« (Navedeno po spominu) MogoËih je veË prevodov; dajem dva: (Jaz vem za enga kósiËa, ki mu je všeË zavétrno. Poznam jaz dobro kóseka: prerad flzavetje« ima!) Na magnetofonskem traku o takem ali podobnem posnetku ni sledu; kaj, Ëe bi mi bile bilske botrice prav takrat prepovedale posneti njihovo petje?! Voljo svojih informatorjev sem v glavnem spoštoval, saj se je dalo marsikaj rekonstruirati in tudi tu, upam, bosta po spominu navedena verza morda le kako pomagala priti do tega, kar je šlo neregistrirano mimo. »e bi se komu ljubilo poigrati s tem, bi morda tudi med moškimi sogovorniki v Reziji našel še kaj temu podobnega. Ta ali oni najbrž še pomni, kako je znan slovenski politik, doma z Dolenjskega, vpletel v televizijski intervju niË meglen namig vsaj na del moškega premoženja, flËe ga je kaj v hlaËah« politiËnega nasprotnika. V Reziji so ljudje ne samo ob volitvah, ampak leto in dan živahni, razpoloženi in si radi neženirano privošËijo vse mogoËe, vendar to znajo lepo skriti pod metaforiËno tenËico. Olepševanje, evfemizmi so nekaj, kar jim leži. Posebno ženske so bolj nagnjene k okraševanju, vezenju, Ëipkam, živim barvam ipd. Zato ni Ëudno, da smo prav iz ženskih ust (65-letna Severina Paletti Bértulawa iz Ronka) dobili pesmico v 5 vrsticah, za dolino pod Kaninom znaËilnega in najpogostejšega, recimo kar flrezijanskega« metruma. Gre za besedilo, objavljeno v knjižici ljudskih pesmi, ki jih je zbrala uËiteljica, domaËinka Dorina di Lenardo: TE ROSAIANSCHE UIŚIZE / CANTI RESIANI.16 Pod št. 4 beremo: Prepis v slov. Ërke: To ta dulina sri gorè to ta, ki imbrojaua usè. Na imbrojala pur pa mlè, ki ja si šil dolu na rob nu si skuËil dole zdolè. Knjiænoslov. prevod: Oj ta dolina sred goré ‡ ta, ki premami Ëisto vse, je tudi mene zmamila, da sem se splazil na njen rob, od tam pa skoËil še navzdol.18 Pravkar ponatisnjeno besedilo izvira iz Ronka (skupina raztresenih domaËij v sonËnem bregu nad cesto Lipovac‡Bila), ki sem ga sicer obiskal, vendar ne da bi tam tudi fldelal«. PaË pa sem od decembra 1962 naprej intenzivno preuËeval besedno ustvarjalnost prve sosednje vasi v zahodni smeri, Bile. Zato sem se z zaupanjem lotil pregleda svojih starejših zapiskov od tam. SreËa se mi je res nasmehnila: naletel sem na ne najbolj poveden naslov: Kako lëpo, ko se mlad in pod njim še droben pripis: Ta dolyna sri gorë, ki mi ni dal miru, kaj skriva. Pokazalo se je veË kot sem slutil: pesmica, za 3 vrstice daljša od tiste, ki je izšla v Vidnu 1974. Ni je zapela, ampak samo povedala ‡ tik pred polnoËjo 27. febr. 1967 ‡ ¸uljana Najda, Klitawa iz Bile (1906‡1967).19 Glasi se: Kaku to lëpo, ko si mlad anu me’ rüdi beËuw rat nu wse te lipe rožice, za morët si je prebret! Ma köbaj dopo to vala, ke ta dolina sri gorë − to ta, ki imbrojawa wsë − na imbrojála pur pa mlë. In Ëe zdaj strnemo vsebinsko sporoËilo obeh pesmic, ki se med sabo dopolnjujeta in sta približno soËasni tudi po tem, da sta se njuni nositeljici (Severina iz Ronka in ¸uljana iz Bile) prismejali na ta svet v prvi dekadi prejšnjega stoletja, bomo imeli pred sabo precej zanesljivo podobo hedonistiËnih aspiracij podeželske mladine, vsaj njenega moškega dela, v prvi polovici 20. stoletja: dokler si mlad, je lepo imeti zmeraj poln mošnjiËek cvenka, da lahko letaš od cveta do cveta, si prebiraš flrožice« in mimogrede skoËiš v metaforiËno fldolino sred goré«, ki flimbrójáwa (mami, zapeljuje) wsë«. Ker sam težko grem kam naokoli, mi je proti koncu leta 2005 zelo prav prišla pobuda Slovenskega etnografskega muzeja, da na svojem novem sedežu v Ljubljani sprejme razstavo flPotujoËi brusaËi iz Rezije«. Tako sem se ob pripravah in spremnih prireditvah lahko veËkrat sreËal s posamezniki in skupinami, saj smo mdr. že dvakrat pozdravili poln avtobus Rezijanov, predvsem iz vasi Solbica, kjer je brusaška obrt tako rekoË doma. Vendar je bil zmerom zraven kdo tudi od 16 To rezijansko-italijansko publikacijo je v veliki naglici pripravila Società Filologica Friulana (zanjo: podpredsednik L. Ciceri), Udine 1974 ‡ kot neke vrste protiutež mojim rezijansko-slovenskim ROŽICAM IZ REZIJE (Koper 1972). Najbrž je bila prav naglica kriva, da so vsi prezrli skriti pomen pesmice iz Ronka. 17 Namesto flson salito« bi tu priËakovali ‡ pa Ëe je Dorina metaforo razumela ali ne ‡ flson sceso« (si πil dolu). 18 OdveË bi bilo razlagati, da tu v resnici ni mišljena nobena prava dolina, ampak nekaj metaforiËnega ‡ sredi (Ëloveške, ženske) flgore«. Zato ne razumem, kako je taka pesmica mogla sploh priti v slovstveno zbirko in se ugnezditi celo na Ëetrto mesto. 19 Od nje imamo péto pravljico z naslovom LinËica TurkinËica: kako je hËi turškega kralja rešila iz jeËe in varno pripeljala Matjaža domu na Ogrsko in se tam omožila z njegovim najmlajšim sinom. Sestavila nam je tudi spisek svojega pripovednega repertoarja (46 enot), kjer seveda ni takega fldrobiža«, kot je 8-vrstiËnica Kaku to lëpo, ki mi je njeno poslušanje s presnetka traku (ISN 37 C, 743‡748) ljubeznivo omogoËil mag. Drago Kunej iz GNI. (Hvala mu še enkrat!) 20 Deklice 21 Besedica dopo (potlej) v 5. vrstici nam omogoËa prenesti dogajanje 8. vrstice iz nejasnega preteklika v futur. It. prevod D. di Lenardo: È quella conca a mezzo monte che imbroglia tutti quanti. Ha imbrogliato pure me che son salito17 sul dirupo ed ho fatto un salto giù. Kako lepo je biti mlad, denarcev zmeraj dosti imet in vse najlepπe rožice,20 da si prebiraš jih lahko! Al potlej kaj vse to velja, ko ta dolina sred goré − ta, ki premami vsákogar − bo mene tudi zmámila.21 OBZORJA STROKE poroËila Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 66 drugod, npr. iz Osojan. Eden od njih mi je celo pomagal priti do spoznanja, da so Rezijani v svoji zdravi ljudski metaforiki ‡ flA si šow wo na svèto γóro« (Sem šel na flsveto« goro; pov. osojski modrec Vitorjo flParizar«) prehiteli šolanega pesnika Cirila Zlobca in njegov sonet flSveta mesta tvojega telesa«. (Sodobnost 42, 1994, 451) V monografskem pregledu REZ’JA I REZ’JANE je Baudouin de Courtenay leta 1876 med drugim napisal, da tam ni nikoli slišal opolzkih pesmi in bi bil skoraj pripravljen reËi, da jih ni. Vendar, ko je ob svojih ponovnih obiskih 1890‡93 le izvedel, da ni imel prav, je sam od sebe to preklical (njegovi znanstveni korektnosti vse priznanje!) ne z besedo, ampak z dejanjem: uredniku pariške specialistiËne revije je namreË poslal zgovoren protidokaz, ki je izšel leta 1898.22 Tu se seveda postavlja teoretiËno vprašanje, kaj je treba šteti za obsceno / opolzko in Ëesa ne. V enaki meri kot v t. i. flvisoki«, pisani literaturi, je tudi v ustnem ali ljudskem pesništvu marsikaj še nerešeno, odprto. Vsaj druga izmed zgoraj navedenih pesmic je po mojem na taki ravni, da ne vem, kdo bi si jo upal uvrstiti med opolzke, rus. pohabnye. Priložnost za teoretiËno razpravljanje o tem se nam je ponujala ob izidu zbirke KLIN»EK LESNIKOV,23 vendar, žal, ni bila izkorišËena. 7. Za konec ‡ kot dulcis in fundo ‡ moramo spregovoriti še o vrhunski metaforiki, kakor nam jo je v zvezi s Ëlenom 3 DuliËenkove triade ohranila Rezija. Smer V‡Z je ravna, kot bi ustrelil, in iz same doline vidiš le na vsakem obzorju po en mejnik, ki ti zastira pogled: blizu, proti vzhodu, je to Kanin (rez. Ćanèn), daleË na zahodu pa elegantni samotni stožec Morjanc (M. Amariana ‡ 1906 m), ob lepem vremenu dobro viden od koderkoli iz rezijanske doline. Metaforika je vrhunska, dobesedno, saj gre za markantne, znane vrhove, proti priËakovanju celo poosebljene. Personifikacija je prišla tako daleË, da ustno izroËilo, posebej pesemsko, pripoveduje o tem, kako sta si bila Morjana in Ćanèn nekoË davno zagrizena nasprotnika in imela po najvišjih državnih sodišËih stoletne tožbe (flM. nu Ć. te ninki nur vaÊüwalo)24 za pašnike; vËasih pa so bili odnosi tudi prijetnejši: M. in Ć. sta se npr. nekoË rada imela in bi se bila celo vzela, Ëe ne bi bil nekdo zaËel razdirati njuno zvezo: to sta bila spet dva lepo in daleË vidna gorska vrha: PoÊemúni (Pizmuini, s severa) in Golèc (z juga). Posebno v zgornjem delu doline, med hribi, ki amfiteatralno zapirajo dolino proti Bovcu, je vrsta vrhov, ki si (po ustnem izroËilu) pripovedujejo pravljice, se zjutraj, ko vstanejo, med sabo vljudnostno pozdravljajo itn. To se ponavadi dogaja med hribi z moško konËnico imena in drugimi z ženskim imenom (Ćanèn ‡ Banëra, Köpica ‡ Mali Duw, itn.) Dogajanje sredozemske balade o Lepi Vidi (Donna Candia, Donna Cánfura, Zogna Riin, Ta bukurana, La bella, kakor se paË kje imenuje), ugrabljeni mladi materi, je redno postavljeno k morju, zato so Rezijani mogoËe kar po posluhu, brez stvarne podlage, povezali z morjem ime gore Morjane. Zaradi vztrajnega lociranja Vidinega delovnega prizorišËa (ta-dö za Morjano ali ta-pod Morjano) je poËasi verjetno zaËelo bledeti, stopati v senco tudi staro, prvotno ime, Wïda, in prevzemati novejšo, bolj domaËo podobo (Lina, Lena, v Osojáh ‡ z mogoËo oslonitvijo na morje ‡ Morjanica) ali ostala anonimna, kot se je zgodilo v bilski prozni varianti iz leta 1973.25 Tujec, ki se je pripeljal (precej flkontinentalno« povedano: peršel, hodew ta-po murje) z barko (barÊo) in je zato imenovan na kratko ti z bárÊo, barkarjúl (Ëolnar) ali mèrnul, máner ipd. (približni nadomestki za ne veË dobro razumljeno *mornar), na morskem bregu najde mlado ženo, nekdanjo lepotico, njemu nemara že odprej znano, ki je prišla k morju prat plenice (füËe, füËice za sina ‡ sinïÊo), in jo ogovori: Avg. 1873: Káku ti sì slába: (slaba = n. schwach) BdC, 1895, §1203, 368 Febr. 1966, Solbica Da lipa mo, ma Lina, kako ti nisi lipa, takoj te drüe lita? Odgovori vprašane so si med sabo vsi zelo podobni: Avg. 1873, Osojane Káku ni mán bi slába? Á si posijála wse te njíve tápod Morjáno. 16. 5. 1962, LišÊaca: Kaku ja men bi lipa, ko si zasjala wse te njive, wse te dö pod Morjeno ... Velike ja si wsjala, to mälu je pognälu. Glede petja LV iz LíšËac je veljalo, da sta jo zaËeli peti sestri: mlajša, neporoËena Viüa Lüjawa (Luigia di Floriano, 1900‡1971) in starejša Ana Kòlkarjawa (1887‡1965). Po prijateljskem pojasnilu prof. Mirka Ramovša sta sestri menda najprej zapeli skupaj nekaj malega (samo prvo melostrofo), ampak starejša, Ana, je najbrž kmalu sprevidela, da besedila ne obvlada v zadostni meri, zato je rajši obmolknila in pustila mlajšo, Viüo, da poje sama: Da pri petju zaËetka líšËarske LV ni bilo vse v redu, sem spoznal leta 1969, ko sem ob knjižnoslovenskem prevodu želel pokazati tudi melodijo. 22 KPYΠTA∆IA, vol. V, 265‡274. 23 M. Terseglav, Ljubljana 1981, Cankarjeva založba. 24 M. MatiËetov, VeÊe ‡ vaÊüwat. Tracce di diritto consuetudinario sloveno a Resia. V: Ce fastu? 14, 1978, 162-184. Ob izbruπenem, zgoπËenem besedilu je zraven tudi notni zapis. O veselem obnaπanju gorskih vrhov pa pri m. v mojih flRoæicah iz Rezije« (1972) str. 21 in πt. 10 in πe kaj v uvodih k toponomastiËnim πtudijam Roberta Dapita. 25 M. MatiËetov, Lepa Vida iz Rezije. V: Dan 4/II, Trst 1974, 27-29. -Dejanje se odvija ob jezeru, ki pa ima konotacije morja: samotno Ëer, kamor dá ugrabitelj postaviti grad/jeËo za svojo lepo ujetnico; peπËeno sipino, odkoder vodne ptice (galebi) vzdignejo v zrak in lete prenesejo na domaËi breg ugrabljenko, v letu dni osivelo, znorelo in iz mlade lepotice spremenjeno v starko, tako da je nihËe veË ne prepozna, dokler je moæ ne najde ‡ mrtvo ‡ na otrokovem grobu. Maja 1962, Osojane Kaku a man bi lipa, ko a si sjala pröso ta do za Marijano. Febr. 1966, Solbica: Kako man bi lipa, ki ja si usjala jëdo ta-dole za Marjono, tuw te valike lie, tuw ti široke njive. 16. 5. 1962, LišËaca Da lipa moja Wïda, kobaj ti nisi lipa, takoj te parve lita? poroËila OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 67 Za njeno predstavitev mi je V. Vodušek priporoËil odlomek glasbene kitice (v notnem zapisu Uroša Kreka),26 kjer Wïda pozdravi luno: flOj dobro vêËer, lüna, vydálo miga múža, vydálo miga synu!« Tistih nekaj nejasnosti, ki se do danes držijo líšËarske LV, bi s svoje strani najrajši rešil tako, da bi vzel v roke zadevni dosje ali z J. Strajnarjem ali z M. Ramovšem, skupaj z notnimi in besednimi zapisi, iz arhivov GNI in ISN. Glede besedila: ohranjen je moj izvirni zapis, ki je zaËel nastajati v LíšËacih 16. 5. 1962 med snemanjem27 (moj terenski zvezek R I, 76‡80) in nato, po vrnitvi v Ljubljano, dodelan (MatiËetov, Vodušek) in razmnožen med udeležence flRezijanskih veËerov«, ki smo jih pripravili junija 1962 v Ljubljani in Novem mestu Ëlani rezijanske odprave. Vodušek mi je osnutek svojega prvega radijskega predavanja (za Trst ali Ljubljano), nabitega z živimi vtisi in obËutki ob flzgodovinskem« 16. maju 1962«, kolegialno pokazal in dal v branje že med nastajanjem; vsega tistega, kar je sledilo, nisem ne slišal ne bral. Samo líšËarski pevki Viüi ta Póstene pa se moramo zahvaliti za njen presenetljivi komentar, kaj pravzaprav tiËi za vztrajnim omenjanjem sejanja (vsaj Rezijanom) Ëudnih, zdavnaj opušËenih žitaric ‡ prosa, ajde ‡ po velikih / širokih / dolgih njivah ali brajdah, po širokih lehah, tam nekje daleË na obzorju, ali celo za obzorjem, pod sicer resniËno, vendar tudi skrivnostno goro, zavito v pravljiËno meglo, kjer ni ne brajd ne njiv ne leh. Ker pevci in vsi, ki so kaj povedali, radi poslušajo, kako so se odrezali, smo 16. maja 1962, po konËanem delu tudi mi, na željo gospodinje Viüe obsedeli v njeni hišici flPod steno« (ta Póstene), da bi skupaj poslušali predvajanje pravkar posnete LV. In takrat se je zgodilo: sedel sem zraven pevke, na preži, da bi po potrebi morda še kaj vnesel v delovni zvezek, med svoje Ëire-Ëare. Ko je prišlo na vrsto mornarjevo vprašanje, zakaj ni veË tako lepa kot prejšnja leta, mu je Wïda odgovorila, da − pod Morjäno: velike ja si wsjala, to mälo je pognälu. Viüa ta Póstene je tu prislonila k licu ob usta svojo dlan, tako da je bil palec pod Ëeljustjo, blazinice srednjih treh prstov pa naslonjene na konec nosu, nato pa približala svoja usta k mojemu ušesu in mi šepetaje spregovorila: flSaj ste vendar oženjen in boste že vedel, kakšno je tisto sejanje, da kaj malega požene!« To sem v opombi k svojemu knjižnoslovenskemu prevodu líšËarske Wïde tudi povedal že leta 1969 v Sodobnosti,28 ne vem pa, da bi bil kdo to vzel na znanje. Izvirnega rezijanskega besedila, kakor je bilo natisnjeno 1998 v Ljubljani in leto prej predstavljeno tudi tuji javnosti v Gozdu Martuljku na konferenci, ki jo je v imenu Baladne komisije SIEF organiziral GNI ZRC SAZU, ne morem šteti ne za posreËeno, ne za obvezujoËo objavo. Danes ta dan poznamo sedem (7) rez. variant LV (iz Bile, LíšËac, Osoján in Sólbice), vseeno pa si še zmeraj ne bi upal sopodpisati izjave, kot je tale: fl… it is hard to believe that a prolonged search into the singing repertoire of the Slovenians from Resia would bring up any new, different discoveries of the narrative song« (1998).29 Pripomnil bi samo, da je bila v tržaški reviji Dan že od februarja 1974 na voljo (Ëeprav le v knjižnoslovenskem prevodu) pomembna prozna varianta, ki sem jo 1973 na praznik 1. 5. (v Reziji mu pravijo majnik) posnel na trak iz ust uËiteljice Dorine di Lenardo, Ćúnkine iz Bile, izvirnik pa je pristal v arhivu še nerazpolovljenega Inštituta za slovensko narodopisje SAZU. Datum prejema prispevka v uredništvo: 14. 12. 2005 Pevki Lepe Vide iz Rezije, sestri Ana Kòlkarjewa in Vi¸a ta ‡ Póstene z LišËac. Foto: Valens Vodušek. 26 On nas je 1962. ne samo prepeljeval po Reziji v svojem flhroπËu«, ampak s 16 mm kamero tudi naredil vrsto barvnih posnetkov plesov, πeg, igric, naravnih lepot, kar je vse prav priπlo za izdelavo prvega narodopisnega dokumentarca iz Rezije. Æelimo mu, da si po operaciji Ëim prej opomore in nam iz spomina doda kaj mikavnega iz Ëasa naπih pionirskih obiskov Rezije 1962/63. 27 Za rimsko akademijo S. Cecilija (Centro studi di musica popolare) in za nas iz Ljubljane je snemal tonski tehnik træaπkega RAI Italo Teja, zraven pa smo ob slovesni praizvedbi líπËarske LV vsi Ëlani skupine: (naπteti po abecedi): Uroπ Krek, Milko MatiËetov, Giorgio in Wanda Nataletti, Marija ©uπtar in Valens Voduπek. 28 M. MatiËetov, Tri ljudske iz Rezije za pouπnjo. Gl. Sodobnost 17/ 2, 1969, 197-206, op. 2. -Lepa Vida je na drugem mestu, 202-204. 29 R. VrËon, Variantes of the Ballad of flLepa Vida« (Fair Vida from Resia), V: Ljudske balade med izroËilom in sodobnostjo. (Ur/Ed.: M. Goleæ). Ljubljana ZRC 1998, 169‡178