KRANJ, petek, 24. 8. 1984
CENA 18 din
Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Jože Košnjek
Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
Št. 65
LETO XXXVII
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
ZA GORENJSKO
Z obiskom i hotelu Bor in Grad Hrib so letos zadovoljni. Prevladujejo gostje iz Anglije.
Še prekmalu za ocene
Preddvor - V hotelu Bor in Grad Hrib v Preddvo-K/r so z obiskom gostov v letošnji sezoni zadovoljni. Maksimalno 120, normalno pa okrog 100 postelj imajo Poslovni dogovori z agencijami Atlas, Kompas, Kvarnerexpres, Yougotours London in Amsterdam uspešno delujejo. Kar tri četrtine hotelskih zmogljivosti zapolnjujejo tuji gostje. Med njimi so na prvem-mestu Angleži, njim sledijo Italijani. Od domačih go-stovjih je največ iz Pule, Zagreba in še nekaterih krajev v drugih republikah.
Na vsakih pet dni se v hotelu zamenjajo skupine angleških turistov. V vsaki je povprečno 40 do 50 gostov. Okrog 25-članski kolektiv hotela ima zanje vsak dan pripravljen program. To so izleti v Lipico, Postojno, nakupi v Ljubljani, ogled cerkvice svetega Lenarta iz 15. stoletja z zanimivimi freskami na stropu na regu pri Preddvoru in gostoljubno srečanje na kme-Ji Pri Španu oziroma Ušlakarju, nato pa piknik za "Otelom in nazadnje še srečanje s folkloro. Tako bo vse do začetka oktobra, ko se bo poslovila zadnja sku-P»na Angležev. Pomembno pri tem je, da niso redki, kl se ponovno vračajo v Preddvor.
Hotelski gostje so v glavnem starejši. Pogosto kaj vec od izletov na Jakoba in v sosednje kraje, od morebitnega čolnarjenja in ribolova na jezeru niti ne terja-JO/ ^e želijo, jim odprejo kegljišče, ali pa zakurijo žar nedTl Va glasba in folklorni nastopi na terasi ob več u SG niso naJbolje obnesli. Letos je vreme pretek ^     °- Je"Pa ob petkih in sobotah odprta disko-
a do dveh ponoči. Ob sobotah zvečer je v hotelu tudi živa glasba. ,
lu Č 0Cen^ 0 'etošnji turistični sezoni je še prekma-.:. ePravimo kraj turistično društvo in zasebne turist'     S°be' sledn.Je niso tako obiskane. Za boljšo tuci-^JCrioponudbo bi bilo treba najbrž še marsikaj nare-1    Hotelski in turistični delavci razmišljajo o teni-
Svojevrstna zanimivost hotela je drevored mladoporočencev. Pred vhodom vanj pa je prek 140 let stara in zaščitena ameriška sekvoja.
Turistični in gostinski delavci razmišljajo, da bi turistično ponudbo popestrili z igrišči, urejenimi sprehajalnimi potmi, vabljivejšim jezerom ...
škem igrišču. Zasebne turistične sobe bi bilo najbrž treba primerno urediti. V sobo brez kopalnice in sanitarij gost ne pride več rad. Pa malo več vsesplošne zavzetosti za turizem bi bilo potrebno. Če je hotel poln, od gosta, ki bi prišel v zasebno sobo samo za eno noč, res ni moč kaj prida finančno iztržiti. Vendar, ali ni najboljša naložba v takšnem primeru dober sprejem (četudi samo za eno noč), da bo morda prišel za dlje časa prihodnjo sezono?
Izletniške poti v tem kraju bi veljalo urediti; tudi desna obala jezera je preveč zapuščena. Da ne govorimo o jezeru, s katerim se navzven prodajata tako hotel kot turistični Preddvor. Da bi bilo bolj bistro in čisto, bi bila res potrebna precejšnja sredstva, vendar je čas, da se tudi glede tega dogovorimo: kako in kaj.
A. Zalar
Nov planinski dom
Bohinj — Po požaru, ki je pred nekaj leti do tal uničil komaj obnovljeno postojanko Planinskega društva Integral iz Ljubljane na planini Pri jezeru nad Bohinjem, so marljivi člani tega društva sklenili tod zgraditi novo postojanko. Že lani so jo postavili pod streho, letos pa so uredili tudi njeno notranjost. Nov dom, ki stoji nad slikovitim jezercem ob
poti z Vogarja proti Dednemu po-
lju in Sedmerim triglavskim jezerom, bodo odprli v nedeljo, 2. septembra 1984, ob 11. uri. Na slovesnost, med katero bo pozdravnim čestitkam in slavnostnem govoru sledil kulturni spored, vabijo organizatorji čimveč ljubiteljev planin. Na planino Pri jezeru se lahko povzpno v treh urah in pol iz Stare Fužine prek Vogarja ali v eni uri s planine Blato, do koder je možen dostop po gozdni cesti iz Stare Fužine. (S)
Končana dela na tretji serpentini — Po projektu inž. Marka Magistra oziroma projektivne službe v Cestnem podjetju Kranj so delavci temeljne organizacije združenega dela Gradnje v Cestnem podjetju pred nedavnim končali z deli nu sanaciji tako imenovane tretjeser-pentine na cesti Jezersko—Jezerski vrh. Sedanja sanacija je c« razliko od dosedanjih poskusov umiritve drsenja ceste oziroma pobočja, ki so bili opravljeni po načrtih specializiranih projektantskih organizacij, temeljila na celoviti ureditvi odvodnjavanja, razbremenitvi drsečega pobočja in prestavitvi trase v vraščen teren. Dela so bila sicer zahtevna, vendar so zdaj prepričani, da cestišče na tem odseku ne bo več drselo. Na odseku ceste Jezersko—Jezerski vrh je bil ta del najbolj kritičen. Sicer pa celotna trasa ceste poteka po precej nestabilnem področju. — A. Ž.
Otroci, ŽIV-ŽAV vas pričakuje
Kranj — Leto je naokrog in zopet je tu ŽIV-ŽAV, prireditev, ki jo zlasti dobro poznajo otroci. Tako kot že leta poprej,bo tudi tokrat prireditev v Stražišču pri Kranju. Organizatorji držijo obljubo, dano lansko leto, in pripravljajo zanimiv in pester program.
Otroci bodo pokazali kaj znajo, za dobro razpoloženje bo poskrbel Andrej Šifrer, s svojimi čarovnijami vas bo zabaval čarovnik. Tu bodo tudi lutke, svojo srečno roko boste lahko preizkusili v ribolovu, na voljo pa vam bodo igrala vseh vrst. Manjkalo ne bo tudi različnih dobrot, ki vam jih bodo napekli, kolikor si jih boste zaželeli.
Še bi lahko naštevali, kaj se bo dogajalo pod Šmarjetno goro. Najbolje bo, da vse zanimivosti in skrivnosti, ki jih obljubljajo organizatorji, odkrijete kar sami. Starši, le pripeljite svoje male na-dobudneže, saj ŽIV-ŽAV je samo enkrat na leto. Prireditve resnično ne kaže zamuditi, saj bo zabave, veselja in smeha za vse.
Pa bodo dovolj besedi! Ne pozabite! V nedeljo, 8. septembra se dobimo na prireditvi ŽIV-ŽAV pod Šmarjetno goro.    T Bilbija
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Kako gospodariti
Vsevprek se hvalimo, kako je letošnja letina odlično uspela in tudi odkup, ki je vedno šepal, je dobil krila. V silosih naj bi se nahajalo že toliko žita, da se bo jugoslovansko ljudstvo prehranilo do- naslednje žetve. Tudi koruza kaže dobro, sploh je z vsemi poljščinami v kar najlepšem redu. Sem in tja je bilo nekaj toče, divje svinje so tudi napravile nekaj škode in s tem podaljšale stoletno vojno kmet — lovec — zavarovalnica brez upa zmage za kmeta, pa vendar grobo vzeto — letina, da si jo vesel. Vendar, žal, nisem čisto prepričan, da bo vse teklo kot po maslu, saj še ni nikoli. Tudi cene ne bodo padle, ker znamo tako čudovito vrteti vzroke in posledice, da bi bil že čudež, če bi se cene kmetijskih proizvodov vsaj stabilizirale — ne rastle. Tako pa neusmiljeno vrtimo perpetum mobile, oz. vztraj-nik, ki nenehno ponavlja:
»Cena prašiča je nekam visoka, ker je cena koruze zanj, razumete, tudi visoka, saj je rastla na dragi obdelovalni zemlji. Če hočete vedeti, zakaj je ta draga, pomislite to: njena cena je visoka, ker se vam splača pridelovati na njej drago koruzo za drage prašiče.« In če pri tem ustvariš še dodatno pomanjkanje tega kmrila z zadrževanjem zalog in z nekontroliranim (?) izvozom, potem je nered na trgu popoln. Za primer s^m vzel koruzo, saj smo lani brali o njenem poceni izvozu in dražjem ponovnem uvozu, o trajnem pomanjkanju koruze kot repromateriala za mnoge jugoslovanske tovarne močnih krmil, o poginu živali zaradi pomanjkanja hrane, in tudi prekomerno klanje živine je «ua izmed posledic ponašanja specifično našega trga. Toda tako se obnašajo tudi mnogi drugi pridelovalci in proizvajalcj, ko .surovine in repromateriale (baker in bakreno žico, jeklo, lesno maso, kemikalije) izvažajo, drugi porabniki pa jo morajo zaradi potreb svoje reprodukcije spet uvažati, če imajo devize in dinarje za odkup, seveda; inozemski trgovci si manejo roke, saj služijo »kruh brez motike«: poceni kupujejo, dražje prodajajo, in če na kredit, zaslužijo še na obrestih.
Nekoč je Ivan Cankar dejal: »Za vse bolezni so zdravila, le za neumnost jih pa ni«. Žal. Vendar se za vse te anomalije našega gospodarskega sistema vedno najdejo ob-razlage, opravičila in izgovori, za imena ljudi, ki odločajo kaj in koliko se bo izvozilo in kaj od tega se bo prav zaradi nesmotrnega izvoza moralo spet uvoziti, pa ne zvemo nikoli, niti, da je kdo koga zaradi škodljive poslovne odločitve poklical na zagovor, niti da je o taki poslovni politiki neke firme ali skupnosti razpravljal kak družbenopolitični organ... t
Da bi odpravili anomalije trga in medsebojnih odnosov, je poleg zavzetega načrtnega in organiziranega dela v prvi vrsti potreben red. To pa na drugi strani pomeni odpraviti špekulanstvo in razbiti monopole, kar je osnovni pogoj za zdravo gospodarjenje in umno samoupravljanje. Vse to pa je možno, če so zagotovljene osnove za normalno poslovanje, za poslovanje brez mahinacij in sprenevedanj. Kajti, oživitev proizvodnje je edini izhod iz vseh težav, ki jih preživlja naša družba, proizvodnje, ki jo trg sprejema, kije izvozno'orientirana in konkurenčna doma in na zunanjih trgih. Za to pa so potrebni sposobni kadri, ki vedo kaj hočejo in ki vedo tudi, kako in na kakšen način to tudi doseči. Spoznanje, da se lahko opremo le na lastne sile in na lastno ustvarjalnost, že postaja osnova našega razmišljanja in delovanja, odločanja in upravljanja ter vodenja. Rabimo samo še kar najbolj smele načrtovalce prihodnosti, ki bodo prevzeli tudi odgovornost za dosego zastavljenih ciljev. Igor Slavec
Petkrat več izgube kot lani
V letošnjem prvem polletju je gorenjsko gospodarstvo obračunalo za 2.496 milijonov dinarjev izgube, ki se je tako v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za petkrat. Največ izgube imajo na Jesenicah, znatno manj v Kranju, v Škofji Loki in v Radovljici, medtem ko je v Tržiču ni.
Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva Kranj je struktura izgube naslednja: 539 milijonov dinarjev ali 24 odstotkov porabljenih sredstev, ki niso nadomeščena iz celotnega prihodka, predstavlja izgubo na substanci, 1.062 milijonov dinarjev ali 42 odstotkov izgube tvorijo nek rite obveznosti iz dohodka ter 841 milijonov dinarjev ali 34 odstotkov izplačane akontacije osebnih dohodkov in drugih obveznosti, ki niso krite s čistim dohodkom. Železarna Jesenice je obračunala za 1.576 milijonov dinarjev izgube ali 63 odstotkov, Iskra Telematika pa 681 milijonov dinarjev ali 27 odstotkov celotne obračunane izgube v regiji. Železarna Jesenice je ob polletju obračunala za trinajstkrat več izgube kot lani ali za 57 odstotkov več kot v prvem trimesečju letos. Iskra Telematika pa niti lani ob polletnih obračunih niti v letošnjem prvem trimesečju ni izkazala izgube.
Stanje na žiro računih gorenjskega gospodarstva je znašalo 3.303 milijone dinarjev in ni doseglo stanja ob koncu lanskega leta. Sredstva na deviznih računih znašajo 1.700 milijonov dinarjev in so se povečala za 5 odstotkov, v primerjavi s prvimi tremi meseci letošnjega leta pa zmanjšala za 8 odstotkov, kar je posledica zakonske prepovedi zadrževanja deviz na lastnih deviznih računih. Zanimivo je, da razne zaloge pomenijo 35 odstotkov porabljenih sredstev ali 28 odstotkov celotnega prihodka v prvem letošnjem polletju.
Vse terjatve gospodarstva do kupcev znašajo 26.000 milijonov dinarjev, obveznosti do dobaviteljev pa 15.800 milijonov dinarjev. Lani so terjatve za 45 odstotkov presegale obveznosti, letos pa za 65 odstotkov. Povečanje presega terjatev je posledica dejstva, da je gospodarstvo izven Gorenjske še v slabšem finančnem položaju.
D. Sedej
Velik uspeh nogometašev Ti
Kranj — Nogometaši kranjskega Triglava, člani slovenske nogometne lige, so v sredo poskrbeli za veliko presenečenje. V slovenskem finalu za pokal maršala Tita so v Mariboru z 1:0 premagali tamkajšnjega drugoligaša. Strelec edinega gola je bil Belančič.
V sredo, 29. avgusta, pa čaka
kranjske nogometaše nova preizkušnja. Ob 17. uri bodo na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju s Partizanom iz Beograda, enim od najboljših nogometnih moštev v Jugoslaviji.
ljubitelji nogometa, že danes vabljeni na zanimivo in pomembno srečanje!
2. STRAN
Predsedstvo o verskih obredih
Radovljica — Predsedstvo občinske konference SZDL Radovljica je na pobudo koordinacijskega odbora za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi obravnavalo stališče tega odbora do cerkvenih obredov na blejskem otoku. Župnijski urad na Bledu je že pred leti zahteval uporabo otoške cerkve za bogoslužne namene, kar je vzpodbudilo številne razprave predvsem na Bledu, kjer je bilo izrečenih največ tehtnih pomislekov. Povedano na kratko: upravljalec blejskega otoka oziroma njegovi samoupravni organi so menili, da se glede na izredno visoka finančna sredstva, vložena v obnovitvena in raziskovalna dela v cerkvici, ki je postala muzejski objekt, namembnost objekta ne more spreminjati in omejiti njeno funkcijo le na cerkvene obrede. Bile so tudi drugo utemeljitve, ki so ,jih razen upravljalcev izrekli zbori občanov in družbenopolitične organizacije, pa tudi nasprotna mnenja. Vsa je obravnaval koordinacijski odbor. Predsedstvo občinske konference SZDL se je izreklo v prid stališču koordinacijskega odbora in s tem potrdilo svojo ustaljeno prakso podruž-bljanja vseh pomembnejših področij delovanja SZDL in upoštevanja interesov delovnih ljudi in občanov, kamor sodijo tudi odnosi do verskih skupnosti.
Končna odločitev o opravljanju verskih obredov v otoški cerkvi je v pristojnosti sekretariata za notranje zadeve skupščine občine Radovljica. Predsedstvo je sekretariatu priporočilo izdajo pozitivne odločbe na osnovi zakonskih, določil in občinskih odlokov o varnosti plovbe po jezeru in javnem redu in miru. Tako kot v preteklosti naj bi se letno opravili trije verski obredi ob praznikih, ki SO jih tradicionalno na otoku slavili z bogoslužjem. Župnijski urad Bled in HTP Bled kot upravljalec otoka pa se "morata predhodno dogovoriti o podrobnostih kot so na primer varni prevozi po jezeru, varovanje zbirke in eksponatov in nezaračunavanje vstopnine vernikom. Leta je sicer - obvezna za vse obiskovalce otoka.
JR
NOTRANJA POLITIKA
PETEK, 24. AVGUSTA
Kranj — Pripadnik] naše armade vzdržujejo tesne stike s prebivalstvom v okolju, kjer delajo in živijo. Pri tem ne gre le :a razna srečanju na športnem m kulturnem področju ter pomoč pri večjih delih, ampak tudi za seznanjanje vojakov in starešin s proizvodnjo v naših delovrun kolektivih, lako so pripadniki obmejnih enot JI A iz kuruvl na Vinu kori in Ankovi planini nad Jezerskim minulo sredo obiskali delovne organizacije Planika ter Iskra Kibernetiku m Telekomu
nikacije V Kranju, kjer so jim predstavili delovne rezultate. Obisk so izkoristili tudi za pogovor S člani mladinskih organizacij v teh kolektivih, s katerimi stalno sodelujejo. \'a sliki: gostje po ogledu zanimive proizvodnje v Telekomunikacijah Iskre iz Kranja. (Besedilo in slika: S. Saje)
Krajevni praznik na Javorniku
Javornik — Ob letošnjem krajev nem prazniku krajevne skupnosti Juvornik-Koroška Bela bodo od 1. septembra do 8. septembra na Beli in na Javorniku pripravili več zanimivih prireditev.
V soboto, 1. septembra, bo sektorska gasilska vaja. v nedeljo, 2. septembra bo ob 11. uri otvoritev gasilskega orodišča v javorniških rovtih s sektorsko gasilsko vajo. V nedeljo bodo na Kresu tekmovali v balinanju, lokostrelstvu, tenisu in šahu, v ponedeljek, ob 18. uri pa bo v delavskem domu Julke in Albina Pibernik na Javorniku otvoritev razstave slik Franca Dolinska.
V torek, 4. septembra, bo komemoracija v parku talcev na Koroški Beli s programom ženskega pevskega /bora m učencev osnovne šole karavanških kurirjev NOB, ob 18. uri re cital članov mladinskega aktiva / ja-vraniških rovi ter slavnostna seja skupščino delegatov krajevne skupnosti s podelitvijo plaket Priznanje 4. september 41 in priznanj OF /a le tos ter koncert ženskega pevskega zbora Milko Škoberne z Jesenic.
V sredo bo ob 18.' uri okrogla miza na temo Zveza komunistov v krajevni skupnosti, v četrtek bo lutkovna predstava ob K), uri, v petek srečanje z upokojenci — 80-letniki v domu upokojencev in gostovanje mladinskega gledališča DPD Svoboda iz Trbovelj v delavskem domu z igro Nevarno odkritje. V soboto, 8. septembra, bo tekmovanje v streljanju z zračno puško na strelišču in tekmovanje v odbojki na Koroški Beli.
D. S.
Praznovanje v Trbojah
V Ljubnem praznujejo
Ljubno — Danes, v petek, 24. avgusta je obletnica, ko so bili v vasi Ljubno ustreljeni talci. Pet vaščanov je tega dne, leta 1941, dalo svoja življenja za svobodo.
V spomin na ta dan krajani praznujejo vsako leto svoj krajevni praznik. Danes in vsa minula leta so poskušali slediti napredku, krajevna skupnost je pripravila in uresničila številne delovne akcije. Krajani so se pred nekaj leti odločili, da prispevajo sredstva za razširitev krajevnega telefonskega omrežja z željo, da naselje Ljubno, Posavec in Otoče pridobijo novih 170 priključkov, medtem ko se naselje Praproš po projektu za telefon povezuje s krajevno skupnostjo Brezje.
Res je bil prvi denar že zbran leta 1982 in zagotovljen investitorju, podjetju za ptt promet Kranj, vendar je krajevna skupnost morala poskrbeti za več kot 8000 metrov kablov za zemeljsko traso. Vse akcije so potekale usklajeno, dokazala se je solidarnost in enotnost krajanov.
V nekaj dneh bodo imeli tehnični prevzem, nato pa bodo začeli z deli pri razvodi h. Tako so krajani Ljub-nega znova dokazali, da je v slogi moč in da se z združenimi močmi veliko doseže.
Krajane pa teži že leta obljubljena gradnja nove trgovine v Ljubnem, ki ne more dobiti zelene luči. In most čez Savo, ki je še lesen in dotrajan. Občasne probleme imajo tudi s preskrbo s pitno vodo.
V počastitev letošnjega krajevnega praznika bo v petek, 24. avgusta, ob 20. uri v domu TVI) Partizan Ljubno proslava, na kateri bodo podelili priznanja krajevne skupnosti in športna priznanja.
r
Trboje — V spomin na 26. avgust 1941, ko je sovražnik zaprl komunista Vinka Jenka in Janeza Zavrla i/. Trboj — Vinko Jenko je padel kot talec v Mčstah pri Žirovnici, Janeza Zavrla pa so poslali v taborišče — so si prebivalci krajevne skupnosti Trboje izbrali za krajevni praznik. Za praznik so v krajevni skupnosti tudi letos pripravili več prireditev.
Tako se bo drevi ob 18. uri v zadružnem domu v Trbojah začel na-miznoteniški turnir. Jutri (sobota) zvečer pa je na programu gasilska vaja. V nedeljo, 26. avgusta, se bo že ob 8. uri na nogometnem igrišču ob Savi začel turnir v malem nogometu za pokal krajevne skupnosti. Prireditelj, TVD Partizan Trboje, vabi športna društva oziroma vse v občini, ki bi bili pripravljeni sodelovati, da se tekmovanja udeležijo. Prve tri najbolje uvrščene ekipe bodo dobile tudi priznanja.
Praznovanje bodo v krajevni skupnosti sklenili s slavnostno sejo sveta in organizacij v nedeljo ob 16. uri. Položili bodo tudi vence na obeležja in spomenike NOB » krajevni skupnosti.
A. Ž.
Najprej v Lescah
Lesce — Raziskovalna skupnost radovljiške občine je že pred časom zapisala uveljavljanje pouka računalništva v šolah v svoj program. Zanj se tudi že zanimajo pedagogi, ki se povezujejo z raziskovalno skupnostjo. Le-ta je letos za to namenila 250.000 dinarjev, kar je prvi korak k načrtni akciji v prihodnjih letih. Denar bodo potrošili za uspo sabljanje učiteljskega kadra, za nagrajevanje zunanjih strokovnih sodelavcev in za nakup osnovne rat u nalniške opreme v učne namene.
V radovljiški občini bodo z računalniškim programom prvi začeli na osnovni šoli Franca Šaleškega Finž-garja v Lescah. Kupili bodo dva hi-š-na računalnika, za katera bodo nekaj denarja razen raziskovalne skupnosti zbrali tudi sami.
JR
VSAK TEDEN
DVAKRAT PRI VAS DOMA ZVEST PRIJATELJ GLAS
Q LAS - Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice. Kranj. Radovljica. Skofja Loka in Tržič - Izdaja Časopisno pod|et|e Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Jo. o Kosnjek — Novinarj Leopoldina Bogataj. Danica Dolenc. Dušan Humer. Helena Jelovćan Lea Mencinger Stojan Saje. Daiinka Sedej Marija VolCjak. Cveto Zaplotnik Andrej Zalar in Danica Žleblr — Fotoreporter Franc Perdan - Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Er|avec. Slavko Haln in Igor Kokal| - Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltodnik. od januarja 1960 trikiat tedensko, od januarja 1934 kot poltednlk ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih - Stavek TK Goren|skl tisk. tisk ZP L|udska pravica Ljubljana Naslov uredništva in uprave lista Krani MoSe Pi|adeja 1 ~okoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 Telefoni direktor in glavni urednik 28-463. redakcija 21-860 odgovorni urednik 21-835 tehnični urednik 21 835 komerciala pripaganda. računovodstvo 28-463 mali oglasi, naročnina 27-960 - Oproščeno prometnega davka po pristoinem mneniu 421 1.72 - Naročnina za II polletje 585 din
Letovanje radovljiških otrok v Fazani
V letnem šotorišču Perojska šuma pri Fazani v Istri letuje od 15. avgusta že četrta izmena 150 mladih športnikov iz radovljiške občine. Šo-torišče si je za svoj tabor izbrala Zveza tabornikov občina Radovljica že leta 1958, zadnjih 10 let pa v njem taborijo v izmenah po 12 dni med letnimi počitnicami tudi osnovnošolski otroci ir; mladi športniki. Vsako leto se od junija do septembra zvrsti v izmenah od 550 do 600 otrok in mladine. Organizator taborjenja je še naprej Zveza tabornikov občine Radovljica, ki sodeluje z vodstvi osnovnih šol in Zvezo telesno kulturnih organizacij občine.
Prednost takšnega letovanja je v sošasnem organiziranem vzgojnem delu z mladimi, ki se na taborjenju učijo plavanja in raznih veščin, sooblikujejo kulturnozabavni in športni program. Največja prednost je v nizkih stroških, ki jih morajo za letovanje poravnati starši.
Razmere kljub temu v taboru niso povsem zadovoljive. Težave imajo s sanitarijami, ki jih morajo čimprej urediti. Toda dobra volja je premalo. Taborniki računajo na širšo družbeno pomoč, saj sami ne hi zmogli tako visokega finančnega bremena. Računajo, da bi najbolj ustrezal sanitarni kontejner. Za njega pa bi morali odšteti kar 700 do 800 tisočakov. Pri upoštevanju vseh prednosti in koristi, ki jo nudi mladim takšen tabor, taborniki upajo, da ne bodo naleteli na gluha ušesa.
Razpis
septembrskih tečajev za odrasle
Delavska univerza Radovljica je v avgustu razpisala več tečajev za odrasle, ki se bodo pričeli v drugi polovici septembra. Letos bodo v Radovljici, po potrebi pa tudi v drugih večjih krajih občine, organizirali tečaje nemščine in angleščine od prve do četrte stopnje, francoščine in angleščine prve in druge stopnje ter tečaje strojepisja prve in druge stopnje. Če bo dovolj prijav, bodo organizirali tečaje za strojnike centralnih naprav in kurjačev kotlov, tečaje modnega šivanja prve in druge stopnje ter kot vsako leto tudi oddelke osnovne šole za odrasle od 5. do 9. razreda. Cas za prijave v vse oblike izobraževanja, ki se pričnejo v septembru, je omejen le do 5. septembra 1984.
J K
iS
NAŠ SOGOVORNIK
Anto Marjančić,
direktor
kranjske
Delavske univerze
Pomen
izobraževanja
Kranj — Delavske univerze so izobraževalne organizacije, ki \ svojimi izobraževalnimi programi s področja strokovnega, družbeno' političnega in splošnega izobraževanja omogočajo številnim delovnitV ljudem in občanom hitrejše in uspešnejše reševanje problemov na de) lovnem mestu, v družbenopolitičnem in samoupravnem ter osebnon življenju. '
Delovno in ustvarjalno bodo delavske univerze Gorenjsko leto« praznovale pomemben jubilej — 25 let svojega delovanja. V teh leti} so opravile resnično pionirsko delo na področju vzgoje in izobrazevu nja, dosegle so vidne rezultate pri izobraževanju odraslih. Njihova trn javnost je obsežna in raznovrstna, pa čeprav programska naravnost delavskih univerz še ni družbeno opredeljena v celoti.
Dosedanja praksa je pokazala, da če hočejo delavske univerM resnično uspešno opravljati vzgojno-izobraževalno in družbenopoliti
čno poslanstvo, se je treba zavzemati za uveljavljanje bolj elastičnega sistema izobraževanja ob delu in za delo, za stalnost izpopolnjev anj] in usposabljanja, za organizacijsko in vsebinsko celovit sistem vzgoj)
in izobraževanja odraslih, ki bo dopolnjeval sistem osnovnega. sretf njeusmerjenega in visokošolskega izobraževanja, je v razgovoru dej* Anto Marjančič. ' \
Sistem vzgoje in izobraževanja odraslih in mladine mora temeljit na resničnih potrebah združenega dela ter na interesih, željah in pji trebah delovnih ljudi in občanov. Osnova za učinkovito in sistomutičrv izobraževanje je dogovor nosilcev izobraževanja, to je občinske izobrsl1 ževalne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, sekretariatov 2r ljudsko obrambo, klubov samoupravljalcev in drugih, katere izobrazb valne programe bo izvajala delavska univerza. In navsezadnje — J-gotoviti je potrebno takšne družbenoekonomske odnose z združenih delom, ki bodo zagotavljali enakopraven ekonomski položaj delavej> delavskih univerz. Le-ti so namreč glede na druge delavce na področji vzgoje in izobraževanja v neenakopravnem položaju, ki se kaže v teni1 da morajo z delom zagotavljati več kot dve tretjini sredstev za pokpl-vanje osebnih dohodkov in za oblikovanje dohodka delavske univei. i S svobodno menjavo dela se namreč še vedno ne zagotavljajo sredstV za ugotavljanje izobraževalnih potreb, programiranje, izvajanje i*f braževalnih programov, valorizacijo izobraževanja, informiranje \ svetovanje. \ Na koncu pa še beseda o Delavski univerzi Tomo Brejc iz Kranii ki jo že vrsto let uspešno vodi Anto Marjančič. J^ »Preko 60 % naše dejavnosti je rezultat neposredne menjave del z organizacijami združenega dela. družbenopolitičnimi orgam/.aciia \ in krajevnimi skupnostimi. Imamo mnogo izobraževalnih V>r^gi^\ za katere je značilno, da so narejeni na podlagi ugotovljenih potreb? izobraževanju, uveljavljamo pa tudi prakso, da v načrtovanju vzgoi^ izobraževalnega dela vključujemo predavatelje in udeležence izobrv zevanja. Trudimo se za kar najbolj kvaliteten izbor in pripravo predV vateljev in predavanj, za uvajanje novih metod dela z odraslimi novV učne tehnike in tehnologije. Pri realizaciji naših planiranih vzgojnV izobraževalnih in drugih nalog pa nam družbena skupnost, zlasti družbenopolitične organizacije. Skupščina občine Kranj in Izobraževal^ skupnost Kranj, nudijo precej podpore.« • \
Delavske univerze postajajo vse bolj sodobne izobraževalne or» nizacije, postati morajo andragoška središča za organizacije združeni ga dela, ki same nimajo ustreznih kadrov za pripravljanje in izvajan!v izobraževalnih programov. Izobraževanje odraslih v občinah mor^i izvajati delavske univerze, ne pa druge organizacije, ki za to niso pi stojne in'usposobljene. •> \
T. Bilbija
V sredo, 22. avgusta, SO krajani v smeri proti Češnjevku polagali kabel olovni telefonski vod. Strojni izkop v tej akciji je vodi! predsednik kraje^ skupnosti Velesovo Anton Ropret, vodja gradbenega odbora v delovni Bw pa je Milan Sujovie iz \clesovegu.
Delovna akcija za telefon
Velesovo — Spomladi letos se je na pobudo krajevne skupnosti Vele sovo v Velesovem in sosednjih krajih v tej krajevni skupnosti ter v sosednji krajevni skupnosti Grad začela velika akcija za razširitev telefonskega omrežja. V vasi Velesovo so kable že položili do razvodnih omaric, za Trato in Adergas še čakajo kable, ki naj bi jih v kratkem dobili, proti Praprotni Polici pa bodo kabel polagali danes.
Interesenti za telefon so se bbve zali, da bi vsakdo za razširitev tele-«v•••koga omrežja in priključek na-
redil 40 prostovoljnih delovnih (kar pa bo premalo) in po pred« nu prispeval okrog 80 tisoč dinartj Za zdaj so že prispevali po 60 I dinarjev, razliko do končnega ■ ska pa bodo poravnali, ko bododoj li telefone; to pa bo predvidoma f nec oktobra letos.
Ker bodo zmogljivosti kabla \ volj velike, se bodo v krajevni M nosti tudi dogovorili za možnost; pogoje pod katerimi bi čez čas lah telefon dobili tudi drugi interese;-
A. J
PETEK, 24. AVGUSTA 1984
GOSPODARSTVO   NOTRANJA POLITIKA
3. STRAN GLAS
Predelovalna industrija v cenovnih neskladjih
Gorenjsko gospodarstvo sestavlja veliko predelovalne industrije, ki mora energijo in surovine drago.plačevati, cene končnih izdelkov pa ne dosegajo stroškov — Veliko izvoza, doma izdelkov primanjkuje
Kranj — Gorenjsko gospodarstvo je v prvih šestih mesecih letošnjega leta ustvarilo za 178.253 milijonov dinarjev celotnega prihodka, ki se je v' primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 71 odstotkov. Na občutno rast so najbolj vplivale cene izdelkov in storitev, razlike po gorenjskih občinah (v Kranju se je prihodek povečal za 75 odstotkov, na Jesenicah za 70 odstotkov, v Radovljici za 80 odstotkov, v Škof j i Loki za 58 odstotkov in v Tržiču za 61 odstotkov) pa so posledice različne strukture gospodarstva; dokazujejo pa, da rast cen ni niti približno usklajena med posameznimi gospodarskimi področji in panogami.
Po podatkih Zavoda SRS za statistiko znaša rast cen v Sloveniji v prvem polletju v primerjavi z lani: cen na drobno za 54 odstotkov, cen industrijskih izdelkov za 59 odstotkov, cen kmetijskih za 49 odstotkov, storitev za 36 odstotkov in gostinskih storitev za 47 odstotkov. Cene'življenjskih stroškov so porasle za 16 odstotkov. Cene so se močno povečale v drugi polovici leta lani, ki ji je sledila zamrznitev decembra lani.
Fizični obseg proizvodnje je na Gorenjskem porasel za 1,4 odstotka, v Sloveniji pa za 2,7 odstotka. Po občinah se je zmanjšal v Kranju in na Jesenicah.
Za gorenjski izvoz je značilno, da se ga dobra tretjina ustvari na kon-
vertibilnem tržišču, kjer je v prvem polletju porasel za 11 odstotkov, klirinškega pa je bilo več za 3 odstotke. Industrija je sorazmerno precej izvozno usmerjena, izrazito pospeševanje izvoza pa pomeni občutno zmanjšanje domače ponudbe. Posebno primanjkuje izdelkov kranjske Save in jeseniške železarne. Značilna je tudi vezanost gorenjske predelovalne industrije na uvožene surovine in reprodukcijske materiale, kar delovne organizacije sili v izvoz, včasih za vsako ceno. Dodatno pa je položaj industrije težji še zaradi majhne razpolagalne pravice z ustvarjenimi devizami.
Pri Službi družbenega knjigovodstva v Kranju ugotavljajo, da se konvertibilni uvoz povečuje, obenem pa zmanjšuje klirinški. Konvertibilni uvoz narašča celo hitreje kot konvertibilni izvoz, kar po drugi strani negativno vpliva na oskrbljenost proizvodnje. S pokrivanjem uvoza na Gorenjskem ne moremo biti zadovoljni.
Gorenjsko gospodarstvo je obračunalo za 144.616 milijonov dinarjev porabljenih sredstev ali za 79 odstotkov več. Porabljena sredstva tako presegajo rast celotnega prihodka zaradi hude rasti stroškov za surovine, material in energijo, kar bistveno presega cene končnih izdelkov. Vse to je rezultat gospodarske politike, ki v tem času verjetno preti-
Manjši OD
Kranj - Aprila letos smo dobili zakon o prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev tistih delovnih in temeljnih organizacij združenega dela, ki ne poravnavajo zapadlih obveznosti, in tistih, ki so po zaključnem računu za lani ustvarile nekrito izgubo. Preprosto to pomeni, da morajo te delovne in temeljne organizacije izplačati nižje osebne dohodke.
Od skupaj 598 delovnih organizacij gorenjskega gospodarstva je bilo letos julija 13 takšnih, ki so morale upoštevati določbe zakona zato, ker niso poravnale obveznosti. Med njimi osem temeljnih organizacij in tri delovne skupnosti Iskre Telematike
Kranj. V jeseniški občini Zarja, v škofjeloški pa remont gradnje Žiri. Le-ti so lahko le nekoliko dvignili lanske povprečne osebne dohodke. Na Gorenjskem so bili v prvem polletju štirje izgubarji: Alpetour, servis motornih vozil, Iskra Reteče, Kobla in Gorenjka, tozd žičnice Kranjska gora.
Jeseniška železarna je kot panoga črne metalurgije izvzeta iz zakona o prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev, podobno velja za nekatere druge panoge: rudarstvo, prehrambenoživilska industrija ali elektrogospodarstvo.
D. Sedej
NA DELOVNEM MESTU
Volna iz stare
Joštanove
predilnice
Pri Koširjevih v Mostah imajo še vedno staro predilnico, ki ji v Sloveniji ni enake
k.
Moste pri Žirovnici — Na Gorenjskem ne bi našli podobne predilnice, kot jo imajo pri Jošta-nu v Mostah pri Žirovnici. Stara družinska tradicija, ki jo je v domači hiši pod Mostom začel že stari oče Jožeta Koširja, današnjega lastnika in zasebnika, se nadaljuje in traja že dobrih sto let.
»Domača hiša je bila dograjena leta 1872 in ve se, da so tedaj tu še strojili kože,« pravi Jože Košir. »Kasneje, leta 1922, je s predilni-štvom začela naša družina. Še zdaj delamo s starimi stroji, sami smo izdelali predilnik. Novi stroji so uvoženi in znatno predragi, zato se je treba znajti in popravljati stare.
Volne ne prodajamo, temveč opravljamo storitve za tiste, ki prinašajo domačo ovčjo volno. Čeprav se ovčjereja vedno bolj uveljavlja, so potrebe tržišča znatno večje. V predilnici ugotavljamo, da je veliko volne, ki jo posamezniki pripeljejo, slabe kvalitete, kar kaže na to, da jo številni ne znajo prav pripraviti, saj jo že pri striženju močno poškodujejo. Odkupna cena, ki jo plačujejo tekstilne tovarne za umazano volno, znaša za kilo-grarn 330 dinarjev, kar prav gotovo ne pokrije ovčjerejskih stroškov in se najbrž bolj splača prodajati meso.
V predilnici bi radi poleg predenja volno tudi barvali, a je barva
uvožena in silno draga, saj stane kilogram barve do 8.000 dinarjev. Razen volne bi lahko sprejemali tudi blago, a bomo morali predilnico še preurediti in vanjo precej vložiti.«
Joštanova predilnica je znana in priznana; znana zato, ker je edina, priznana zato, ker je kvalitetna. Ovčjerejci in kmetje dobro vedo, da je volna, ki prihaja iz teh predilniških strojev take kvalitete, kot si je le želeti, saj se prede počasi. Industrijska obdelava volne, kjer nit hitro teqe, je slabša, saj se večkrat polomijo vlakna. Joštanovi bi se lahko mirno vključili v ponudbo domače in umetne obrti in bili pri tem tudi med redkimi obrtniki.
Pri Koširjevih delajo le z dvema mikalnikoma, medtem ko jih industrija uporablja več. Pri njih je še veliko ročnega dela in le malo strojne obdelave. Delo poteka razmeroma počasi in v manjših serijah. A je zato volna takšna, kakršna mora biti, čeprav čudeži tudi pri Joštanovih niso mogoči. Če nekdo prinese volno, ki je ni znal prav ostrici ali prav shraniti, bo ta volna dobra le za nogavice. Če pa je že pošiljka dovolj kvalitetna, bodo iz Joštanove predilnice prišle štrene, ki bi bile v ponos seherni razstavi izbrane domače obrti.
D. Sedej
rano spodbuja predvsem proizvajalce surovin in energije. Tekoča gospodarska politika bi morala zagotoviti enakomernejšo pogoje poslovanja tudi predelovalni industriji.
Za gospodarstvo je posebno zaskrbljujoča izredno nizka rast obračunane amortizacije po predpisanih minimalnih stopnjah. S 34 odstotki stopnje rasti obračunanih sredstev za amortizacijo ni zagotovljena enostavna reprodukcija osnovnih sredstev, kar je pri sedanjem stanju osnovnih sredstev še'posebej problematično.
Med drugimi izdatki so negativne tečajne razlike, ki znašajo 1.822 milijonov dinarjev in pomenijo 40 odstotkov vseh izdatkov. Zaradi drsenja tečaja dinarja so se v prvem polletju ti izdatki povečali za 101 odstotek. Te negativne tečajne razlike presegajo pozitivne tečajne razlike, kar delovnim organizacijam zmanjšuje dohodek.
Zaloge proizvodnje so vredne 7.500 milijonov dinarjev ali 59 odstotkov več kot lani, zaloge gotovih proizvodov pa 7.200 milijonov dinarjev ali za 63 odstotkov več.
Zaradi cenovnih neskladij se je ekonomičnost gospodarstva zmanjšala za 5 odstotkov. Gorenjsko gospodarstvo, ki je ustvarilo za 34.000 milijonov dinarjev dohodka, ga je zadovoljivo in v skladu z resolucijo razporejalo za skupno in splošno porabo. Razmeroma veliko je namenilo za obresti za kratkoročne in dolgoročne kredite, saj številne delovne organizacije svoj težavni položaj rešujejo z najemanjem vedno dražjih kreditov. D. Sedej
Kaj je
s hladilnico?
V teh dneh, ko je spet aktualna * preskrba z mesom, se kar samo ponuja vprašanje, kaj je pravzaprav s prepotrebno in načrtovano hladilnico za meso na Gorenjskem. Obudimo si na kratko spomin in poglejmo, kaj je bilo o njej že rečenega v dobrem letu dni.
V Glasu smo 22. aprila lani pisali, da je delovna organizacija Gorenjski sejem v sodelovanju z LTH in Slovenija projektom izdelala načrt, kako bi s strojnico za drsališče v Kranju hladili tudi meso. Dnevnik pa je aprila lani zapisal, da »na Gorenjskem presneto pazijo, na kateri strani občinskega plotu naj bi stala kakšna skupna investicija ali dejavnost skupnega interesa. Tako je npr. pri šolah in kot kaže, je tako tudi pri nameravani gradnji hladilnice za meso . . .« Gospodarski vestnik pa je maja lani ugotovil, da bi Gorenjska potrebovala hladilnico z zmogljivostjo 1.350 do 1.500 ton in da se v zvezi z njo omenja več krajev (Bled, Radovljica, Naklo, Škofja Loka in Kranj). Kranj ima pri tem precej prednosti, ker ima že potrebno infrastrukturo in opremo zaradi umetnega drsališča.
Kaj več od omenjenih ugotovitev po dobrem letu ni znanega. Na projekt, ki ga je ponudila delovna organizacija Gorenjski sejem še vedno ni odgovora. Kaže, da še vedno trajajo pregovarjanja, kje naj bi hladilnica bila. Ob tem pa vseeno še enkrat spomnimo, da bi ob dvoranah Gorenjskega sejma v Kranju po projektu bila njena zmogljivost 1.500 ton. Predračunska vrednost projekta je bila takrat predvidena na 170 milijonov. Po takratnih ocenah bi bilo treba zagotoviti okrog 100 milijonov, 70 milijonov pa je vredna hladilna oprema in infrastruktura v Savskem logu. Gorenjski sejem pa je za hladilnico še posebej zainteresiran, ker bi hladilni agregati, ki zdaj obratujejo pol leta, potem lahko obratovali celo leto. Ob tem pa bi lahko razmislili tudi o ogrevanju tople vode v Zimskem bazenu.
Ponujeni projekt na Gorenjskem poznajo vsi odgovorni in poklicani za razrešitev vprašanja hladilnice. Kaže pa, da so odločitve v zvezi s tem težke in prav tako pregovarjanja, še bolj trdni pa so različni interesi in občinske meje. Zgodi se navsezadnje res lahko, kot je bilo že enkrat rečeno, da prav zaradi različnih interesov in nesporazumov hla dilnica na Gorenjskem samo sebe zamrzne. Ob tem pa vseeno še enkrat postavljamo vprašanje, kdo in v čigavem imenu na Gorenjskem lahko odloča in s čem utemeljuje, da na predlagani projekt niti ne odgovori oziroma če se z njim ne strinja, s čem utemeljuje, da ne bi veljalo izkoristiti po sedanjih vrednostih že blizu 20 starih milijard, ki so že vgrajene v potrebne naprave in infrastrukturo za hladilnico na sejmu. Hladilne naprave za športne objekte so na primer zelo koristno znali uporabiti za hladilnico v Sarajevu in sicer za potrebe celotne republike.
A. Žalar
Dovolj lesa, izdelki pa na tuje
Gorenjski gozdarji so lesarjem navozili dovolj lesa — Lesna industrija išče tuje tržišče s svojim masivnim pohištvom — Najuspešnejši izvoznik je LIP Bled, ki se uveljavlja z gradbenim materialom iri drugimi izdelki
Bled — Gorenjski gozdarji in lesarji ugotavljajo, da je bila lani v drugi polovici leta ekonomska politika stabilizacijsko naravnana, delovne in temeljne organizacije so lahko razpolagale z devizami ter ustvarjale zadovoljive izvozne rezultate. Decembra lani pa se je izvoz precej ustavil, cene surovinam so se močno povečale, medtem ko so cene končnih izdelkov ostale nespremenjene. Banke niso več nudile toliko ugodnosti, povečali so se kompenzacijski posli.
Gorenjski lesarji in gozdarji se že tretje leto srečujejo s pomanjkanjem naročil za gradbeni material na domačem tržišču, zato težijo za večjim izvozom in se preusmerjajo. V zadnjem času se je pokazala možnost za izvoz montažnih objektov v Zvezno republiko Nemčijo za LIO Gradiš Škofja Loka in za Jelovico. Uspešno uresničuje svoja izvozna planska prizadevanja v'okviru sestavljene organizacije združenega dela gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva LIP Bled, ki je izvoz povečal, težave ima le zaradi neplačane realizacije od prodaje na tujem.
LIP je tako najuspešnejši gorenjski lesni izvoznik, ugodne rezultate pa v prvem polletju letošnjega leta beležita tudi ZLIT Tržič in Al-ples Železniki. Zanimivo je, da manjša kupna moč prebivalstva še ne vpliva na prodajo. Obe delovni organizaciji sta se odločili in tudi že uresničili dve izvozno usmerjeni naložbi. Alples bo izvažal sestavljivo masivno garniturno pohištvo, prav tako ZLIT Tržič.
Gorenjska lesna industrija ima v prvem polletju manjšo likvidno sposobnost zaradi večjega sprejema hlodovine, saj si je zaradi vetrolo-ma pridobila že vse planske količine za letošnje leto. Naravna katastrofa je na Gorenjskem spravila na tla 250.000 kubičnih metrov drevja v vrednosti 800 milijonov dinarjev predvsem v zasebnem sektorju, ki ima v lasti največ gorenjskih gozdov. V Gozdnem gospodarstvu Kranj se je povečala oddaja lesa lesni industriji v šestih mesecih letos za 29 odstotkov, v Gozdnem gospodarstvu Bled pa za 22 odstotkov. Stroški so bili kajpak veliki.
Proizvodne rezultate gorenjskih gozdarjev in lesarjev znižuje Celuloza Medvode, saj se je zaradi večmesečne rekonstrukcije obrata za polovico znižala njena proizvodnja. Stroški poslovanja v delovnih organizacijah gozdarstva in lesne predelave so naraščali bolj kot celotni prihodek, ki je porasel za 52 odstotkov. Porabljena sredstva so večja za 58 odstotkov, dohodek, ki je bil večji za 34 odstotkov, pa spet znižuje delovna organizacija v Medvodah. Obveznosti iz dohodka so se povečale za 58 odstotkov, najbolj obresti, ki so porasle kar za 11 odstotkov. Čistega dohodka je bilo več le za 17 odstotkov kot v enakem lanskem obdobju.
Delovne organizacije so se poskušale vsaj deloma približati rasti življenjskih stroškov. Zato se je masa osebnih dohodkov povečala za 48 odstotkov, obenem pa to pomeni siromašnejši poslovni sklad. Realno se je zbralo v poslovnem skladu le tretjina lanskih sredstev, kar je zaskrbljujoče ob iztrošenosti opreme in stopnji likvidnosti.
Delež izvoza v celotnem prihodku znaša 13 odstotkov, njegov delež se izkazuje v 14 milijonov dolarjev konvertibilnega izvoza ali za 20 odstotkov več. 740 milijonov dinarjev so namenili za naložbe.
Cozdarjem in lesarjem se manjšajo likvidna sredstva in veča delež terjatev, delež zalog surovin in materiala. Povečale so se obveznosti do dobaviteljev, saj v sestavljeni organizaciji veliko bolj kot lani plačujejo z menicami.
D. Sedej
Naložbena prepoved
Kranj — Maja letos je izšel zakon o zagotavljanju trajnih obratnih sredstev iz trajnih in dolgoročnih virov. Po tem zakonu so napravili seznam delovnih in temeljnih organizacij na Gorenjskem, ki trajnih obratnih sredstev ne morejo zagotoviti in so zatorej investicijsko nesposobne. Od 620 organizacij so pri 192 organizacijah ali tretjini ugotovili, da ne zmorejo pokriti obratnih sredstev s trajnimi in dolgoročnimi viri, kar jim onemogoča razvoj. Te organizacije ne smejo vlagati ali združevati denarja, kar je nedvomno precejšen razvojni udarec, še posebej za tiste, ki bi morale investirati v družbeno potrebne in pomembne objekte. Najhuje prizadene zakon trgov-
ske delovne organizacije, ki imajo precejšnje zaloge. Povprečno je zalog na Gorenjskem za 20 milijard dinarjev, investicijska nesposobnost teh 192 delovnih in temeljnih organizacij pa je okoli 14 milijard dinarjev.
V jeseniški občini je 31 takih organizacij. Poleg železarne in trgovcev so med njimi še Viator, Klavnica, Iskra, Kovinar, Izolirka, Vatrostalna, osnovna šola Prežihov Voranc in osnovna šola na Koroški Beli ter Zdravstveni dom. V Radovljici je poleg Verige in trgovine med drugim tudi Elan ali skupaj 46 organizacij, prav toliko v Škofji Loki, v Tržiču devet in v Kranju 60.
D. S.
Hlev nared, zemljišča izsušena — Na največjem gorenjskem kmetijskem gradbišču, na blejskih Blatih, so končali z deli. Novi hlev za 180 krav molznic, ki je veljal blizu 80 milijonov dinarjev, je nared. Čez nekaj tednov, ko bodo opravili še manjša dela v molzišču, bodo preselili tudi živino. Že pred poldrugim mesecem so dokončno izsušili 38 hektarov pašnikov in travnikov v bližini hleva. Delavci Vodnogospodarskega podjetja iz Maribora so položili prek 15 tisoč metrov drenažnih cevi in izkopali odvodne kanale, po katerih odteka voda iz razvejanega sistema cevi. Izsušcvanje, kije veljalo 6 milijonov dinarjev, bo pripomoglo k boljši krmi in manjši metiljavosti živine. Prihodnje leto bodo na izsušenih zemljiščih opravili še agromelioracije — zemljišča bodo zbranali, zasejati z donosnejšimi in okusnejšimi travami in jih izdatneje pognojili. Na blejskem posestvu so lani in letos uredili tudi 10 hektarov pašnika na Mežaklji, obnovili pastirsko kočo in napeljali vodovod in elektriko. Poleg tega so usposobili 20 hektarov zemljišča na Golfu, kjer na nekdanjem smetišču ze raste Icoruza za siliranje. — Na sliki: živina na blejskih pašnikih, kjer so še vidne sledi izsuševanja. — C. Zaplotnik
4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
viže ansambla
POPOTNI UTRINKI
IZ KRAJEV NA PODROČJU
ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zoreč
Petnajst let jr bilo Ivami Kuparju.
ko jo imel prvič v rokah harmoniko. Ne spominja so. da bi kdo od soukI nikov igral na ta inštrument. Toda on so od njega m mogel \oč ločiti. Harmonika ga jo spremljala povsod. Tudi ponoči včasih ni mogel spati, ko je tuhtal, kako bi i/ njo izvabil Ćim lepše zvoke Spretni Ivanovi prsti pa njegova vztrajnost, ki jo včasih mejila /«• na trmo, pa bi o/ dvoma tudi talent, so naredili svoje. Mladi funt'se je s svojim igranjem na harmoniko lahko kmalu postavil pred prijatelji. Ti seveda niso mogli priznati drugega kot to. da mu »meh« ta res lepo napoje. In od takrat dalje ni bilo nedelje, da ne bi Ivanova harmonika prepevala v pt ijazni domači gostilni v Hrastnici pri Škofji Loki in še marsikje: na domačih zabavah,
na oluetih . . . Kmalu pa je razveseljevala tudi mlade vojake \ Negoti-nu. kamor so mladega mu/ikanta poklicali k vojakom.
Harmonika pa mi kmalu ni bila dovolj,« pravi Kan. »Začel sem razmišljati, da bi ustanovil ansambel, Od zamisli do uresničitve ni bilo daleč. Pridružila sta se mi prijatelja iz sosednji' vasi — kitarist Gregor in basist Pavle. Toda željo so bile vodno večje. Ugotovili smo. da bi potrebovali še pevce Našli smo so s Pu-stulskimi fanti in potem se je začelo zates.   Na   mnogih  veselicah smo igrali, sodelovali na testivalih domačo zabavne glasbe v Ptuju in Štever janu ter dosegali kar  lep*' uspehe.
r
Prenovljena tehnika Gorenjskega in Kokrškega odreda
Tržič — V nedeljo, 26. avgusta ob 12.30 bodo nad Dolžanovo sotesko v Tržiču odprli prenovljeno tehnike (i<>; onjskega in Kokrškega odreda. Tehnika je začela delovati pred štiridesetimi leti, potom ko so je solila iz Martinj vrha in Kokre. Delovala je vse do osvoboditve. Izdelovali so ponarejene dovolilnice, dnevna poročila in tekmovalne brošure, i    Po navodilih zavoda za spomeniško varstvo in nasvetih nekdanjih borcev, ki so tam delali, je tehniko pričel obnavljati odbor podpisnikov družbenega dogovoru o varstvu spomenikov NOB v Tržiču.  S  prostovoljnim delom članov zveze borcev in tabornikov je stavba nekdanje tehnike sedaj obnovljena in v nedeljo pričakuje prve  obiskov akt*. Osrednji govornik nedeljske prireditve bo nekdanji vodja tehnike Štefko Urbane.
Otvoritev tehnike je povezana tudi z praznovanjem krajevnega praznika Dolina-Jelendol in 30-le-tnice njihovega gasilskega dru štva. (vp)
Tistikrat smo posneli Uidi dve skladbi za radio Ljuhljana ter eno za ploščo.«
Sodelovanje s Pustalskmii Fanti se je razdrlo. Ivan je sestavil novo sku pino. tako s pevskim duetom. Ponovno so so začele vrstiti veselica za veselico, nastop za nastopom . . . Ansambel je veliko igral tudi po Avstriji, Švici in ZH Municiji.
■Kruh. ki smo ga služili z nastopi in igranjem v tujini, je bil presneto trd.« priznava danes Ivan. «Tudi s kaseto, ki smo jo posneli v nemščini, smo imeli le veliko dela in garanja, dobička pa praktično nobenega. Poleg tega pa so se začeli krhati tudi odnosi v ansamblu . . .«
Pred poldrugim letom je zato Ivan poiskal nove Sodelavce. Ansambel je Začel z dolom spet takorekoč od začetka. Delo je bilo veliko lažjo le zato, ker so se vsi člani ansambla z glasbo ukvarjali že prej v drugih skupinah. In kdo so danes člani ansambla Ivana Rupurja'.' Vodja je harmonikar Ivan Rupar, kitarist Jure Lupanja, na bas kitaro igra Andrej Sušnik, pevcu pa sta .lozica Brdnik in Darko Tušar. Če pa je treba na ve selici zaigrati kaj bolj modernega. Ivan vzame V roke bas kitaro. Darko klarineti saksofon ah kitaro. Jure bobne. Andrej pa zaigra na orgle.
Sedanja zasedba* za katero mislim, da mora držati skupaj, žanje največji« uspehe, zateiih lic pripoveduje vodja ansambla   V začeku
septembra luni srno na festivalu do mače zabavne glasbe v Ptuju prejeli najvišje festivalsko odličje — zlate ga Orleju. S tem so nam bila odprta ' rata zasiionianje v ljubljanski radij* ski hisi in na ta način tudi vstop v so si slovenski prostori Kmalu pa pri Založbi kaset in plošč RTB Beograd pričakujemo tudi izid pivo velike plosie z. dyanftjstimi skladbami.«
Dimnik /niši;! hn um rja a domačija vl)osloviah jc sicer dobro vzdrževana m ohranjena, o čemer se lahko prepričajo r feh poletnih mesecih obiskovalci, ki pa žal zaman trkajo na i rata zaprtega muzeja. Številni namreč zato ogledujejo stavbo od zunaj, a vsuj malo pozornemu obiskovalcu pa ne more uiti /.'ogled nu deloma i)<idrt d itn ml;, ki so ga zaščitili Vf/r s polivinilom   - l-oto: D Se-
Č.____/
t
ZUtti jubilej — Konec minulega meseca sta Kati in Franc Erjavec iz Ješetove ulice 4 a v Stražišču pri   Kranju   praznovala   50 let skupnega Življenja. Oba sta iz Se-breli v občini Idrija, Franc se je izučil za čevljarja in po končani vojaščini sla se spoznala. Vendar sta bila le po! leta po poroki skupaj, nato pa je Franc že bil mobiliziran  v italijansko vojsko. Na Sicilijo je moral. Ko se mu je rodila hčerka, je prišel na dopust. Takrat je pobegnil čez mejo v Jugoslavijo. Z.uslišci ali so ga v l.ju- ■ bljuni. Slavonskem Brodit. Beogradu, S'uljevu in nazadnje se je nastanil vSremski Mitrovici. Žena Kati je prišla za njim in tam sta tudi živela do konca vojne. /. grenkobo se spominjata vojnih let. ko je primanjkovalo hrane.
Po končani vojni pa sta prišla v Slovenijo in živela nekaj časa v Tržiču ]>u v Zireh m nazadnje v Kranju, kjer sta si. čeprav že v letih. 1972. leta zgradila hišo. Franc je oil zaposlen kot čevljar; nazadnje v Planiki, kjer je bil P.)72. leta upokojen. Tudi Kati ima Ji) let delovne dobe. Oba sta šc pri močeh. Franc r<id hodi v planine. Kali pa gospodinji in skrbi za vrt. V posebej sta veselu, kadar /t/ obiščejo vnuki in pruvnuki. — .•1 / ,.v lika I. Pcrdan
Pot do teh uspehov seveda ni bila lahka
»Skupno vajo imamo dvakrat te densko pri Andreju v Medvodah, pravijo člani ansambla.   Nanje pa prihajamo iz Andreja nad Zmincem. iz Skol je Loke in iz. Corkna. Poleg tega, imamo veliko težav z. usklajevanjem časa za vaje, saj smo v razli-' čnih službah, delamo v različnih tur-nusih, varujemo otroke . «
Če člane ansambla povprašaš pO melodijah, ki naj bi bile njihovim oboževalcem najbolj všeč. menijo, da bodo to Praznik v naši vasi. Na I.ubnik. Jutro na Poreznu in Kop hop polka. Večino besedil za polke in valčke pa prispeva Ivan Sivet.
Uspešnih nastopov je imel ansambel že veliko. Nekateri pa seveda ostanejo v še posebno lepem spominu.
»Eden takih je bil pi av gotovo tudi nastop v s Skorjo Loko pobrateni občini Smederevska Palanka v Srbiji lansko leto.« pravi Ivan. Naravnost presenečenj smo bili. ko smo ugotovili, da se ti ljudje precej bolje razumejo na našo glasbo, kot nji na njihovo. Vodno pa SO čudoviti tudi nastopi v prijazni briški vasici Štever-jan na oni strani meje, kjer smo doživljali ze zares lepe trenutke in kjer. upamo, bomo kmalu spet nastopili.«
Tudi doma ansamblu Ivana Ru-parja iz škofje Loke letos ne bo manjkalo nastopov. Kot kaže pa se bo često oglašal tudi na radijskih valovih, saj mu ljubitelji domačih melodij radi prisluhnejo. Kajti glasba, ki izvira iz srca, tudi rada gre v srce ...
.J. Ciov ekar
PISMA BRALCEV
BRAVO. MIJVDI PISMONOŠA!
Julij in avgust sta meseca dopustov Tudi naš pismonoša je odšel na dopust. Zamenjal ga je mlad in simpatičen fant. Moram reči, da je bil zelo prijazen, natančen in hiter. Pohvaliti je treba tega fanta, saj je obsežno delo dobro opravil. To jc nov dokaz, da naša mladina ni tako slaba in dela nevoljna kot trdijo nekateri. Saša Pretnar, Podbrezje
(90. zapis)
In tako sem prišel iz Potoka nad Selško Soro čez preval Kal (vzhodno od Blegoša) spet v porečje Poljanske Sore.
SKOZI KOPAČNICO
Ker sem o lepi Leskovici že napisal nekaj vtisov, se mi sedaj, doligrede, kar ponuja pot skozi Kopačnico (od poti iz Leskovice proti Hotavljam se strmo odcepi tik pri velikem pomniku NOB pod va sjo).
Po dolini razložene kmetije skromne vasice (le 77 prebivalcev šteje). Med obema vojnama je tu potekala jugoslov.-italij. meja. Pravega središča vas nima, kmetije so kar precej same zase. Ljudje žive od govedoreje, gozdarstva pa tudi od zaslužka v Marmorju. Marljive ženske roke tudi v tej gorski vasici pozimi klekljajo (star rek še velja eo hoče* marljivo ženo dobiti, pojdi snubiti v hribe.'«).
No, pa me je tudi sedaj prevzela radovednost: odkod krajevno ime? V starih listinah piše »Copaznitz«. Ver jetno je izvor imena v glagolu kopati (jarek, jamo, rudo), v poljščini, so rodnem slovanskem jeziku, se pravi rudniku »kopač«. No, tudi v naših za savskih rudnikih pravimo začetniku — rudarju »kopač«. In tako se mi vsili misel, kaj, če so tudi v Kopačnici kdaj kopali rudo, ki tod okrog nikoh ni bila tako redek pojav (v bližnjem Sovodnju so kopali bakrovo rudo; v sosednji Volaki pa se dobe celo »zlati« kristali železovega kršca pirita — torej onega »zlata«, ki je pretentalo kmeta Čerina v Erjavčevi povesti »Ni vse zlato, kar se sveti«).
ZAPUŠČENE TOPLICE
Bogastvo (naravno, seveda) razgibane loške deželice se izpričuje celo v sicer redkem pojavu na Gorenjskem — v Topliški grapi (med Hotavljami in Kopačnico) imajo hipotermalni izvir s stalno toplo vodo 18" C. — No, tudi v bližini teh toplic so do leta 1869 kopali bakrovo rudo.
Hotaveljske toplice so sedaj zapuščene (kot tudi podobne ob besni ški Nemiljščici tuhinjske pri Kam niku pa sploh še niso bile nikoli »odprte« — voda prosto teče v bližnji
potok; le blejske toplice so se uvelj vile — seveda zaradi hotela Toph^' drugih toplih izvirov pa na GoreiT skem ni). T Toplice so do leta 1951 še nekak »delovale«. Šestnajst kvadratnih ny° trov pokrit bazen je služil izletniko^ v razvedrilo; bolnikov najbrž mi1] njimi ni bilo. saj voda res ni bjr kdovekako topla, kvečjemu do 19" r — Pozimi se je zdela celo toplejš"' saj ni nikoli zamrznila. — Menda^ je v globini še drug izvir — celo 36** vroč, a se je, žal, pomešal z mrzlo vr do. V Ljudsko izročilo ve še povedati, rt so se v teh toplicah kopah škofje]3 drugi loški oblastniki. Ce ni to le l*1
genda?
PRI »TOPLICARJU«
Taisto ljudsko izročilo iz starii škofovskih časov govori tudp dveh kmetijah, katerih gosp,0 darja sta morala skrbeti za topliš!^ naprave, da so bile za loško gospod* vselej nared. Zato pa sta bila opisj* Pičena vseh drugih dajatev.
Še danes se pravi domačiji v nep. sredni bližini naših toplic »pri Topj*" arju«. Hišo so Nemci leta 1944 nJr >.gali, danes je obnovljena.
Toplice   pa   so prepuščene bum ...
Pa vendar: ne tako daleč stoji Trebiji, tik ob glavni dolinski ce« velik (kar prevelik'.') Dom pod Pla*t; no. Pravzaprav hotel! A, skoraj pjji zen, vsaj za turistične namene p-JJ' malo izkoriščen.
Primerna ureditev toplic (z is njem novih virov toplejše vode) f kar nekako sodila k turistični jJj* nudbi Doma pod Planino! TembcV ker je zgledov podjetnosti ob topi' ških izvirih, v svetu dovolj. Saj se I premalo toplo vodo celo rWt->*.ta
»Včasih smo
skromno živeli«
Helena Jakelj je stara sto dve leti — Živi skromno in preprosto — Nikoli ji ni bilo tako lepo kot zdaj
Helena Jakelj, po domače Sme-rinjokova Lenka iz Kranjske gore je v sredo. 15. avgusta, dočaka la lepo starost. V krogu domačih je praznovala sto drugi rojstni
dan.
»Želim si, da bi mi usoda naklonila vsaj še nekaj let življenja. Nič mi ni do tega, da >>i umrla,« je
ob našem obisku vzkhkn.la Len
dodat)1
ogrevati!
V neki stari »reportaži« sem prebral:
»-Neka ženska — domačinka zbolela za garjami. Zdravniki ji m;fl znali več pomagati. Pa je poskus^ še zadnje — Topličarjevo vodo. f tednu dni kopanja je bila njena koj* čista in gladka kot nikdar poprej.!* To je bil dokaz za staro vero, da r
uška voda vsebuje tudi žvepla primesi, ki zdravijo razne kožne W lezni.« V
ka in se začela spominjati svojih mladih dni.
Hodila sem se 15. avgusta, leta 1882, opolnoči v Kranjski gori in to v hiši, ki stoji nasproti hotel« Slavec. Včasih smo skromno 3j veli, več zmernosti in doslednosti je bilo. Jedli smo bolj skromno in zdravo hrano. Denarja ni bilo pri hiši, morali smo veliko delati in to vse, kar je prišlo pod roke. Tudi spravljati drva in najtežja opravila.
Z enajstimi leti sem šla služit v trgovino k Budeniku v Kranjski gori, nato pa me je sošolska nage-/orila, da sem šla čez Karavanke na Koroško. Tudi v Radovljici sem služila. Tam sem bila sobarica. Bolj gosposko je bilo, venomer sem morala čistiti parket in nositi vodo. Potem sem se poročila ter rodila sina in hčerko.«
Smerinjekova     mama     živi I skromno in preprosto. Sama je v sobici, zanjo pa skrbijo snaha Tončka, hčerka Marica  in sin tVric. Lenka se spominja, da so bi- | li starši v njenih mladih letih bolj strogi in tudi na plese se ni eliko hodilo. V šoli je bila med najboljšimi in pesmice se je rada učila. Se danes zna na pamet pe sem s 76 verzi, ki se jih je učila z /eliko trmo in vztrajnostjo Spominja se, kako je v dolino prisopi hal prvi hlapon, obeh vojn pa se nerada spominja.
»že od mladosti rada pijem čaj, bezgOV in lipov in tistega iz planinskih rož. Rada sem jedla repo in zelje, žgance in krompir. Mesa je vedno primanjkovalo, toda ko« košja juha mi še vedno tekne. Sina Frica še vedno okregam s smrkavcem, če me ne uboga, čeprav je pred kratkim dopolnil sedemdeset let.«
Še in še je govorila Helena, pripovedovala pesmice in obujala spomine na svoja mlada leta Št1 edno je vsa nasmejana in ziv ah na. čeprav je malo naglušna in bolj slabo vidi. Tudi spomin ima Jakljeva mama še dober in velik tek. Pravi, da ji ni bilo nikoli tako Lepo kot zdaj. Častitljiva starka je ,e vedno polna optimizma in dobre volje.
A. Kerštan
Konrad Koller v Gorenjskem muzeju in Kavki
Likovna odmevnost dveh ambientov
Srečanje /. avstrijskim slikarjem Konradom KoMerjom je dogodek po-sebne vrste saj umetnikov risbe nj--govega kova ne srečamo vsak dan. Pri nas se zanimanje za risbo kot sa mostojno slikarsko /.vrst zopet oživlja šele v zadnjih letih, ko srno spoznali, da je risba nepogrešljiva ume tnikova spremljevalka in nemalo krat bolj poglobljena zapisovalka njegovih misli in spoznanj kot morda tehnično najbolj vzorno izdelan kip ali slika. Ta ugotovitev velja tudi za beljaškega slikarja Konrada Kol lerja. čigar risbe so našle recenzenta v osebi znanega avstrijskega umet nostnega kritika dr. Otta Breiche, ravnatelja salzburških umetnostnih zbirk Rupertinum in graške galerije Kunsthaus. Izvleček njegove kritike vsebuje zloženka, ki je izšla ob Kol-lerjevi razstavi v Gorenjskem muzeju.
Risbe Konrada Kollerja živijo svo je lastno življenje, ne potrebujejo barve niti bogate opreme. Tesno se vežejo z okoljem in ko jih gledamo postajajo del ambienta, v katerem živimo, del zraka, ki ga vdihavamo. »Moja dela«, pravi avtor o sebi, »so avtobiografija mojega življenja; začela se je z ilustracijami, ki so se počasi okrepile z vsebino in pogledom vase. Od nekdaj sta obstajali dve kategoriji mojih slik: tiste, ki ustrezajo mojemu meščanskemu poreklu in vzgoji in ki so po pravilu podrejene določeni disciplini in tiste, ki pred-
KULTURNI KOLEDAR
JESENICE - PD Jesenice in PD Dovje-Mojstrana prirejata v razstavnem salonu Dolik na Jese nicah razstavo slik udeležencev planinskih slikarskih kolonij Vršička in '84 in Vrata '84. Razstava bo odprta v petek, 24. avgusta ob 18. uri. odprta pa bo do vključno 5. septembra.
KRANJ - V mestni hiši je na ogled arheološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dohnar-ja. V drugem nadstropju iste stavbe si lahko ogledate stalno razstavo Ljudska umetnost na Gorenjskem.
ŠKOFJA LOKA - ZBIRKI LOŠKEGA MUZEJA V ŠKOFJI LOKI so odprte vsak dan razen ponedeljka, od 10. do 18. ure neprekinjeno. Zbirke so prenovljene in zato nedvomno zanimive za ogled.
V GALERIJI NA LOŠKEM GRADU je še do konca avgusta na ogled razstava akad. slikarja Janeza Praprotnika. Razstava je odprta ob istem času kot zbirke muzeja.
LJUBLJANA - V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov Ljubljana je odprta razstava likovnih del Jana Niksinske-ga, akademskega slikarja s Polj-. ske.
V__s
stavljaju odpor in neke vrste odrešitev od omejitev, ki vežejo človeka in ki se javljajo v vedno večjem omejevanju velikosti formata slike. Analogno temu sem so vedno bolj gotovega počutil npr. pri improviziranju na klavirju kot pri branju not, celo takrat, če sem jih dodobra poznal! Tudi moja življenjska pot ni bila dosti drugačna. V sistemih z različnimi prisegami zvestobe se nisem nikoli počutil domu in tudi ti si z menoj ni so mogli kaj prida pomagati.«
Slikar odklanja vsakršne norme, ki ga utesnjujejo. Njegova dela so sproščen pogled na življenje kot ga umetnik doživlja, brez zahrbtnih želja, da bi ga skušal spremeniti. Misli, ki se slikarju utrinjajo ob pogledu na dogajanja v svetu ali v njegovem intimnem okolju, nikoli ne povzemajo zaključkov, tudi ne moralizirajo, so v vsakem pogledu neobvezujoče zanj in za gledalca. Slikar preprosto gleda in slika, nič ne uide njegovemu prozornemu očesu, pozna svet in življenje in z razumevajočo mero ironije opazuje dogajanje okrog sebe, pehanje za zemeljskimi dobrinami, za užitki vseh vrst itd. Pri tem se še posebej dotika ženskega sveta.
njegove ne tako redke samovšečnosti, poudarjene erotičnosti in bolj ali manj zakrite matriarhalnosti. Prav ta prizanesljivost. s katero obvladuje različne dominacijske in druge težnje nasprotnega spola, daje Koller-jevim slikam psihološko prepričljiv videz. NjegOV Ženski grad (Chateau de femmos) kot imenuje Koller svoj ciklus risb, je pogled v zakulisje tistega sveta, ki navadno ni preveč radodarno odprt moškim.
Morda je razstava prav zaradi svoje intimnosti tako uspešno prestala svoj krst tudi v lokalu kot je Kavka na Maistrovem trgu v Kranju, ki se po zgledu načih in tujih slikovito obarvanih ambientov uvršča med večkrat ljudem bližja in zgovornejša likovna prizorišča kot so tradicionalni »hrami umetnosti«.
Razstavo, ki smo jo prejšnji mesec imeli priliko videti v galeriji Mestne hiše_ v Kranju in jo v ten dneh v novem izboru gledamo v Kavki, je posredovala beljaška galerija An der Stadtmauer, ki jo vodi utemeljitelj zdaj že tradicionalnega kulturnega sodelovanja med Kranjem in Beljakom g. Adolf Scherer.
Cene Avguštin
r
Jezikovno razsodišče (165)
Mangart ali Mangrt?
»Razgrnila sem najnovejši zemljevid — Triglavski narodni park 1:50.000. Nova izdaja. Izdala Planinska zveza Slovenije. Izdelal Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo. Tisk ČGP Delo, Ljubljana 1983 — gledala od levega kota zgoraj navzdol in takoj mi je padel v oči velik zapis Mangart. Naš Mangrt je tu zdaj v našem zemljevidu kot Munte Mangart v italijanskem. — Kako je to mogoče in odkod'.'' D. P.
Za celovitejše razumevanje razmerja med različicima gorskega imena Mangurt in Mangrt je koristno pregledati imena, s katerimi so to goro poimenovali v preteklosti, in ugotoviti njuno etimologijo. Komaj omembe vredna so imena kot Zauchenberg (I. 1718). Zobnik (sredi 19. stol.) ali Babji zob (Kozler in slovuropisec Cigale). ki so bila zaradi slabega poznanja gorskega sveta prenesena z drugih vrhov. Ta gora je prvič poimenovana Monhart vel Ocra mons na zemljevidu I. Holzvvur-ma (+ 1017) in ta imenska oblika (z različicami Manhart. Berg Man-hart, Manhart Berg, Manhartberg) se pojavlja vse do konca prve svetovne vojne na avstrijskih zemljevidih. Cobol pa je v italijansko pisanem gorskem vodniku še 1. 1907 izključno uporablja! ime Monte Manhart
Na različico z zvenečim mehkonebnikom Mangart, ki bliže odseva krajevno govorico, naletimo npr. se na Fre.verjevem zemljevidu iz 1845, vpisana pa je poleg na takratnih zemljevidih sicer pogostejše oblike Manhart tudi na zadnji avstrijski specialki pred prvo svetovno vojno. Ko je to ozemlje po prvi svetovni vojni pripadlo Italiji, je bilo gorsko ime sprejeto prav v tej mlajši pisni različici v italijanščino: ohranjalo se je tudi na mnogih jugoslovanskih zemljevidih med vojnama in na nekaterih neposredno po drugi, svetovni vojni, zelo pogosta pa je v povojni slovenski znanstveni literaturi (v delih A. Melika. F Bezlaju, V. Novaka, v Arheoloških najdiščih Slovenije itd.): predpisuje jo tudi Slovenski pravopis iz i. 19H2, kakor je opazila tudi D. P.
Različico Mangrt je v svojih spisih prvi dosledno zapisoval šele H. Turna (I 1911). Utemeljeval jo je z narečnim izgovorom tega imena, ki je pozrtal le polglasnik pred \ f>m, in s siceršnjim zapisovanjem takih glasovnih zvez v knjižnem |eziku, npr. prt. vrt Ker je to gorsko ime nastalo najverjetneje iz nemškega osebnega imena Mainhart. je jasno, da je etimološko nehaglasem a sčasoma oslabel (podobno kot ». imenu Pungart Pungrat. Pungrel Pungrt iz nem Baumgarten). Različico Mangrt lahko sprejmemo '. knjižno normo, ker je ime omejeno le
na ozek zemljepisni prosto; kei se |e prvotni a popolnoma zlil s pol-glasnikom in kei se je v pisni praksi oblik.i Mangrt ze precej uvelja vila
Ob razstavi Janeza Praprotnika v Škofji Loki
Skromno, a vredno
Janez Praprotnik, akademski slikar, je bil rojen leta 1947 v Ljubljani. Po končani šoli za oblikovanje je delal kot aranžer in kasneje kot dekorater. Vmes je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1977 diplomiral pri profesorju Štefanu Planincu. Zaposlen je v propagandi kot grafični oblikovalec v Ljubljanskih mlekarnah. Razstava v Škofji Ix)ki je njegova druga samostojna razstava
Skorajda ni slikarja ali kiparja, da lati na sliki (kipu, grafiki), naredi o grafikih sploh ne govorimo, ki ne številne skice, risbe, študije, s kate-bi v svojem ustvarjalnem postopku rimi skuša izoblikovati, oziroma sko-uporabljah risbe. Praviloma vsak li- zi nje želi najti zadovoljivo rešitev kovni ustvarjalec, predno začne de- za svoje likovne ideje. Ta prizadevanja so zaradi raziskovalnega značaja vedno zanimiva. Pogosto izpričujejo ravno risbe mikavne vrednote neocenljivih razsežnosti za celovit pogled na značaj dela, ki je nastalo prav na njihovi podlagi. Zaradi te primarne razsežnosti, ki jo ima risba pri večini umetnikov, lahko logično predpostavimo, da bi morali ocenjevanje slike (kipa, grafika) začeti prav pri risbah ali skicah.
Če pogledamo s tega stališča na razstavo JANEZA PRAPROTNIKA, potem moramo ugotoviti, da je gledalcu ponudil le risbe in študije (akvarel, gvaš). Torej študijsko gradivo s katerim raziskuje možnosti za najboljšo bodočo likovno rešitev slike. Morda je prav zaradi tega videz razstave skromen, kot so skromni akvareli in risbe. Za Janeza Praprotnika je značilno, da je preizkušal svoje zmožnosti v skoraj vseh slikarskih zvrstah in tehnikah in obdeloval je najrazličnejše teme pa je vse skupaj opustil. Posvetil se je študiju teoretičnih problemov, kakor da bi hotel ponovno postaviti temelje za izhodišče svojemu slikarstvu. Zakaj je tako storil niti ni važno. Ali se je morda hotel otresti vpliva šole (profesorja), ki je v nekem obdobju zorenja celo pozitiven? Toda veliko pomembnejša so za mladega slikarja njegovo osebno stališče in odnos, usmerjenost in kritičnost do svojega dela in do sodobnih tokov v umetnosti. Morda si je za novo izhodišče izbral prostor v mejah neobremenjenega realizma in neobvezujoče okornosti amaterizma, ki pa ga presega, kajti našo pozornost privlačijo artikulirane in z dobršno mero živčne napetosti narejene risbe in akvareli (gvaši). Navzven učinkujejo sicer kot skromen zapis, ki pa je poln vprašanj in morda tudi odgovorov na teoretična razmišljanja. Važno je, da razstavljena dela kljub skromnemu vtisu niso cenena.
Andrej Pavlovec
Janez Praprotnik: arhitekture
Študija kmečke
DVAKRAT TEDENSKO PRI VAS — GORENJSKI POLTEDNIK GLAS
Pula po Puli '84
Kranj Slovenija se bo tudi letos seznanila z. nagrajenimi filmi na letošnjem puljskem filmskem festivalu. \a našem največjem filmskem lestivalu je bilo predstavljenih 30 novih filmov in najboljše od njih bomo videli v okviru tradicionalne filmsko akcije Pula po Puli.
Eno <>d prizorišč slovenske Pule po Puli bo tudi kranjski kino Cen ter. Predstavitev poljskih filmov v Kranju bo med 20. avgustom "in 5. septembrom. Vsak dan bodo predstave ob 20 uri. razen nedelje, ko bo predstava ob 19. uri. Kranjsko Kino podjetje obvešča, da se lahki; kupijo obori majske karte za celoten program Puh' po 000 dinarjev, kar je za 4ii odstotkov ceneje od običajne cene vstopnice.
SPORE i)
l 0 MRTVIH VSE DOBRO (Predrag .Antonijevič) ("»Zlata Arena" konstumografi ja)
2. DAVITELJ PROTI DAVITEUU (Slobodan Sijan)
(»Zlata Arena" ton
»Zlata Arena- scenografija)
3. ZGODNJI SNEG V MONCHNU (Bogdan Zižic)
(»Zlata Arena - kamera)
4. AMBASADOR (Fadil Hadžič)
(»Zlata Arena* za stransko moško vlogo Fubijanu Sovagoviču)
5. NEZASLIŠAN ČUDEŽ (Živko N.količ) (»Zlata Arena« za stransko žensko vlogo Vesni Pečanac)
0 POSLADKANA VODICA-ZUCKERVVASSER (Svetislav Prelic)
(»Zlata Arena«' za glavno žensko vlogo Sonji Savič)
7. VP:ŠELO GOSTOVANJE (France Štiglic), slov. barv. film
8. NOBENO SONCE (Jane Kavčič), slov. barv. film
9. V ŽRELU ŽIVIJENJA (Rajko Grlic) (»Zlata Arena« za režijo
»Zlata Arena« za glasbo Brana Živkovič »Zlati Jelen« revije Studio, nagrada občinstva) K). BALKANSKI ŠPIJON (Božidar Nikolič, Dušan Kovačevič)
(»Velika Zlata Arena« kot najboljši film festivala
»Zlata Arćna« glavna moška vloga Bata Stoj kovic
»Zlata Arena« za montažo Andrija Zafranovič »Zlati venec« revije Studio za najbolj gledljiv film
11. LETA ODLOČITVE (Boštjan Vrhovec)
(»Zlata Arena« za scenarij Branko Gradišnik)
CENTARtVESNA CI.NTAR-VFSNA
MAKEDONIJA KINEMATOGRAFI
ZETA UNION
VESNA
VESNA CROATIA
UNION
VESNA
Spet priznanje žirovskima likovnikoma
»Žirovska šola« slikanja, kot nekateri pravijo, je spet doživela velik uspeh. Na letošnjem 7. salonu likovnih samorastnikov Jugoslavije v Trebnjem sta namreč Jože Pe-ternelj-Mavsar in- Konrad Peter-nelj-Slovenec skupno s še tremi avtorji prejela veliki častni nagradi za najboljša dela.
Gotovo je za ta dva slikarja, ki ustvarjata že blizu trideset let in sta v tem času uspešno razstavljala tako doma kot v tujini, to ponovno lep uspeh, saj je treba vedeti, da je na salonu v Trebnjem konkurenca izredno velika, da celo razstavijo komaj desetino del, ki jih likovniki pošljejo na razpis. Kljujb vsemu uspeh ni nenadejan, saj je Konrad Peternelj lani, na primer prejel diplomo in naziv mojstra slikarstva na Mednarodnem seminarju sodobne umetnosti v Sclsomaggioru v Italiji, da je uspešno razstavljal v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem in Domu španskih borcev v Ljubljani.
Jože Peternelj pa je prav tako lani na svetovnem bienalu satire in humorja v Gabrovem v Bolgariji prejel še posebno nagrado med 2500 razstavljenimi deli.
Umetniška pot obeh nagrajencev se torej vzpenja.
Konrad Peternelj ob tem razmišlja: »Še vedno iščem motive. Razmišljam o starih drevesih, o ciklih slik z zaokroženo tematiko, o raznih tehnikah, v zadnjem času tudi o jedkanicah ...«
Tako Konrad Peternelj, ki je med žirovskimi slikarji najbolj raznolik v tehniki, saj slika na platnu, največ na pleksi steklu, uspešen je v grafikah in barvnih grafikah, sedaj pa, kot sem že omenil, načrtuje tudi jedkanice.
Jože Peternelj
»NIKO« kovinarsko podjetje ŽELEZNIKI «4228 ŽELEZNIKI
Nu podlagi sklepa delavskega sveta NIKO kovinarskega podjetja Železniki, z dne 20. 8. 1984, razpisujemo
JAVNO LICITACIJO
za odprodajo ii.i t stiskalnice. Izklicna cena je 400.000.— din.
Varščino v višini 10%od izklicne cene je treba plačati ob pričetku licitacije, licitacija bo 7 9. 1984 ob 9. uri.
Kupec mora plačati celotno kupnino v 15 dneh po licitaciji skupaj s prometnim davkom.
Konrad Peternelj
Jože Peternelj pa ob svojem snovanju in uspehih dodaja: »Se vedno čakam, da bom ustvaril 'tisto pravo', naj bo to po motiviki, kompoziciji ah barvitosti. Vrtaš v sebi in iščeš bogatejši izraz. Kot pravijo kritiki, mi leži najbolj motivika iz polpretekle dobe, s slikanjem vaških posebnežev in čudakov, vse skupaj prepleteno z veselo noto. Mislim, da ima to človek v sebi in da si podzavest tu podaja roko z zavestnim ustvarjalnim ravnanjem.«
Vse to napoveduje, da bomo iz Žirov izvedeli še marsikaj zanimivega. Posebno še, ker imajo starejši slikarji, med katere sodita razen omenjenih še Janez Sedej in Ivan Gluhodedov, številne posnemovalce. V Žireh se z likovnim ustvarjanjem ukvarja še več mlajših. Zanimivo je, da so se le-ti v lani ustanovljeni prodajni galeriji v družbenem domu znašli z roko v roki tudi z domačimi akademskimi slikarji. Take si lahko v domu ogledate in kupite dela Maksima Sedeja starejšega, Maksima Sedeja mlajšega. Vida Sedeja, Tomaža Kržišni-ka, Staneta Kosmača, Dušana Premrla, Ernesta Kavčiča, Milana Dolenca, Vinka Podobnika, Janeza Jana. Pavleta Sedeja, Tanje Mlinar. Vanota Moleta in Milana Mazzi-ni.ja Nejko Podobnik
»ravilno!
avgusta sadimo jagode
Pregloboko
Od vseh vrst grozdičja so jagode najbolj priljubljeno, zato je prav. da jih gojimo v vsakem vrtu. Tudi v najmanjšem vrtu jim lahko odmerimo določen prostor, ker so tako nizke, da ne delajo sence sosedom. Tudi z gojenjem nimamo nobenih težav.
Kako dolgo pustimo nasad jagod, ni odvisno le od zemlje, temveč tudi od sorte jagod. V lahkih zemljah, revnih s humusom, začnejo pridelki že v tretjem letu znatno pešati, medtem ko dajejo v težkih, s humusom bogatih, pogosto še v petem letu lep pridelek. V malem hišnem vrtu naj bi nasad obnovili po 3 do 4 letih.
Kdor sadi jagode avgusta, doseže že prvo leto zadovoljiv pridelek. Za to pa so potrebne krepke, dobro ukoreninjene sadike. Najboljše so tiste, ki smo jih juniju nasadili na posebne grede. V tem času so napravile dobro koreninsko grudo in pogosto vroče vreme v avgustu jim po sajenju ne more prizadejati posebne škode.
Med sortami jagod jih je ne kaj, ki imajo cvetove le z ženskimi organi, to pa je treba pri sajenju   nujno   upoštevati. Tem
cvetovom manjkajo prasni k i. ki dajejo cvetni prah. Oploditev, ki sledi'oprašitvi, je pri teh sortah zelo otežkočena. če v neposredni bližini ni sort, ki bi lahko nudile cvetni prah.
Če želimo, da jagode dozorevajo daljšo dobo, moramo saditi več sort. Zgodaj cvetoče in zato tudi prve zoreče sorte niso pri merne zavišje lege. Zaradi močnih mrazov, ki tam skoraj redno pozno nastopajo, cvetovi pogosto propadejo. To velja tudi za nižinske lege, v kotlinah, kjer nastopa mraz.
Na splošno uspevajo jagode v vseh vrstah zemlje, če le niso presuhe in vsebujejo dovolj humusa ter hranilnih snovi. Pešce ne ilovnate ali ilovnato peščene zemlje jim najbolj ustrezno; ker trajajo nasadi jagod povprečno tri leta, je obilen odmerek humusa pri napravi novih nasadov zelo pomemben. Konjski gnoj se v lahkih tleh hitro razkroji, zato ga dodajmo le nekoliko težjim tlem. Goveji in svinjski gnoj je na splošno najboljša humusna podlaga za jagode. Od obeh vrst gnoja lahko spravimo v zemljo po 15 kg na kvadratni meter. Rudninska gnojila dodajamo ja-
paradižnik
Po mnenju nekaterih raziskovalcev naj bi bila domovina paradižnika (Lveopersicum esculentum) Peru, čeprav raste divji v vsej Južni Ameriki in tudi v Mehiki, od koder so v Evropo prinesli tudi ime zanj, saj se v jeziku nahuatl glasi tomatl. Za Azteke je bil najvažnejša vrtnina. Indijanci so jedli paradižnik mnogo prej, preden si ga je kakšen belec sploh upal pokusiti. Njegova rdeča, oranžna, rumena ali bela barva je bila za Evropejce dokaz, da gre za strupeno rastlino. Najprej so ga zato gojili kot okrasno tropsko kurioziteto. Šele sredi 18. stoletja so ga pričeli gojiti kot zelenjavo, najprej na Portugalskem, potem pa v Španiji, Italiji, Franciji. Iz leta 1550 pa obstajajo podatki, da so ga takrat poskusili nekateri drzni Italijani.
K nam je prišel najverjetneje sredi 19. stoletja in ie danes ena najvažnejših zelenjav, tako po zasajenih površinah kot po pridelku.
V Evropi so paradižnik najprej imenovali tomato, perujsko jabolko in volčja breskev. Kmalu pa so ga povezali z grškim mitom o hesperidah, nimfah, ki naj bi v prelepem vrtu na skrajnem zahodu zemlje čuvale drevo z zlatimi jabolki. To mu je prineslo novo ime: zlato jabolko (nemško Goldapfel, francosko pommes d'or, italijansko pomi d'oro in od tu dalmatinsko pomidor). Omenjeni mit so npr. Nemci povezali z biblijo in nastalo je novo ime Pa-radies-apfel (rajsko jabolko), od tod izvirata tudi slovensko paradižnik in srbohrvatsko rajčica. Nekai časa so v Evropi menili, da vzbuja ljubezensko slo in so ga zato imenovali ljubezensko jabolko ali noro jabolko, češ da more uživanje paradižnika povzročiti pravo razuzdanost in obsedenost.
godum raje med gojenjem.
Obdelava zemlje je za nove nasade jagod posebno pomembna, ce hočemo doseči dober pridelek K temu spada predvsem globoko rahljanje žemlje. Kdor le more, naj prerahlja na globino dveh lopat. To za jagode za dostaje. Pri tem pa moramo paziti, da hlevski gnoj. ali kar pač za obogatitev s humusom uporabljamo, ne dospe pregloboko v zemljo, Te snovi so učinkovite le, če ostanejo v zgornji plasti zemlje, da jih torej vdelamo na globino prve lopate.
Zračno, sončno rastišče jagodam najbolj ustreza, dobro pa rodijo tudi še v polsenčnih le gah. Močno senčnim le»gam se pa izogibajmo, ker dobimo tam veliko manj pridelka. Proste pasove med drugim jagodičevjem pa lahko brez pomislekov posadimo z jagodami. Tudi zemljo med mladimi sadnimi drevesi lahko izrabimo z njimi.
Pri večletnih nasadih jagod tudi v hišnih vrtovih ne smemo vrst saditi gosteje kot na 60 cm. Razdalja rastlin v vrsti se ravna po rastnosti sorte. Šibkorastoče sadimo le 20 cm narazen, vse druge zahtevajo 30 cm. Omenjene razdalje zadoščajo, če bo trajal nasad 3 do 4 leta.
Namesto v eni v isti sadimo v hišnem vrtu raje v pasovih, pri tem pa mora znašati razdalja med vrstama najmanj 70 cm. Pri saditvi v trakovih sta vedno dve vrsti tesno skupaj, ki že ob koncu prvega leta zrasteta v gost pas. Glede na vrsto zemlje in sorte so rastline 15 do 20 cm narazen v vrstah, ki delajo pas. Med pasovoma ostane nezaraš-čen trak 70 do 80 cm. Tudi ta razdalja se ravna po vrsti zemlje, ker se jagode na boljših tleh bujneje razvijajo kot na skromnih. Pasove pustimo, da se razširijo v drugem in naslednjem letu na 50 oziroma 35 cm. Tako ostane med njimi v vsakem primeru 50 cm široka pot.
Pri sajenju jagod moramo pa žiti, da so srčni listi sadik tik nad zemljo. Če so sadike sajene pregloboko, rade gnijejo. Pri preplitkem sajenju je pozimi nevarnost pozebe.
Jagode se po sajenju dobro primejo in hitro rastejo. Tudi zimo dobro prestanejo, če jih takoj pokrijemo z zemljo. Primerne snovi za pokrivanje zemlje so: dobro preperel hlevski gnoj, vlažna šota, razrezana slama. Slamo in podobno moramo pred tem kakšno leto kompostirati, da se morebitne kemične substance z. dežjem izlužijo.
Po   sajenju   moramo nasad krepko zaliti: tako pridejo kore-. nine jagodnih sadik v tesno zvezo z zemljo. Avgusta sajene sadike jagod moramo ob vročih dneh večkrat popršiti. dokler se ne primejo. Pršenje z vodo bi-.   stveno zmanjšuje izhlapevanje J listov.
pijača in hrana na izletu v gore
Meseca avgust in september sta idealna za hojo v gore. Ker ni povsod dovolj planinskih postojank, kje. hi se planinec primerno nahranil, je običajno treba nositi s seboj nekaj več hrane, kot na druge izlete. Pri tem pa kaj radi pretiravamo in z napačno hrane lahko naš pohod hudo zagreni mo.
Pri hoji v gorah izgubljamo z znojenjem in izdihanim zrakom obilo vlage, za to čutimo žejo. Lakota je šele na drugem mestu.
Kako bomo pogasili žejo?
Zavedati se moramo, da sladkane in alkoholne pijače ne odžejajo. Celo nasprotno, žejo povečajo. Naj povedo tisti, ki gasijo žejo s pivom, zanje velja pregovor: eden premalo, dva preveč, vendar ne morejo ostati ne pri eni ali dveh steklenicah, treba jih je več! Tudi večja količina svežega mleka ne pogasi velike žeje, posneto in kislo mleko sta že bolj učinkovita. Če bi navadni čisti in sveži vodi dodali nekaj zrnc kuhinjske soli, bi se imenitno odžejali, s soljo pa odpravimo težave, ki so posledica pretiranega znojenja. Enako dobri so nesladkani čaji, mineralna voda, odlično bi se obnesla »sadjevka«, voda iz kuhanega suhega sadja. Pitje zahteva v gorah posebno disciplino: po prvih dveh urah hoje, smemo šele prvič poizkusiti malo pijače. Velja načelo: čim se začnete nalivati, vedno bolj in več morate piti. Preveč tekočine pa zmanjša naše sposobnosti za hojo v gorah. Naenkrat popijemo le nekaj požirkov, pri tem tekočino nekaj trenutkov zadržimo v ustih,
v_,_:_
preden jo požremo. Presledki med enim drugim odžejanjem naj bodo čim dalj kolikor le moremo zdržati  Ko pridemo planinsko kočo, bomo vsekakor' popili pel čaj, če je le možno z dodatkom limon Isto svetujemo zjutraj pred odhodom n naslednjo turo. Sadni sokovi se v gorah n obneso najbolje, ker vsebujejo preveč slad-*! korja. V gore ne bomo nosili več hrane, kot jo resnično potrebujemo — za manjšo zalogo za morebitne daljše postanke in bivakiranje zaradi vremenskih neprilik. Hrana naj bo v stanju, ki dobro prenaša vročino, gnetenje, mečkanje in stresanje. Konzerve so prikladne, vendar le toliko velike, da zadoščajo za posamezen obrok. Kruh je možno dobiti tudi tak, ki dobro traja cel teden. Mali zavitki alpskega mleka so zelo uporabni, če gremo v bolj neobljudeno področje (in vedno več je zapuščenih planša-rij!). Če ne dobimo čokolade, vzemimo s seboj rozine. Bomboni niso preveč ugodni, ker ustvarjajo občutek žeje — razen mogoče sadni bomboni. Ne pozabite na limone. Kdor ima rad ribe — pridejo v poštev. In sadje? Zelo zaželeno, samo ne premehko, torej jabolka namesto medenih hrušk in banan. Prva dva dni lahko popestrimo jedilnik z doma s trdo kuhanim jajcem ali pečenim kurjim bedrcem.
Še najmanj težav s prehrano pa boste imeli, če boste načrtovali svoj izlet tako, da boste lahko naročili v planinskem domu topel obrok, ki bo več vreden kot vsa suha in hladna zaloga iz nahrbtnika.
Za konec pa še opozorilo: ne zavedamo se še dovolj, koliko težav imamo v gorah zaradi alkohola: nered, razbijanje, nesreče, tudi s smrtnim izidom. Pa ne le v visokih gorah, tudi na čisto dostopnih hribih in planinah!
dr. Tone KOŠIR
če vas zanima
Prva ljudska šola v Evropi je bila ustanovljena v Rimu leta 1597. Osnoval jo je Španec Hose de Calasanza. Obisk šole
Najdaljša železniška proga
na svetu je Transsibirska železnica, 8840 km dolga in glavna prometna pot med Uralom in Pacifikom.
Zgrajena je bila med leti 1891 in 1904 pod zelo težkimi  kdaj poslan, je prejel predsed pogoji (pragozdovi, stalno za Rr>r»«»vplt za svo
je bil za otroke brezplačen. Najdaljši telegram, ki je bil
mrznjen teren, močvirja, tež ko dostopni gorski masivi). Od leta 1938 je dvotirna. Vodi skozi Čeljabinsk — Omsk — Krasnojarsk — Irkutsk — Bajkalsko jezero — Ulan — Ud —- Čito — Habarovsk do Vladivostoka. Zadnji odsek proge od Sretenska do Haba-rovska je bil dokončan šele leta 1916. Do takrat je vbzil vlak iz Čite skozi Mandžurijo do Vladivostoka. Zaradi izrednih težav pri gradnji proge okrog ' Bajkalskega jezera je moral promet od leta 1905 potekati prek jezera s pomočjo trajekta.
Gradnja transsibirske železnice je sprožila velik val preseljevanja iz Evrope proti Sibiriji in je s tem bistveno pripomogla k razvoju velikih mest v Sibiriji in na' Daljnem vzhodu. Sedaj je proga od Moskve do Bajkalskega jezera v celoti elektrificirana.
Najdebelejši hrast v Evropi raste menda v kraju Chatillon v Švici. Sedem odraslih mož .si mora podati roke, da ga lahko ob se žejo.
nik ZDA Roosevelt za svoj 52. rojstni dan. Obsegal je le 138.000 besed.
Prva enciklopedija, ki je izšla v Evropi, je delo grškega filozofa Speusipposa (okrog 404 — 388) iz Aten, ki je bil Platonov nečak.
Prvi Severnoevropejec, ki je izdal enciklopedijo, je bil škotski menih Rihard iz opatije sv. Viktorja v Parizu. Izšla je pod naslovom »Liber exceptio-num« v Parizu leta 1140.
Najbolj slano od vseh morij je Rdeče morje s preko 4 odstotke Soli. Leži med severovzhodno Afriko in Arabijo in je del Indijskega oceana.
za osvežitev
Mlečni punč ~
2 jedilni žlici sladkorja,, jedilne žlice vode, 1/4 1 mli ka, 1/2 čajne žličke vanilj je. Zmešamo sladkor, vaii lijo in mleko. Dobro premi šamo in dodamo vodo. Prvi livarno iz čaše v čašo, da s| speni in serviramo.
Fini čaj
Za ta čaj lahko vzamem* ali ruski ali šipkov čaj. N skodelico čaja damo žličk limoninega  soka, sladkrtj' po okusu ter 3 žličke malf' novega soka ali soka iz S nega ribeza. Po želji lahk« tudi žličko ruma. Čaj pijemo vroč ali hladen.
lahk
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOV
Mercator
KAMNIK
DELIKATESNE NAMAZE s hrenom.
gorčico  in  papriko  priporočamo k mesnim jedem in jedem na žaru N\ prodaj so v vseh živilskih trgovinah 370 mililitrskih kozarčkih.
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOV
NOVO V KINU
• Ameriški film LJUBEZENSKI PARI je simpatičnu ljubezenska komedija o zdravniku, ki vzpostavlja nova spoznanja z veliko mlajšimi pari od sebe. Film je snemati v luksuznem holipvod-skem vzdušju, z veliko komedije.
Angleška drama VEDOŽEIJNA HITA opisuje mlado dekle, frizerko z imenom Rita. Ima veliko življenjske energije in bi se rada v življenju še marsikaj naučila. Doma jo dolgočasi mož, ona pa se odloči, da bo študirala literaturo. Profesor ho ponudil Riti znanje in zrelost, Rita mu bo dala svojo preprostost, zdrav razum in šaljivost. Ob slovesu bosta oba bogatejša za prihodnje življenje, nam pa bo ostal film v spomin kot odlična kreacija obeh igralcev.
Francoska drama BANKIR KA je filmska pripoved 0 uspešni poslovni ženski, kiji vsi zavidajo lepoto, srečo in prodornost. Seveda jo je treba
ki ji vsi zavidaj zaradi tega uničiti.
r
KINO
k kanj CENTER - 24. avgusta; omer. barv. pust. film TARZAN ob 16., 18. in
20. uri, 25. avgusta; amer. ban: pust film TARZAN ob 16. 18. in 20. un. premiera ama barv, ljub. komedije UUBEZENSKI PARI Ob 22. uri. 26. avgusta; ital. barv. irest. film Z/l PEST DOLARJEV ob 10. uri. amer. ban: pust. film TARZAN ob 15. in 17. uri. fagoti ban: film Pl'IA PO PILI 84: O lit VSE DOBRO ob 19. uri premični franc. ban: filma BANKIRKA ob
21. uri. 27. avgusta; amer. barv ljub. kom. LJUBEZENSKI VARI ob 16. in 18, un. ju go$i barv. film DAVITEIJ PROTI DAVITE Uil ob 20. un. 28. avgustu; amer.' barv. ljub. komedija LJUBEZENSKI PARI ob 16. in 18. uri, iugosl. barv. film ZGODNJI SNEG V MUNCHENU ob 20. uri. 29. avgusta; kanad. barv. erot. dokument film NOČI STRIPTEASA ob 16. in 18. ari, jugosl barv. film AMBASADOR ob 20. un, 30. avgusta; amer. ban: akcij, film NFAV VORK /997 ob 16. in 18. un. jugosl. ban: film NEZASLIŠAN ČUDEŽ ob 20. un
k kanj stokzič - 24. avgusta; amer. indon ban.: akcij, film OGENJ MAŠČEVANJA ob 16., 18. m 20. un, 25. avgusta; amer. ban: film OGENJ MAŠČEVANJA ob
16. in ix un, kanad barv, erot, fUn NOČI STRIPTEASA ob 20. uri, 26. avgusta; amer. ban: akcij, film OGENJ MAŠČEVANJA ob 14. uri. kanad. barv. erot. film NOČI STRIPTESAvb «ft uri,-nem. ban: erot. film ZADNJA ZRELOSl ob IX. uri, premiera angi. batV. komedije VEDOŽEIJNA RITA Ob 20. uri. 27. avgusta; ital. ban: film ZA PESI DOIAIUEV ob 16.. 18. in 20. un, 2$. avgusta; franc: ban: erot film ZGODI'.. \ O 1)1 KI lir »O« ob 16.. 18. in 20. un 29. avgusta: anal ban.: komediju VEDOŽEIJNA RITA ob 16., 18. m 20. un, 30. avgusta; <in<7/. ban: komediju; VEDOŽEl.ENA RITA Ob 16., 18. in 20. un
TRŽlC - 25. avgusta; amer. ban: krim. film BELI. PES Ob 18 in 20. uri. premieru franc ban: krim. drame BANKIRKA ob 22. uri. 26. avgusta; amer barv film BEU 1'ES ob 15. uri. franc. ban: erot. film NO-
ROSTI GOSPE ELLODIE ob 17. in 19. un. hongk. bani film VELIČASTNI PAR ob 21 uri, 27. avgusta; hongk. barv. film VELIČASTNI PAR ob 18. in 20. uri, 28. avgusta; angl. ban. komedija VEDOŽEIJNA RITA ob 18. in 20. uri, 29. avgusta; amer barv. akcij, film VELIČASTNI PAR ob 18. in 20. uri. 30. avgusta; amer. ban: krim. film GOLJUFIVA IGRA ob 18. in 20. un
kamnik dom - 25. avgusta; amer. ban: komedija SMEŠNE STRANI ZGODOVINE I. del ob 18. in 20. uri, hongk. barv. akcij, film VELIČASTNI PAR ob 22. un, 26. avgusta; amer. ban: film GAIAKTIKA — VESOLJSKA POSTAJA ob 15. uri. amer barv. komedija SMEŠNE STRANI ZGODOVINE I. del ob 17. in 19. uri, premiera amer. ban: komedije LJUBEZENSKI PARI ob 21. un, 27. avgusta; kanad. ban: erot. dokument, film NOČI STRIPTEASA ob 18. in 20. uri, 28. avgusta; amer. ban: komedija NORČIJE V KAML'U ob 18. in 20. uri. 29. avgusta; hongk. ban: film VELIČASTNI PAR ob IX in 20. uri. 30. avgusta; franc. ban: erot. film NOROSTI GOSPE ELLODIE ob 18. in 20. un
duplica -- 25. avgusta; angl. ban: ko mediju VEDOŽEIJNA RITA ob 20. un, 26. avgusta; amer. ban-, komedija IJUBE-ZENSKI PARI ob IX. uri. amer. barv. film PRIHAJA NINJA ob 26. uri, 29. avgusta; franc. ban: komedija BANKIRKA ob 20. uri, 30. avgusta; amer. ban: film 111A DE RUNNER - IZTREBIJEVALEC ob 20. uri - s
JESENICE kadio 24. avgusta; amer. ban: akcij film NINJA MAŠČEVALEC ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. krim. filma VOČNl JASTREBI ob 21. uri, 25. avgusta; amer. ban: film NOČNI JASTREBI ob 17. in 19. uri, 26. avgusta; amer. ban: krim, film GOIJEIVA IGRA ob 17. in 19. un, 27. avgusta; amer. ban: pust. film TARZAN ob 17. in 19. uri. 28. avgusta; ital barv. film ZA PEST DOLARJEV ob 17. in 19. uri, 29. avgusta; amer. barv. film GAIAKTIKA - VESOLJSKA POSTAJA ob 17. in 19. uri
jesenice plavž - 24. avgusta; amer, ban-, komedija NORČIJE V KAMPU ob 18. in 20. un. 25. avgusta: amer. ban: akcij.
film   NINJA   MASČEVALEL ub 20. un, 26. avgusta; amer. bari: akt NINJA MAŠČEVALEC ob  16. un ban: km,   n'.m M n \! i i in 20. uri, 27. avgusta; amer. ban: film GOIJEIVA IGRA ob IX. in 20. ari, S avgusta; umer. ban: pust. film TARZAN A 18. in 20. uri, 30. avgusta; hongk. ban fii» GVERILCI ob 18. in 20. un
Škofja loka sora - 24. avgust*
amer. ban: film SOSTANOVALKE obTŠJ in 20.3025. in 26. avgusta; umer barv MORILEC TZ. SLUŠALKE ob 18.30 m ?<uj 28. in 29. avgusta; franc han: film h\\ OGENJ ob 18.30 in 20.30, 30. avgust« franc. ban: film ŠOK ob 20.30
poljane — 24. avgusta; nem. ban erot. film RESNIČNE ZGODiil ob 2 26. avgusta; amer. drama GENI RACIJA m 28. avgusta; franc.  ban: film ŠOK oj 21. uri
železniki obzorje - 24. avgust
amer. ban: film UBIJALEC IZ SI I ŠAl Kf ob 20.30, 25. avgusta; nem. barv fdm RM NIČNE ZGODBE ob 20.30. 26. avgusti amer. ban: erot. film SOSTANOVALKI . 1'8.30 in 20.30, 29. avgusta; amer. GENERACIJA 84 ob 20.30
kadovijica - 24. avgusta; am* ban: film TOOTSIE ob 20. un, 25. avgur nem. barr. film KRVNI BRATJE ob 18. amer. barv. film TOOTSIE ob 20 un. avgusta; amer. ban: film TOOTSIE 18. un, amer. ban: film JAZ SEM POROT ob 20. uri, 27. avgusta; nem. barv. film KH VN1 BRATJE ob 20. un, 28. avgusta; amr baru film TOOTSIE ob 20. uri, 29. avi amer. bam film JAZ. SEM POROTA 20. uri, 30. avgusta; amer barv. pu*t. f\l< PRINt MAŠČEVALEC ob 20. uri
bled — 24. in 26. avgusta; franc. ban film EMANUELA II. ANTIDEVICA 20. u n. 25. avgusta; hongk. barv film G\% RILCI ob 18. in 20. un, 27. in 28. avgus* amer. baru. film JAZ SEM POROTA <A 20. uri. 29. avgusta; amer. baru., film J\\ OTSIE ob 20. uri. 30. avgusta; nem. btn\ film KRVNI BRATJE ob 20. un
bohinj — 25. avgusta; frunc. ban: t EMANUEIA II. ANTIDEVICA ob 20.1* 26. avgusta; hongk. ban: film (AERIIC ob IX. m 20. uri, 30. avgusta; amer. Ml film TOOTSIE ob 20. uri
TELEVIZIJSKI SPORED
NAGRADNA KRIŽANKA
SOBOTA, 25. avgust
15.45 Poročilu - 15.50 Ciciban, dober dan: Mali ribiči -16.05 F. Milčinski: Butalci, 2. del lutkovne oddaje -16.35 Zgodbe i/ Nepricave, otroška serija TV Beograd -17.05 Modrost telesa: Glava in živci, angleška doku mentarna serija - 17.55 Žensku za pultom, češkoslovaška nadaljevanka 18.45 Čudeži narave, kanadska poljudnoznanstvena se rija - 20.00 Dogodivščina pametnejšega brata Sherlo-cka Holmesa, ameriški film
- 21.35 Zrcalo tedna - 21.55 G. Puccini: Manon Lescaut, opera - 00.20 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
14.00 Test - 14.15 Kupil sem očka, sovjetski film - 15.35 Festival otroka Šibenik 84: Pihalni orkester iz Milj -16.30 Sarajevo: Državno prvenstvo v atletiki za posameznike, prenos - 19.00 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 TV kaseta: Zoran Georgiev - 20.30 Finska na prvi pogled, feljton -21.00 Poročila - 21.05 TV galerija, oddaja iz kulture -21.35 Športna sobota - 22.00 Cervantes. španska nadaljevanka - Opomba: PJ v nogometu
T\ Zagreb I. program:
Poletno popoldne: 15.25 serijski film - 15.55 Zlata go-ska, otroška oddaja - 16.10 Vse je bilo le glasba, zabavna oddaja - 17.00 Reka Tara, potopisna reportaža -17.30 Sedem TV dni - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar
- 18.15 Glasbena akademija vam predstavlja - 18.30 To je to. dokumentarna oddaja
19.30 IV dnevnik - 20.00 Pandora in leteči Holandec. angleški film 22.00 TV dnevnik - 22 15 V soboto zvečer
NEDELJA, 2«. avgust
8.55 Poročila - 9.00 Živ žav, otroška matineja - 9.50 Trnov grad, ponovitev madžarske otroške nadaljevanke - 10.20 M. Smoje: Veliko mesto, nadaljevanje in konec - 11.45 625 - napoved tedenskega sporeda - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila (do 13.05) - 15.50
Poročila 15.55 \lpe-Ja dran, informativni magazin
- 10.40 TV teka - Zabavno-glusbene oddaje 1960-1964 -17 45 Zvezda v prahu, ameriški film - 20.00 Ž. Senečic
- F. Tomičie: Gabrijel, nadaljevanka TV Zagreb 20.55 Hodoljubljo: Vukovar, potopisna reportaža TV Sarajevo - 21.25 Reportaža z nogometne tekme Hajduk:Parti-zan - 21.55 Športni pregled -22.25 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
10.45 Test - 11.00 Niš: Državno prvenstvo v tenisu za posameznike (m), prenos -14.30 Test - 14.55 Zandvo-ort: Avtomobilske dirke formule 1 za VN Nizozemske, prenos - 16.45/17.00 Sarajevo: Državno prvenstvo v atletiki za posameznike, prenos - 19.10 Turistični vodič -19.30 TV dnevnik - 20.00 Mesta: Sydney, kanadska dokumentarna serija 20.50 24 ur - 21.00 Kino -To sem jaz, venezuelski film - 22.30 Neobvezno, oddaja iz kulture
TV Zagreb I. program:
11.50 Poročila - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Kapitan Mikula Mali, jugoslovanski film - 14.30 Glasbeno popoldne: Mednarodni tabor Glasbene mladine v Grožnjanu - 16.05 Dobrodošli v Indijo, dokumentarni film - 16.25 Jack Holborn, serija za otroke - 17.15 Narodna glasba - 17.45 Ločitev, ameriški film - 18.55 Retrospektiva zagrebške šole risanega filma - 19.30 TV dnevnik 20.00 Gabrijel, TV nanizanka - 20.55 Potovanja: Slike iz Slavonije -21 25 Reportaža z nogometne tekme Hajduk.Partizan
- 21 55 Športni pregled -22.25 TV dnevnik - 22.40 Mednarodni turnir v rugbv-ju. reportaža iz Zenice
PONEDELJEK, 27. avgust
18.05 Poročila - 18.10 Zgodbe iz Nepricave otroška serija TV Beograd - 18.40 Pet minut za rekreacijo - 18.45 Vido šola oddaja za mlade -20.00 A. Salinskij: Šofer za eno vožnjo, 2 del sovjetske drame   21.10 Glasbeni ma-
gazin: nocoj o glasbi in morju - 22.10 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.40 Test - 17.55 TV dnevnik - 18.15 Lutkarski pogovori, otroška oddaja - 18.30 Pravljice narodov in narodnosti - 18.45 Jesenska sere-nada: Giulio Chiandetti - kitara 19.00 Indirekt - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost
- 20.50 Poročila - 20.55 Hit meseca, zabavnoglasbena oddaja - 21.45 Dinastija, ameriška nadaljevanka
TV Zagreb I. program:
17.50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Lutkarski pogovori, otroška oddaja -18.30 Pravljice narodov in narodnosti - 18.45 Video šola — oddaja za mlado - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Začetek, sovjetski IT film - 21.30 Izbrani trenutek - 21.35 Svet danes, zunanjepolitična oddaja - 22.05 En avtor, en film - 22.25 TV dnevnik
TOREK, 28. avgust
17.45 Poročila - 17.50 Jekle-nec, otroška serija TV Zagreb - 18.10 Koprska srečanja - Otroške folklorne skupine. 1. oddaja - 18.40 Pisani svet: morje - 20.00 H. Robbins: park Avenija 79, nadaljevanje in konec -21.35 Čudež življenja, švedska dokumentarna oddaja -22.30 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže:
17.40 Test - 17.55 TV dnevnik - 18.15 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju, otroška oddaja - 18.45 Francija skozi šanson, glasbena - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Narodna glasba - 20.45 Žrebanje lota
- 20.50 Spomini: Vis - Baza in trdnjava Jugoslavije, l.del dokumentarne oddaje - 21.35 Poročila - 21.40 Jazz na ekranu - 22.30 Književnost
TV Zagreb I. program:
17.50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju, otroška oddaja - 18.45 Francija skozi šanson, glasbena serija TV Lj - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dialogi, notranjepolitična oddaja - 20.45 Žrebanje lota
RADIJSKI SPORED
SOBOTA, 25. avgusta Prvi program
4.30 Jutranji program -glasba« - 8.05 Pionirski tednik - Počitniško popotovanje - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Svetovna reportaža - 10.25-11.30 Dopoldne ob lahki glasbi -11.30 Srečanja republik in pokrajin - 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00, Zunanjepolitični magazin - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Iz dela glasbene mladine Slovenije - 19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Oddaja za Slovence po svetu 23.05 Literarni nokturno Kučak: Ljubezenske 23.15 Od tod do polnoči - 00.05-5.00 Nočni program glasba
NEDELJA, 26. avgusta Prvi program
5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Otroška radijska igra - 9.05 Še pomnite tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00-13 00 Naši poslušalci čestitajo in" pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.20 Humoreska tega tedna - 15.30 Nedeljska reportaža - 16.20 Pogovor s poslušalci - 16.30 Pri nas doma - 17 50 Zabavna radijska igra - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih. Skupni program J RT 23.05 Lite rami nokturno 23.15 Poletni ritmi - 1)0.05-4.30 Nočni program - glasba
PONEDELJEK, 27. avgusta Pr\i program
4.30-8.00 Jutranji program glasba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do stra
ni - 10.05 Rezervirano za -11.05 Ali poznate? - 12.10 Veliki revijski orkestri -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - glasba - 20.00 Pop barometer - 21.05 Glasba velikanov - 22.30 Ob domačem ognjišču - 23.15 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba *
TORFK, 28. avgusta Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za šolarje -10.05 Rezervirano za - 11.05 Ali poznate - 14.35 Iz mladih grl - 15.00 Radio danes radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - glasba - 18.00 Sotočja - 19.35 Lahko noč otroci - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informa tivna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe - 2305 Literarni nokturno - 23.15 Iz filmov in glasbenih revij - 00.05-4.30
Nočni program - glasba
SRFDA, 29. avgusta Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program glasba - 9.35 Napotki za nase goste i/, tujine - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujoio - 11.05 Ali poznate   16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio oh 17.00 - glasba' 19.35  Lahko noč otroci -19.45 Minute z. ansamblom Slovenije   20.00 Koncert za besedo   20.25 Iz klavirske literature Bele Baroka 21.05 Arrigo Boito: Odlomki iz   opere   -Melistofeles« -22.15 lnlorrnativna oddai-i v nemščini in angleščini 22.25 Iz naših sporedov 22.30 Zimzelene melodije 2305 Literarni nokturno -23.15 Jazz za vse - (10.05-1.30 Nočni program glasba
ČETRTEK, 30. avgusta Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 10.05 Rezervirano za 11.00 Poročila - 11.05 Ali poznate? - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.45 Naš gost -15.00 Radio danes, radio jutri - 15.10 Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - glasba 18.00 Radioteka - 18.30 Skladbe za kontrabas in klavir - 21.05 Literarni večer - 21.45 Lepe melodije -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Večerna podoknica -23.05 Literarni nokturno -23.15 Palete popevk jugo slovanskih avtorjev 00.05-4.30 Nočni program -glasba
PETEK, 31. avgusta Pr\i program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za šolarje -8.35 Od plošče do plošče -9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za . .. - 11.05 Ali poznate - 14.05 Od uverture do kola -16.00 Vrtiljak 1-7.00 Studio ob 17.00 - glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Pojemo m godemo - 20.00 Na krilih petja - 22.15 Informa tivna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30-24 00 Iz glasbene skrinje - 00.05-4.30 Nočni program - glasba
notranja
20.55Gora na temni strani meseca, švedski film - 22.30
TV dnevnik
SRFDA, 29. avgust
18.10 Poročila - 18.15 Ciciban, dober dan: morski zakladi - 18.30 Čez atlantski ocean, potopisna reportaža IV Zagreb - 20.00 Film tedna: Marnie, ameriški film -22.10 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
16.25 Test - 16.40 Mednarodni IV rokometni turnir prvakov »Doboj 84« Borac (Banja Luka) : Steaua (Bukarešta), prenos - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Mornar James, angleška otroška drama - 18.45 Glasbena oddaja
- 19.30 TV dnevnik - 20.00 Estradna sreda: Festival dalmatinskih klap - Omiš 21.00 Poročila - 21.10 Iz koncertnih dvoran: J. Sibelius: Simfonija št. 2 v D-duru op. 43
TV Zagreb I. program:
16.30 Videostrani - 16.40 Mednarodni rokometni turnir prvakov »Doboj 84« -Borac (B. Luka) : Steaua (Bukarešta), prenos - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar
- 18.15 Mornar James, angleška otroška drama -18.45 Glasbena oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Filmski večer - Plačanec, italijanski film - 22.30 TV dnevnik
ČETRTEK, 30. avgust
18.00 Poročila - 18.05 Tra-pollo HH 33: Vojvoda, mladinska nadaljevanka (ČB) -18.40 Želeli ste - poglejte, poučno-zabavna oddaja -20.00 Tednik - 21.05 R. Ca stellani: Življenje Verdija, nadaljevanje in konec -22.15 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
16.25 Test - 16.40 Mednarodni rokometni TV turnir prvakov »Doboj 84« Sloga-Bosnaprevoz : CSKA (Moskva), prenos - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Junaški rod, otroška serija TV Skopje -18.45 Portreti glasbenikov: Bogdan Dimitrijevič - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Umetniški večer - Šampion, ameriški film in 21.30 Pogovor s Kirkom Douglasom - 22.30 Poročila
TV Zagreb I. program:
16.30 Videostrani - 16.40 Mednarodni rokometni TV turnir prvakov »Doboj 84» Sloga-Bosnaprevoz: CSKA (Moskva), prenos - 18.00 Poročila - 18.05 TV kol' dar -18.15 Junaški rod, ot oška serija TV Skopje - 18.45 Portreti glasbenikov: Bogdan Dimitrijevič - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Refleksi, politični magazin - 21.05 Na krilih pesmi, glasbena oddaja - 21.50 TV dnevnik
PETEK, 31. avgust
18.05 Poročila - 18.10 Domači ansambli: Ansambel Franca Miheliča - 18.40 Trnov grad, madžarska otroška nadaljevanka (ČB) -19.10 Risanka - 19.20 Cik cak - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik I - 19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 Kondorjev let: L*d, veter in ogenj, angleška dokumentarna serija - 20.55 Propagandna oddaja - 21.00 Ne prezrite -21.15 B. Binns: Proti vetru -Vprašanje krivde, avstralska nadaljevanka - 22.05 TV dnevnik II - 22.20 M. Dolenc: Gorenčev vrag, nada ljevanje in konec
Oddajniki II. TV mreže:
17.45 Test - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Avtograrni, otroška serija TV Skopje - 18.45 Narodna glasba - 19.30 IV dnevnik - 20.00 Ohridsko poletje 84 - 20.45 Poročila -20.50 Vidiki, dokumentarna oddaja 21.25 Sovjetska znanstvena fantastika: mesečeva mavrica, igrani film
TV Zagreb I. program:
15.50 Videostrani, poletno popoldne - 16.00 Gore sveta, dok. oddaja - 17.00 Risanka 17 05 Umor kita. serijski film - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Avtograrni, otroška serija 'IV Skopje 18.45 Narodna glasba -19.30 'IV dnevnik - 20.00 Derrick, serijski film - 21.05 Zabava vas Miki Jevremo-vi. - 21.50 TV dnevnik -22.05 V petek ob 22h, kulturni mozaik
•v	ČLAN la D'JSKE POSADKE KIVOCH LADJO	BELA SUŽNJA V HAREMU	KAKOVOST NO PRIMORSKO VINO	MESTO V. BANATU	PRACLOVEK IZ Nf AN OERTALA	TINE LOGAR	Mfsrov ZRN OB RE KI KOCHER	FflPOTRES NI RUŠIL NI VAL	ORNAMENT	ZVEZNI SINDIK ČASOPIS
PISEC KO MFN1ARJEV										
ŽENSKA RDE OH L\S										
NEM DENARNA ENOTA						FRANC RO MARSKO MESTO				
ENO OD IMEN PISATELJA POEJA						GLAVNI ŠTEVNIK MESTO POD :RUSKO GORI	1			POD
KRAJŠE IME 8RA ZILSKEGA VELEMESTA				VLADAR O M ASTf ANO FILM REŽISER						
SESTAVIL n n	SPROŽITEV OROŽJA SIBIRSKI VELET OK						MELIfcCE GL MESTO maDaoas KARJA			
OSKAR			LJUBEZ PESNIŠTVO VRSTA OBLICA							
OKROGLO POKRIVALO								TUJE ŽEN IME	OESET1 DEL	AFORlST BUCHWAL0
NAJMLAJŠ DOBA V 0 VINI ZIM JE OBLI* DANJE	a POLEDENA EOL ZGODO UE KOSE OVALO SE-POVRŠJE	PESNICA SKERL IZDELOVALEC RAKET				UPANJE ER8LI				
UUBU UMETN GALERIJA				VODITE U STRANKE GIBANJA						
LOSCILO				PISATELJ HEMINGWAY SODNI TfflMIN						
PREDEL OB BOHINJSKEM JEZERU	*					ANGL STE TLO PIVO DEL MO Lf.KUlE				
ZAUPANJE VEROVANJE					S1AROGR DIDAKT PESNIK ^ERCEOOVEC					GROBO DOMAČE SUKNO
IGOR TOF.KAR			ST CESKI SAHIST					IRIDU		
			"ATROSLAV OBLAK					IVAN TAVČA R		
JAVOROV as										
	IGRALEC IGRE Z žogo									
Rešitev nagradne križanke z dne 17. avgusta: Kamora, amater, viroza, Franček, Šiit, era, Abel, AK, VN. notar, ata. akita, leca, sned, klis, Laclos, oje, Ar, Isfahan, Ister, Gott, Rade, Ika, Dobeno, politikant, slak, danas.
Prejeli smo 116 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Anica Ipa-vec, Bistrica — C. 4. julija 35, Tržič, 2. nagrado (150 din) prejme Mateja Kalan, Ki dričeva 28, Kranj, li. nagrado (100 din) prejme Marjan Trškan, Jaka Platiše 3, Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke pošljite do 29. avgusta do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijade 1 — z. oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din.
POTROŠNIŠKI KREDIT NA PODLAGI PRODAJE DEVIZ
S prodajo deviz Ljubljanski banki si zagotovite poleg dinarske protivrednosti po veljavnem tečaju, še gotovinsko posojilo v enakem znesku.
Posojilo boste dobili po 42 % obrestni meri in ga vračali v enakih mesečnih obrokih. Najdaljša doba vračanja je 5 let.
Višina kredita in doba vračanja sta odvisni od vaše kreditne sposobnosti.
Dodatne informacije boste dobili v vseh enotah Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske.
MMk ljubljanska banka
M Temeljna banka Gorenjske
O LAS  8 STRAN PETEK, 24. AVGUSTA 1984
KRAJEVNA SKUPNOST SMLEDNIK
Skrb za turistični razvoj
Ernest Kobolt, predsednik sveta krajevne skupnosti: »Marsikaj smo že naredili na področju komunalnih dejavnosti, še vedno pa nas čaka precej dela.« — Za krajevni praznik bodo jutri, 25. avgusta, odkrili na domu krajevne skupnosti spominsko ploščo narodnemu heroju Albinu Grajzarju
Smlednik — Krajevna skupnost Smlednik v občini Lju-bljana-Šiška ima na svojem, zahodnem delu za sosedo krajevno skupnost Trboje, ki sodi v kranjsko občino. Okrog 1500 prebivalcev te krajevne skupnosti si je 22. avgust izbralo za svoj praznik. V teh dneh se spominjajo  dogodka  iz leta 1941, ko je bilo na poti med Smlednikom in Vikrčami postreljenih več talcev. Praznovanje se je začelo že minulo soboto, ko je društvo upokojencev   Smlednik pripravilo kolesarski izlet. Osrednja svečanost bo jutri, 25. avgusta, popoldne, ko bodo na domu krajevne skupnosti Smlednik od-
krili spominsko ploščo domačinu, narodnemu heroju Albinu Grajzarju.
Krajevna skupnost, v kateri je 429 gospodinjstev, združuje pet naselij. Po.številu prebivalcev so največje Hraše (402), sledijo pa Valburga (390), Smlednik (367), Moše (195) in Dragočajna (127). Na tem območju je okrog 70 kmetovalcev, ki sodelujejo s kmetijsko zadrugo Medvode. Večina krajanov je zaposlenih v delovnih organizacijah v Medvodah in v Škofji Loki, približno enako število pa v Ljubljani oziroma v Kranju.
»Marsikaj smo na področju komunalnih dejavnosti v kra-
Ernest Kobolt, predsednik sveta krajevne skupnosti
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
Igre po ameriškem okusu
28-letni elektroinženir Janko Bolka iz Tupalič pri Preddvoru, zaposlen kot tehnični vodja reportažnega avtomobila v RTV Ljubljana, je bil v Los Angelesu član evrovizijske televizijske ekipe, ki je skrbela, da smo bili v Evropi sproti seznanjeni z najpomembnejšimi dogajanji na olimpijskih tekmovališčih.
Tupaliče — Le redkokatera vas se lahko MHi pohvali, da je na nedavno končanih 23. letnih olimpijskih igrah v Los Angelesu imela dva zastopnika. Tupaliče pri Preddvoru, ki so prej vasica kot vas, se lahko. Poleg Alenke Cuderman, ki se je vrnila z iger z zlato olimpijsko kolajno, je bil v Ameriki tudi njen sokrajan Janko Bolka. Ni tekal za žogo ali se kako drugače meril s športniki. Bil je član evrovizijske ekipe, ki je skrbela, da smo bili v Evropi pravočasno seznanjeni z dogajanji na olimpijskih tekmovališčih.
Janko je že izkušen »olimpijec«. Los Ange-les so bile njegove tretje olimpijske igre. Krst je doživel pred štirimi leti v Moskvi, takrat ga je Evrovizija prvič povabila v druščino 160 programskih in tehničnih televizijskih delavcev. Dobro se še spominja, da so bili vsi napisi na tamkajšnjih napravah v ruščini, kar je zahodnoevropske strokovnjake še posebej motilo. Janku je bilo lažje, slovenščina je prav tako kot ruščina slovanski jezik in ko so šle. igre h koncu, se je že tudi z domačini kar dobro sporazumeval. Kot član evrovizijske ekipe je imel prost vstop na tekmovališča in tudi v olimpijsko vas. Bolj kot vsega drugega se spominja, kako so domačini skrbeli za varnost športnikov in ostalih udeležencev iger. Vsak njihov korak so nadzorovali. Rentgenske naprave, kakršnih smo vajeni z letališč, so bile občutljive že na peresnik v žepu ali na hlačno zadrgo.
Po moskovskih igrah smo Janka redno videli v Planici, Kranjski gori in na Pohorju, bil je na svetovnem prvenstvu v dviganju uteži v Ljubljani in na drugih mednarodnih športnih prireditvah v Jugoslaviji. Olimpijske igre v Sarajevu so bile zanj, kakor tudi za ostale televizijske delavce, nov izziv. Ljubljanski televizijci so prevzeli prenos moškega slaloma, veleslaloma in smuka z Bjelašnice. Janko je bil tehnični vodja enega izmed treh reportažnih avtomobilov.
»Tuji strokovnjaki so naše prenose ugodno ocenili, čeprav smo delali v težavnih razmerah,« pravi Janko. »Najteže nam je bilo, ko jo tekmovalna komisija odpovedala smuk in smo morali v hudem mrazu in ob močnih sunkih vetra v onem popoldnevu prestaviti kamere na nasprotni breg. Z najbolj strmih in težko dostopnih predelov proge smo kamere in ostalo opremo znosili na ramenih. Pri tem so nam veliko pomagali tudi znani tr/.iški alpinisti.«
Komaj se je Janko oddahnil od zimske olimpijado, že jo prišlo od Evrovizije povabilo za Los Angeles, 25. julija, je sedel na letalo in se po 18 urah vožnje, med katero je šestkrat jedel in si ogledal dva filma, ustavil v Ameriki. Vmes je veliko razmišljal o Jatovi zamudi od Zagreba do Londona in o vseh pripetijah, ki so bili povezani z. njo.
V evrovizijski ekipi je bilo tokrat devet Jugoslovanov, z. ljubljanske televizije poleg Janka še Bero Hvala. V Ameriki je bil tudi Stane Škodlar. ki je s svojimi prenosi na svetovnem prvenstvu v dviganju uteži v Ljubljani tako navdušil može od ameriški' dni/ be ABC", da so mu tudi na igrah zaupali režisersko mesto.
V evr«»vizijskem središču se je -zbirala« slika z vseh olimpijskih tekmov alisc. odtod je prek satelita nadaljevala pot na stari kontinent. Istočasno so posredovali v Ev to po štiri slike. Ker pa je bilo zanimiv ih in pomembnih dogajanj na številnih olimpijskih tokrrtd vališčih veliko, so posnetke skrajšali in jih
kasneje v obliki »olimpijskega- obzornika« ♦ poslali v naše domove.
»Presenetila me je že zgradba mednarod- Z nega televizijskega središča. Medtem ko so ♦ v Moskvi in tudi pri nas v Sarajevu postavili ^ novi stavbi, ki za zdaj nista izkoriščeni, so ♦ se Američani odločili za improvizacijo. Tele- Y vizijski center so uredili v snemalnem stu- 2 diu, začasnih rešitev pa so se posluževali tu- J di pri športnih objektih in spremljajočih na- 4 pravah. . . Izkazali so se kot mojstri za pre- 4 nose košarkarskih tekem, kolesarskih dirk J in atletskih tekmovanj. Ogledal sem si srečanje naših košarkaric z ameriškimi. Njihov snemalec pod košem je imel na kolenih, tako kot igralke, ščitnike, in se je zato, da bi naredil dober posnetek, vrgel s kamero tudi na kolena. . . Nekaj posebnega so bili prenosi, ki jih je televizijska družba ABC pripravljala za domače gledalce. Ko je Carl Levvis osvojil tretjo zlato kolajno (v teku na 200 metrov), je v počasnem posnetku pokazala njegov tek od starta do cilja, prikazala je častni krog teka z ameriško zastavo, predstavila njegove starše. Šele čez 20 minut je ameriški gledalec izvedel, kdo je bil drugi in kdo so bili ostali finalisti.«
Ob dežuranju za magnetoskopom je Janku ostalo bolj malo časa za ogled znamenitosti mesta in olimpijskih tekmovanj. Navdušili so ga znameniti hollywoodski studiji, Disnevlund — pravljična dežela za otroke, gostoljubje Američanov. Presenečen je bil nad bednim življenjem v črnski četrti, kjer mrgoli narkomanov, potepuhov, siromakov, pijancev, prešuštnikov. . . , nad gospodo v četrti najbogatejših meščanov, nad njihovimi vilami in hišnimi bazeni. Od tekmovanj si je ogledal le nekaj nastopov naših. Navijal je za naše rokometašice na uvodnem srečanju / /vezno republiko Nemčijo, s tribune je bodril tudi sovaščanko Alenko.
Jugoslovani so bili v Ameriki ugledni gostji', pravi. Ko so zadnji dan iger prenašali maraton, jo ameriška televizija med preno • som prikazala Baš čaršijo (dol Sarajeva) in »srebrno« vožnjo Jureta Franka: komentator pa je opozoril, da igre gledajo tudi v Sarajevu, in dejal, da Jugoslavija ni !•• dobra orga-nizatorica iger, temveč (zaradi bogate bere odlici j) tudi velik športni narod.
, C. Zaplotnik
jevni skupnosti že naredili, še vedno pa nas čaka precej dela,« pripoveduje predsednik sveta Ernest Kobolt. »Predvsem se bo naša krajevna skupnost v prihodnje morala bolj odpreti navzven. V mislih imam predvsem turizem pa društveno oziroma družbeno dejavnost. Za še hitrejši razvoj bo treba večkrat čimbolj tesno stopiti skupaj v sami krajevni skupnosti. Krajevne in občinske meje ne bi smele biti ovira pri doseganju ciljev.«
Prav v zadnjem obdobju so v krajevni skupnosti razširjali telefonsko omrežje. Telefonska centrala v'Smledniku ima 160 priključkov. Lani se je nanjo priključilo 92 novih naročnikov, letos pa še okrog 35. V zadnjem času je podjetje Elek-tro Kranj položilo električne kable po vsej krajevni skupnosti. Že doslej so precejšnjo skrb posvečali javni razsvetljavi; pravkar jo urejajo v naselju Valburga. Tudi pri urejanju cest in kanalizacije so že marsikaj naredili.
»Pri razreševanju komunalnih problemov nas v prihodnje čaka še precej dem. Še posebno pereča je oskrba s pitno vodo. Od lanske jeseni do maja letos so bili ponekod kar pogosto brez vode. Vodovod iz Kranja je postal premajhen in zdaj se kaže rešitev za dodatne količine vode iz Mavčič. Želimo, da bi kranjskemu Vodovodu to čimprej uspelo in da se stvar ne bi preveč vlekla.
Kar zadeva urejanje cestnega omrežja v krajevni skupnosti, bomo najbrž morali razmišljati o kakšnem samoprispevku. Pa tudi na področju telefonije in kanalizacije še ni vse gotovo. Pri slednji nas sploh čaka trd oreh. In nenazadnje je tu še pokopališče. Imamo prostora še za dva grobova. Imeli smo težave zaradi zemljišča, vendar upamo, da bomo morda še s sodelovanjem krajevnih skupnosti Pir-niče in Medvode za področje Zbilj, tudi ta problem kmalu rešili.«
Še posebno skrb pa v krajevni skupnosti posvečajo turističnemu razvoju. Smlednik je namreč ena redkih krajevnih skupnosti, ki se lahko pohvali, da ima na svojem območju 1 #kar dve turistični društvi '(Smlednik in Dragočajna-Mo-še). Prav v teh dneh so na njihovo pobudo predstavniki krajevne skupnosti, organizacij in izvršnega sveta Ljubljana-Ši-ška ocenili možnosti in potrebne akcije v prihodnje.
»lahko rečem, da smo na turističnem področju že marsikaj naredili,« pravi Ernest Kobolt. »Kamp v Dragočajni se lepo razvija. Letos je bilo v neposredni bližini kampa odprto gostišče Veronika. Svoj, prav gotovo zanimiv, program ima pension Kanu. Dobro poznano je tudi gostišče Zorman v Valburgi. Velike možnosti vidimo v izletišču Stari grad v Smledniku. Turizem na našem območju ima vsekakor velike prednosti pri nadaljnjem razvoju; seveda se prav glede tega ne bomo smeli zapirati v krajevne ali kakšne podobne meje.«
Ob tej priliki velja še posebej omeniti in hkrati pohvaliti tudi zares dobro sodelovanje, ki ga ima krajevna skupnost z delovnima organizacijama Co-lor in Donit v Medvodah, s pevskim zborom i/. Medvod, s kulturno skupino iz vojašnice Borisa Kidriča v Šentvidu, pa z vzgojnim zavodom Fran Milčinski v Valburgi in s šolo. Me nijo pa, da bi bilo lahko bolj živahno domače kulturno društvo, pa tudi mladina se le od časa do časa zagreje za kakšno akcijo. Sicer pa je delo družbenopolitičnih organizacij dokaj živahno  Med aktivnoj sinu društvi sta uho turistični in gasilsko d. uštv.o.
Središče kraje* ne skupnosti Smlednik 1 s,- holj postaja *' je trgovina Loka in dom krajevne skupnosti s pošto. |'v nih organizacij ima na območju krajevne skupnosti f mona v Hrašah svoj obrat za 200 glav živine. Dobro pa< skupnost sodeluje z delovnima organizacijama Donit $ Medvod. , • o
i<
Velika pridobitev za kraj je šola s telovadnico
Turistično dejavnost v krajevni skupnosti je letos oA vo gostišče Veronika v bližini kampa v Dragočajni \
16.30 bo povorka izpred doma krajevne skupnosti krenila do Vzgojnega zavoda Frana Mil-činskega, kjer bo ob 17. uri zborovanje s kulturnim programom. Ob tej priliki bodo podelili priznanja, nato bo to-variško srečanje. V prostorih zavoda Frana Milčinskega bo jutri popoldne odprta tudi razstava izdelkov otrok.
Med prireditvami v počastitev krajevnega praznika velja omeniti še današnjo (petek) popoldansko gasilsko vajo. Drevi bodo zakurili kres na Starem gradu. Prihodnji petek, 31; avgusta, popoldne bo na programu Tradicionalni tek dvojic Po stezah partizanov.
A. Žalur
Del
V železarni \\M hladnih obrolp6 nad kvaliteto w pohvalijo
Jesenice — V Uktfr' delovnem kolektiv;, seniška železarna $| vo pojavljajo razlier, izkušnje in zamisli kaloričnosti in detr nosti toplega ah obroka, ki ga dno\ železarji- v kantina rim je hrana silne 1 se stalno pritožuje
Ze pred jutrišnjim svečanim odkritjem spominske plošče oh 16. uri na domu krajevne skupnosti, bodo ob 15.30 v domu krajevne skupnosti sprejeli  svojce   padlih   talcev. Ob
1TAŽA
■-
PETKOV PORTRET
ubileiev
rojstni dan, 35 let zadovoljstva v službi in 30 let od plesalke do lentorja oziroma organizacijskega vodje folklorne skupine; vse to se
združilo minuli petek v velik praznik Marije Csipo s Primskovega >ri Kranju. — »Bile so težave, razočaranja, vendar volje mi pri »Iklori niso nikdar vzeli.«
Primskovo pri Kranju — Ijfol'ko pomembnih, veselih, ži-[^■jenjskih dogodkov naenkrat |Hb le redkokdaj in kje združi v sam velik praznik. Tudi na-jtj'te srečanje z Marijo Csipo mili. Auli petek zvečer na domu je ***fcJr*° J naključno kot načrt-P**f°" bedeli sm0 le- da i' ^'luni f AJ>lklorne skupine pripravljajo »Presenečenje. Ko smo se ogla-pli, je še ni bilo doma. Presenečeni smo izvedeli, da so ji ^ga dne v delovni organizaciji Kranj pripravili sveča-•st ob njenem odhodu v po-:oj po 35 letih dela v PTT pod-•tju.
»Jutri,   18. avgusta, imate rojstni dan. Kako se poču-ite?«
»Saj kar ne morem verjeti, 'oliko presenečenj naenkrat, h 50 let je tako hitro minilo 35 let v službi, kjer smo da-les proslavili, prav tako. In ■daj se srečanje s folkloro, ki Hflnc ta hip spominja na čase
mk> - d
JUl Preveč veselih dogodkov na-^•nkrat, da bi razgovor lahko ^pirno tekel. Zvem, da je bila ^Bojena v Železnikih in da je
fpn 1 5 letih začela kot plesalka h takratni folklorni skupini t>PD Svoboda na Primsko-vem. Ko se je poročila, ni zapustila folklornih parov, kar me pogosto dogaja v folklornih skupinah. Ostala je zvesta folklorni skupini na Primsko-wem. Še naprej je ostala njen ^Kan in vse bolj njen organizacijski vodja ali nekakšen mentor.
»Pomagala sem najprej Ko-alju, ki je kasneje odšel v titnje. Sodelovala pri pripravljanju strokovnih seminarjev la mlade. Ves čas pa sem živete s skupino. Čeprav ni nikdar pil plesalec v folklori, me je giož razumel. Celo pomagal i je oziroma mi še. Bile so te-;ave in razočaranja tudi v naši folklorni skupini, vendar volje Bp1* nikdar niso vzeli. Ničkoliko Hvih je že odšlo; k folklorni sku-jpini Sava in drugam. Vendar prihajajo drugi. Lahko rečem, da imamo danes vztrajne ple-' *salce in vsaj deset zanesljivih
Marite Csipo: »Zelo radu sem dcluiu v ITT podjetju in želiim si. da bi folklornu skupinu živci u Se naprej.«
di najpomembnejše, za obstoj družine. Redno se udeležuje mo festivalov in srečanj. Letos smo bili edini predstavniki iz Slovenije na mladinskem festivalu v Prištini. Seveda nismo zamudili srečanja v Pod-blici. Predstavili smo se s spletom štajerskih plesov. Tako imamo zdaj nove štajerske in obnovljene gorenjske noše. DPI) Svoboda nam pomaga pa tudi sicer zelo uspešno deluje. Težave v folklorni skupini so vedno nastopile, kadar celotno društvo ni v redu delalo.«
»Poslej, po odhodu v pokoj, se vam oheta precej prostega časa?«
»Ne skrbi me, da bi ga bilo preveč. Želim si, da bi folklorna skupina živela še naprej.
Pozdrav, čestitka in zahvala .
parov. Seveda pa vedno sprejmemo nove; vsak torek ob 20. uri se dobivamo v zadružnem domu na Primskovem. Zdaj smo se lotili tudi ustanovitve tamburaške skupine. Jeseni bomo resno zastavili delo tiidi z njimi. Želimo, da se nam jih pridruži čimveč; prav tako ob torkih zvečer.«
»Tridesetletno delovanje folklorne skupine je že lep uspeh in jubilej.«
»Petnajst do dvajset nastopov v sezoni imamo in to je tu-
Sicer pa tudi zelo rada hodim v hribe. Prav toliko mi pomenijo kot delo v skupini. Rada
sem v skalah, visoko, da vse vidim; občudujem divjad in gorsko folkloro.«
Še to je povedala, da je bil tudi oče pismonoša in da je v PTT podjetju zelo rada delala. Potem pa sta se pred vhodom že zaslišala harmonika in veselo vriskanje. Prišli so člani folklorne skupine. Bil je to še en, zares praznični nastop.
A. Žalar
a kantina ni trgovina
valilnicah hrane nudijo pestro izbiro toplih in olpjemljivi ceni. — »Domačega« negodovanja oiovolj, drugi delavci prehrano v železarni ^
takklanjajo, spet tretji se spomi-vufcajo dobrih starih časov, ko is*PO v delilnicah za denar lahko ičaSVipili salamo ali druge delika-sliHese znatno ceneje kot .v trgo-inah. Šesttisoč delavcev, sest soč mnenj, na katera odgovarja s svojega stališča temelj-a organizacija Družbena prerana v železarni.
m-
s »V    železarni pripravimo ftinevno   okoli   2.600 toplih ^Obrokov, 3.000 do 4.(MM) hlad-nPJh malic,« pravijo vodja Ko-*piana Bradic, namestnica računovodja   Marija   Brkič in iodja samopostrežne in kuhi-ije Miro Čirovič. »Ekonomska Cena  obroka je znatno višja ■bt je vrednost bona, ki ga delavci dobijo, razlika se pokrije po   družbenem   dogovoru iz »klada skupne porabe. Čeprav ||e denar delavčev, jim še ni greha prispevati tudi iz lastnega žepa. Stroški hrane, prevo-v,  energije in vzdrževalni troški so iz dneva v dan višji n naša temeljna organizacija h mora pokriti. Ko govorimo Prispevku iz lastnega žepa elavcev, to ni neka jeseniška «*vost, kajti v marsikateri de-vni organizaciji po Sloveniji se že odločili za to, da de-
lavci prispevajo za obrok dinar pa tudi pet ali celo deset.
Nedvomno so sredstva, ki so namenjena prehrani, še vse preveč skromna. Skromna zato, ker nudimo kvalitetno in dovolj obilno prehrano. V železarni imamo še vedno raznoliko in pestro ponudbo šestih hladnih obrokov dnevno in do treh toploh obrokov s solatami. Jedilnik je pester, kljub čestim pripombam,- da je »dan na dan in mesec na mesec isto«. Kalorična vrednost je primerna, kar nam kažejo izvidi. Priznamo pa, da kvaliteta včasih šepa, a ne zato, ker bi bila hrana slabo pripravljena, temveč zato, ker moramo hrano iz centralne kuhinje razva-žati po devetih delilnicah, kjer jih pogrejejo vsem trem dninam.
Ko smo hoteli uvesti sistem, da bi delavci dan prej povedali, kateri obrok bodo vzeli, se nam poskus ni obnesel. Zato nikdar natančno ne vemo. kaj bo v kantinah ostalo v posodah, tako da veliko hrane, ki ni primerna za nadaljnje ku nanje, ostane. A naša nadaljnja prizadevanja so nedvomno v tem, da bi. zmanjšali odpis
hrane. Vse to je odvisno tudi od vodij v proizvodnji, saj se jim za zdaj sploh še ne zdi vredno, da bi nam dan prej sporočili, če posameznih delovnih skupin ne bo na delo.
Značilna je miselnost, da mora biti tovarniška kantina kot trgovina, kjer se ob sleh'er ni uri dobi vse po želji. V marsikateri sorodni delovni orga-nizaeiji so se po raznih težavah, ki jih imajo s pripravo obrokov, odločili, da postrežejo z enim samim toplim in hladnim obrokom. Od obroka med delom se včasih pričaku je preveč — tudi to, da bi nadomestil kosilo. Dopuščamo tudi to možnost, da za denar ali za doplačilo k vrednosti bona delavci lahko kupijo v kantinah želodčke, klobase ali kuj drugega po sprejemljivi ceni.
Zanimivo je, da prehrano med delom hvalijo predvsem tisti delavci, ki prihajajo k nam iz drugih delovnih organizacij. Ti zagotavljajo, da so obroki dovolj kvalitetni in zadostni, tako za delavca, ki dela na plavžu kot za uslužbenko i/ pisarne.
Vsekakor' pa bomo ob podi .i žitvah vseh vrst začeli to jesen resno razmišljati o ceni obroka in kaf najbolj racionalni nabavi. Že zdaj naročamo živila od domačih, najbližjih dobaviteljev, saj s tem zmanjšujemo prevozne stroške.«
« i D. Sedej
Marjan Jemec
Šola, navadna, klasična, usmerjena ali celodnevna raste in pade z učiteljem. To staro resnico občutijo starši in učenci na lastni koži, saj je treba priznati, da so tudi med učitelji dobri in slabi delavci.
Osnovno šolo v Žirovnici najdeš vsepovsod kot svetal zgled celodnevne osnovne šole, ki ji ni moč prav ničesar očitali. Le učijo se lahko na njenem zgledu, kajti vodijo jo ljudje, ki znajo, ki so s srcem in dušo pri vzgojnem in izobraževalnem delu.
A tokrat se z ravnateljem MARJANOM JEMCEM nismo pogovarjali O njihovi šolski zadrugi, ki marljivo dela, zasluži in pomaga socialno šibkim učencem, o številnih intresnih dejavnostih, ki so žive kol le kaj, o vključevanju šole v življenje kraja. Z njim smo govorili o najbolj aktualni temi današnjega šolskega trenutka: o brezplačni osnovni šoli.
Starši danes še kako občutijo začetek šolskega leta in zagrenjeno ali pikro ugotavljajo, da je ta naša obvezna brezplačna šola več ali manj obvezna za starše, skoraj »brez plač(na)« pa za učitelje. Kaj mislijo o tem v Žirovnici?
»Že nekaj let je pri nas tako, da smo vsaj prvošolčke želeli izenačiti tako, da jim šola sama nabavi šolske potrebščine. Nismo več želeli, da nekdo prihaja v šolo s štiridesetimi flomastri iz Italije, drugi pa tega ne zmore. Letošnja cena za prvošolčka — brez torbe, kajti pri nas je ni — je 3.498 dinarjev. Vsi ostali razredi pa bodo odšteli
za delovne zvezke tja do 2.000 dinarjev, v to je všteta tudi četrtina cene učbenikov. Učbenike dobijo v šoli, a so tako slabe kvalitete, da jih moramo vsake štiri leta zamenjati.
Med letom imamo v šoli šolsko trgovino, kjer otroci lahko kupijo vse šolske potrebščine.
Ko učenci prestopijo šolski prag z učbeniki in torbami, se pravi stroški šele začnejo. V celodnevni šoli so lani odšteli 43 dinarjev za kosilu in 16 dinarjev za malico; tu so še stroški ekskurzij, ki jih izobraževalna skupnost regresira toliko, da za vsakega učenca prispeva po 112 dinarjev. Stroški so nedvomno večji, pripravimo pa tudi najmanj štiri športne dneve. Očni načrti so delno vezani tudi z vsebino mladinskega tiska: Pionirskega lista,   Cicibana. Kurirčka,
ar spet poseže \ žep. Sole v naravi stanejo do 1.000 dinarjev. Vri nas smo jih želeli poceniti in smo učence vozili nu smučanje.
Šola še zdaleč ni brezplačna; starši veliko prispevajo. I Kljub draginji želimo otrokom  nuditi  kar največ po najbolj dostopni ceni. Uha- I damo se z vsemi enačicami, I da bi razne stroške znižali. ) Socialne razlike med učenci so, a se v šoli trudimo, da hi bile najmanjše. Veseli smo, Če se številni otroci nauče plavali, smučati, če imajo vsi možnost   videti slovenske kraje, zanimivosti in posebnosti. Za šolstvo in izobraževanje ne bi smelo biti manj denarja, čeprav je obenem najbrž tudi res, da smo si I ustvarili višji šolski in izobraževalni    standard, kot smo ga zdaj zmožni plačevati in vzdrževati.«
1). Sedej
f
r 4
Za
briški merlot zlato
odličje
Dobrovo — Goriška Brda so pravi vinski raj za ljubitelje dobre in pristne kapljice. Njihova vina so bila poznana in cenjena že več stoletij, nikdar v zgodovini Brd pa niso dosegla tako kvaliteto in priznanje kot danes. Na ocenjevanju vzorcev za letošnji vinski sejem, ki bo v Ljubljani odprt od 27. avgusta do 1. septembra, so prejeli visoka priznanja — veliko zlato medaljo za cabarnet, zlato medaljo za merlot in penečo rebulo in srebrna odličja za zlato rebulo, tokaj in beli pinot.
Za briška vina vlada veliko zanimanje tako na domačem kot tujem tržišču. Največ ga prodajo v Ljubljani, na Štajerskem in v Zagrebu. Vse več pa izvozijo vina tudi v Italijo, Zvezno republiko Ne mcijo, ZDA in Avstrijo. V Kmetijski zadrugi Goriška Brda se zavedajo, da na tujem tržišču prodrejo lahko le s kvalitetnimi vini, zato kvaliteti namenjajo posebno pozornost. Tudi z cenami na tujem trgu so zadovoljni, kajti njihova vina ne nosijo zastonj etikete z napisom vrhunsko vino. Nekatera od njih, merlot in rebula, pa so dijo v vrh svetovno znanih vin. ;
Briška klet je znana po tem, da za predelavo uporabljajo le briško grozdje, da ga nikdar1 ne dokupujejo v drugih predelih Slovenije ali
Jugoslavije. Zadružniki, 1200 jih je, tako sami pridelajo na 2000 hektarih grozdje potrebno za proizvodnjo Kar' 35 odstotkov je tnerlotovih nasadov, saj merlot sodi v sam vrh rdečih sort .Ji- vino, po katerem je veliko povpraševanja, v pogorjih goriških brd pa pridobi svojevrstno visoko kakovost, odlikuje pa se po vonju in harmoničnem okusu. Brici pa povedo, da je merlot izvrstno dopolnilo za pečeno meso. meso na žaru, dozorele sire, nekoliko sta rejši pa tudi za divjačino.
Merlot, zlata rebula, beli pinot in tokaj so vina, po katerih so znana Goriška Brda. Iz njihove kleti lahko dobite tudi kvalitetni eabornet, pa rese, ki po kvaliteti v naši dr-
žavi nima konkurence. Brici pravijo, da je naša vinska kultura porasla, da so potrošniki spoznali, kaj je resnično dobro vino. Nekaj časa jo vladalo obdobje, ko je v mudi bilo pitje belih vin, vendar pa se ljubitelj kapljice spet vračajo na rdeča vina.
V Goriških Brdih so lani imeli rekordno letino po kakovosti, leto poprej pa po količini. Vendar' — letos se obeta slabša letina. Zaradi toče, ki je nekajkrat klestila vinograde, bo letošnji pridelek manjši za 25 odstotkov. Ne katen nasadi so uničeni tudi do 90 odstotkov. Upajo le, da bo lepa in sončna jesen, in da s trgatvijo ne bodo preveč zamudili.
Na 30. mednarodnem vinogradniško vinarskem sejmu »VINO 84« bo Kmetijska zadruga Goriška Br da imela svoj razstavni prostor v hali B gospodar' skegd razstavišča in vabijo vso ljubitelje briške dobre kapljice, da jih obiščejo.
GLAS 10. STRAN
Na Brdu 2. septembra vol'ku konjeniška p ri rod i tov
Na startu najboljši kasači
Brdo pri Kranju - V nedeljo, 2. septembra-, bo na Brdu pri Kra-. nju četrta velika konjeniška prireditev, ki jo prirejata Konjeniški klub
in Vzrejni center Brdo pri Kranju. Prireditev na Brdu je naša najelitnejša in najkvalitetnejša kasaška prireditev. Z. razliko od dosedanjih treh bo letošnja presenetila s številnimi novostmi in presenečenji. Tekmovalni spored bo obsegal šest dirk, največje zanimanje pa med
tekmovalci in gledalci vlada /a spominsko dirko maršala Tita. pobudnika, da bi se na Brdu lotili te dejavnosti.
Na prireditvi na Brdu bodo lahko sodelovali tri- do dvanajstletni kasači, ki so se rodili v Jugoslaviji in so do zadnjega roka prijave (20, avgust) dosegli kilometrski čas 1 minuto in 28 sekund (in boljši) tudi z. avtostartom. Na osnovi prijav bodo prireditelji izbrali 38 najhitrejših in jih razdelili v tri skupine.
Osrednja točka privlačne prireditve bo tako kot vsa tri leta nazaj spominska dirka maršala Tita. Na dirki bo sodelovalo 14 najhitrejših jugoslovanskih kasačev na 1000 metrov dolgi progi z avtostartom. Spominska dirka bo v dveh predtekih in finalu. 14 kasačev bo razdeljenih
v dve kvalitetno enakovredni skupim. Vsaka skupina bo opravila najprej predtek. najhitrejši trije iz vsake skupine pa se bodo uvrstili v finali'. Startna mesta za prodtoka bo izbral žreb. v finalu pa bodo startna mesta konj določili na osnovi časov predtokmovanja. Najhitrejši v pred tekmovanj u bo začel tekmo na notranjem robu proge. Skupni nagradni sklad za to dirko znaša 260.000 dinarjev. Zmagovalec bo dobil 120.000 dinarjev, drugouvršceni 70.000 dinarjev, tretjem rščoru 40.000 dinarjev in četitouvrščeni 30.000 dinarjev. Organizatorji dirke na Br du. ki j i ni pomagajo ljudje iz sosednjih krajevnih skupnosti in funkcionarji Konjeniškt> /veze Slovenije in konjeniških klubov, želijo dobiti na tekmo res vse nase najboljše kasače. Zato bo dobil vsak tekmovalec tudi potnino. Od dlje bo prišel tekmovalec, višja bo potnina. Zmagovalec bo prejel dragocen pokal (prehodni), v last pa manjšo izvedbo. Organizatorji bodo morali letos dobiti nov pokal, saj je sedanjega po treh zaporednih zmagah že prejel v trajno last Alojz Slavič iz Ljutomera s Fogrino. Ta ima tudi rekord proge na Brdu. Će bo kdo letos še hitrejši, bo prav tako dobil poseben pokal.
Tudi ostalih pet dirk na Brdu bo izjemno zanimivih in kvalitetnih Same dirke in druge zanimivosti bodo zanesljivo privabile na Brdo ve liko ljubiteljev tega zanimivega sporta.
J. Košnjek
ŠPORT IN REKREACIJA
PADALSTVO
USPEŠNI V CELOVCU IN V PORTOROŽU
Padalci Alpskega letalskega centra iz I.ese so bili nadvse1 uspešni v zadnjih dneh kar na dveh tekmovanjih. Na obeh so zmagali. Sedmo mednarodno prv enstvo v padalskih skokih na cilj, ki je bilo v Celovcu, se je končalo z veH kim zmagoslavjem za našega Dušana Intiharja, saj je cilj v. desetih skokih zgrešil /a v,sega 17 centimetrov m ta rezultat je zadoščal za zmago. Tekmovalo je 33 padalcev iz Avstrije, Italije, Združenih Arabskih emiratov in Jugoslavije.  Rezultati:  1.  Intihar (Bled) 0,17 m, 2. Krisch (Avstrija) 0,28, 3. Poes-serel (Avstrija) 0,33.... 17. Smid 2,18, 19. Mirt (oba Bled) 2,22. Ekipno: 1. Wi-esse Move (A), 2. Torino (I), 3. Abu Da-bi II, 4. Bled.
Naši padalci pa so bili uspešni tudi na tekmovanju v Portorožu, ki so ga po dolgoletnem premoru organizirali zato, da bi poživili zanimanje za ta šport. Tamkaj so skakali tudi v morje, med 39 tekmovalci pa iz Avstrije, Italije in Jugoslavije je bil najuspešnejši veteran Janez Safarič pred Frankom in Svetino. Rezultati: 1. .Safarič 0,08 m, 2. Frank 0,12, 3. Svetina (vsi ALC) 0,13. Kkipno: 1. ALC II (Safarič, Frank. Po-gačar) 0.47, 2. ALC I 0,68, 3. Zagreb 1,41,. . .
Matija Hudovernik
Gozdna sota kranjskih tabornikov — Od 16. do 26. julija so kranjski tttbornjki, združeni, v odredu »Albina Drolca« pod pokroviteljstvom kranjske Sare. tuborili v Fazani. Učili so se vseh važnejših laborniških veščin, imeli so plavalno šolo, urili so se v raznih taborniških igrah (prenos pošte skozi zasedo, iskanje zaklada ponoči, prebijanje skozi obroč, mnogoboj), ki obujajo tradicije \OB. — Foro. A. Ker&ian
v.___-----
Dobro poslovanje kopališča in kampa v Radovljici |
-____ kulturnih in drueih za
J
MED KANDIDATI
NAJVEČ LEŠČANOV
Na letališču Alpskega letalskega centra v I.escah so se v teh dneh , a-celo priprave naših najboljših padalcev za letošnje svetovno prvenstvi) v klasičnih padalskih disciplinam, ki bo od 29. avgusta do 9. septembra v Vichvju v Franciji. Med kandidati za dres z državnim gr bom je največ padalcev Alpskega letalskega centra iz Lesc. To so Du šan Intihar, Branko Mirt, Benja min Šmid, Darko Svetina, Roman Božič, Roman Pogačar in Iztok Jug, ki se jim je pridružil še Uroš Šumar iz Novega Sada. Ob koncu priprav bo izbrana državna reprezentanca, vloga Leščanov v njej pa je že zdaj več kot očitna.
Matija Hudovernik
Seveda ne povemo nič novega, če za pišemo, da je radovljiško letno kopali šče v poletnem počitniškem času pravzaprav edino zbirališče mladih in starih Radovljičanov, (razen gostiln seveda). Zgrajeno je bilo že pred 51 leti. ko je štelo mesto Radovljica komaj 800 prebivalcev in je veljalo že takrat kot najsodobnejši kopališki objekt na Slovenskem, še danes le z majhnimi popravki in obnovitvami kljubuje zahte-----,w. Wnt 6000 pre
kulturnih in drugih zanimivosti, prireditev in zabave. Radovljica je tudi prt kladno izhodišče za sprehode in izleti po Gorenjskem, zategadelj se lahko ponašajo z vedno večjim številom stal nih gostov iz tujine in naših republik O dobrih plateh, pa tudi pomanjkljivo stih bi lahko še marsikaj dodali, kljub temu pa to ne more skaziti pozitivno sliko kopališča in kampa. Tudi na\ kljub izredno šibki reklami zanj. Ob tem vedno znova prihaja na
pravki in obnovitvami ^     '6000 pre. Ob tem vedno znova prihaja na dar,
vam časa in potrebam ve<■ *        okoli. pred leti načeta zamisel o gradnji zim
bivalcev. ne upoštevajoc    .      d    j_ skega bazena ah vsaj primerna razširi
čanov, ki jim je bazen v Kaoove,       ., ^ obstoječega ki bi zadovoliil VSJ|)
bližji.
NOGOMET
Vrenčovi trije imajo morje domu    Hoiičevi trije najmlajši a 7bmtn-eeveiia slapu pri Tržiču, Matjaž, lioštjun in Andrejku. bodo letošnje počitnice preživeti domu. Včanih skočijo v tržiški bazen, da se naplu vajo. ,'iodu svojih počitnic bi ne menjali z otroki v mestu. Tudi ce bi si lahko privoščili morje! Tole njihovo .morje« doma je lepše^bolj zanimivo Sumi so si iz raznih plaht naredili in postavili šotor v senci ob potočku, ki prišumi mimo hiše s Tominčevec/a slapa. Tu se igrajo esc dni \ikoli jim ni dolgčas. Šotor. žoqu. mladi mucki, voda pod hišo, travniki okrog in okrog. ao:d, dober zrak. daleč od mestnega vrvežu m vročine — kaj hočete še lepšega! ~ Fofo: D. Dolenc
Zmaga vevške Slavije
LeSM -— Nogometaši Slavije iz Vevč so zmagovalci letošnjega turnirja za pokal nerodnega heroja Maksa Perca. Turnir je bil v Lescah. V finalu je Slavij, i premagal« Lesce Z 1:0. Na tretje mesto so se uvrstili nogometaši Umagu, četrta pa je bila Adria.
ižji.
S kopališčem in kampom upravlja kopališki odbor pri svetu KS Radovljica, katerega člani so pravi zanesenjaki. Njim in prizadevnim članom vodstva Plavalnega kluba "Radovljica, ki jim ni žal časa in truda za skrbno vode nje in poslovanje zauparh objektov, gre zahvala, da je kopališče s kampom priljubljeno zatočišče tudi številnim, domačim in tujim gostom. Tudi najzahtevnejšim, ki se že desetletje vsako sezono radi vračajo.
Kopališče z napravami za ogrevanje vode do 24 stopinj, ki so jih dobili pred tremi leti, s številnimi drugimi potrebami stalnega popravila in vzdrževanja, kajpak ne bi zmoglo velikih stro škov, zlasti ne ob današnjih cenah, če ne bi uspešno posloval tudi lep in privlačen kamp. V njem je prostora za okoli 150 šotorov ali prikolic. Lani so ga v skladu z zazidalnim načrtom povečali za okoli 50 mest. ki so pretežno namenjena   enodnevnim prehodnim gostom. Letos pa so razširili tudi prostor ob otroškem bazenu, s čimer so vsaj delno omilili prostorsko stisko ob velikem obisku kopalcev.
Prednost radovljiškega kampa je razen kopališča tudi njegova lega v neposredni bližini mesta, kar nudi razen nakupe tudi za obiske
---------.....-j t-.....-----razširi
tev obstoječega, ki bi zadovoljil vsaj minimalne potrebe kraja in okolice. W gre prezreti tudi športnih uspehov do mačih plavalcev, velike odmevnost raznih plavalnih tekmovanj in srečanj mednarodnega slovesa. Tudi to je pr spevek gospodarstvu in še posebej q> rizmu, ki bi ga lahko bolj z naklonje nostjo presojali odgovorni v združ«
j [/isoujuii uugovurni v zarui^ nem delu. zgledujoč se po tistih OZt( \<i s sicer omejenimi pa vendar p<v membnimi sredstvi pomagajo razv^ plavalnega športa in posredno tudi po slovanje kopališča. Njihova imena n napisnih tablah krasijo obrobje kopa lišča. . .
Ko omenjamo zimski bazen, ni od več misel, ki jo gojijo nekateri pozttf valci, da bi se tudi z lokacijo v LesoA dalo izkoristiti za bazen toplo vodo* tovarne Veriga, ki jo zdaj morajo s nI sebnimi napravami hladiti?! \ Rezultati letošnje sezone po števtt kopalcev in gostov v kampu bodo zna-septembra, zavoljo tega ne v
..v.K------.........--i- «--g<» ne bi nizal
številk, ki so v kampu precej višje oJ lanskih, v kopališču pa zaradi muh;) stega vremena pod lanskoletnimi \\« kakor pa velja posebno poudariti v2 letno dobro sorlelnv;.r,. občinski!
\
...u s številnimi sind| kalnimi tekmovanji. Sklenjen je dogt vor o posebnih popustih, pri sezonski! kartah do 40 % za člane sindikata. Te| je letos okoli 300, ne računajoč njihovi družinske člane, ki so na te karte deW žni tudi nrprpiinpon r^~..-*~
i za
^Prva preizkušnja Naklancev
ugodnost
ATLETIKA
------- ,--. - .j„ uiiu J
letno dobro sodelovanje z oocin svetom Zveze sindikatov Radovljica U skrbi za bogato rekreativno plavac dejavnost na bazenu s številnimi sindV
kalnimi tek m ovan ii   QLi,^„;___       •     , t
Kranjski Partijom ima no\ kamp \ llanjotah    fviesnovzgojno dni
sivo Turii.au Kranj prireja vsako leto :a svoje člane letovunje v llu-njolah pri 1'uli. ijer ima v bližini morja, v lepem borovem ao:dicku poleti uvtid^umpu Indije, Insini kamp : novimi zidanimi prostori — * kuhinjo, jedilnico ,a So oseh, s skladiSičnimi prostori, kletjo in urejenimi sanitarijami l.e:os \o prvič letovali nu svojem zemljišču. Medtem ko su bili prejšnja leiu gostje v uvtokumpu Indiji-. V novem kranjskem kainpii je .uposlentli.šest ljudi Avgust Term. dolgoletni član 1'urtiza nu. je gOšpodtlt in starešinu, .\nua Mah. ki ima nuli poU]OČ,tUco, je i/lavna v kuhinji, trije pu skrbijo :a sire:ho in pospravljanje l'n gradnji lampa )C bilo opravljeno veliko prostovoljnega dela Tri tem
so prednjačili člani društva m odborniki^ ki so pomagali pri t.vujunju
vseh del V kumpii se bodo .vrstile slin ^kupine stotih U-tovulcev. na koticii /.'</ .še dve skupini kranjskih pstuivntfaolcev, ki bosta imeli iglo v naravi — Na sliki: osebje kampu.     I iretu
Naklo — V nedeljo se bo začelo tekmovanje tudi v slovenski zahodni območni ligi, v katero so se uvrstili nogometaši Nakla. V nedeljo jih čaka prvi nasprotnik. Ob pol enajstih bodo domu igrali z nogometaši Domžal. i^   Ljubitelji nogometa, vabljeni!
Vaterpolo Zmaga Triglava v goste h
Kranj —  Vaterpolisti kranjskega Triglava, ki tekmujejo V zahodni skupini medrepubliške vaterpolske lige, so v Zadru igrali pomembno srečanje z domačim .Jedinstvom. Dobili so ga s 15:10, Ta zmaga je velikega pomena v boju Triglava za osvojitev prvaka skupine. Začetek srečanja za Kranjčane ni bil preveč obetaven. Nato so iz četrtine * Četrtino igrali bolje in na koncu dokazali, da so ena najboljših ekip v tej Vaterpolski ligi. Pri Kranjčanih sta bila najuspešnejša M. Jerman in Stanišič.
ki sta zabila po štiri gole
Jubilej radovljiških balinarjev
Radovljica - Te dni mineva 20 let od ustanovitve Balinarskega kluba Radovljica, ki je eden najbolj delavnih in uspešnih klubov v okviru Športnega društva Radov Ijica
Osrednja pioslavitev jubileja bo v nedel|o, 2(\. avgusta ob ppl devetih v športnem parku v Radovljici. Tega dne . prirejajo Radovljic.ini tud. 19.balinarski poka! Gorenjske, ki se ga bodo udeležili tudi klubi i/, drugih kraje\ Slovenije. Hrvatske in Italije. Turnir bo na baliniščih v Radovljici m verjetno tudi J    \ Lescah.
■ #        1 žni tudi PreceJšnega popusta. Nekri
IT morili5* JI Hi SOUCIHI) podobnega lahko rečemo tudi za šolski j\XC*I»J^/<** vodstva, ki organizarano prirejajo p}
uk na kopališču in ure učenja plava nja. Pri tem ne gre pozabiti razumevj nja telesnokulturne skupnosti Rado vljica, ki poklanja veliko pozornost pl* valnim tečajem za predšolsko in šolski mladino. Kopališki odbor bo tudi v Iv doče odprtih rok do sleherne želje .. koriščenje bazena in kopališča, pri te pa se nadeja sodelovanja tudi s Skvj nostjo otroškega varstva in še z nek) terimi športnimi klubi in društvi. Ttti z domačim in bližnjimi turističnimi društvi tesnejšega stika ne bi škodo\. lo, pravijo odborniki na KS Radovljica In še prav imajo!
Tolmin — Na tolminskih atletskih napravah je bilo v soboto in nedeljo člansko posamično absolutno slovensko prvenstvo v atletiki. Nastopilo je nad 200 atletinj in atletov iz 19 slovenskih klubov. Med njimi so bili tudi atleti kranjskega Triglava. Njihovo nastopanje na prvenstvu lahko ocenimo kot solidno.
Poglejmo uvrstitve Kranjčanov. Ravnik je bil v teku na 100 metrov šesti. Kabič je solidno tekel na 110 metrov z ovirami in zasedel tretje mesto. Triglavani so imeli zastopnika tudi v metu kopja. Aleš Mencinger se je v članski konkurenci uvrstil na četrto mesto. Kuraltovu je v metu diska osvojila šesto mesto, enako uvrstitev pa je dosegel tudi Kabič v metu diska.
Sicer pa na tem prvenstvu rekordnih dosežkov ni bilo veliko. Najuspešnejša je bila tekačica Olimpije Saša Kranjc, ki je zmagala v štirih disciplinah.
Pozdrav našim olimpijcem iz Švice
Oglasil se je nas naročnik Tine Dolenc, ki živi v St. Moritz.u v Sviti. Navdušen nad uspehom Jugoslovanov na olimpijskih igrah v Los Angelesu piše:
»Veseli me, da je Jugoslavijo na Olimpijadi v Los Angelesu osvojila toliko kidajo, med katerimi je kar 7 zlatih. Na uspeh v Los Angelesu smo ponosni tudi zdomci, saj je to dokaz, da smo iz domovine dobrih športnikov. Tudi v prihodnje želim jugoslovanskim športnikom veliko uspeha na domačih in tujih tekmovanjih.
Vsem športni zdravo iz St. Mori t za«
Motokrosisti v Žireh
Žiri - AMD Žiri in AMD Slovo nijaavto vabita ljubitelje motokrosa v nedeljo. 26. avgusta, v Žiri, kjer bo na progi v Breznici dirka za n publiško prvenstvo v kategorijah 80, 125 in 250 kubičnih centimetra Trening se bo začel ob desetih do poldne, dirka pa ob 13. uri. Žirovsk,; proga je bila že večkrat preizkuse na in terja »precej tehničnega znanja. Krajani Breznice imajo za r\ tokros veliko razumevanja, saj v dali za deset let v najem zemljišči kjer so tekmovalni boksi, parkiraj prostor in tekmovalna proga.
Vse tri dirke bodo zanimive. V razredu do 80 cem bosta igrala glavi vlogo Rendulič in Cuk, v razredu A 125 cem Hribar. Vreve, pa doma; Strel, v razredu do 250 cem pa rj( mačini Andreu/.zi. Mlakar, Novak Jesenko in Zemljarič. Zaradi premajhnega števila tekmovalcev pa c odpadla dirka v razredu do 500 ccv Dirka bo v vsakem vremenu!
AIR 1984 -iURjggji mednarodna letalska razstava in miting
CELOVEC, 30. 8-2. 9. 1984
Prijave in informacije v vseh poslovalnicah Kompasa
t
xvi.tradigonalno
PRIREDI
ŠUSTARSKO NEDELJO
TRŽIČ,2.9.'84
ŠUŠTARSKI SEMENJ RAZSTAVA OBUTVE MODNE REVIJE VESELICA
TRŽIČ VAS PRIČAKUJE!
PRVO DRUŽABNO SREČANJE KOLEKTIVOV od 21. do 23. 9.
POLN ISTRSKI VIKEND DOŽIVETIJ POD GESLOM:
»V ROVINJU SE DOGAJA«
V zanimivem in modernem naselju »VILLAS RUBIN« v Rovinju organizira Kompas v sodelovanju z mestno konferenco zveze sindikatov Ljubljana od 21. do 23. septembra družabno srečanje delovnih kolektivov. Poleg tovariških srečanj t med kolektivi sorodnih dejavnosti in tematskih razgovorov ' pripravljajo organizatorji tudi bogat športni in zabavni program. Udeleženci se bodo lahko udeležili tudi mini križarjenja z obiskom Brionov.
Cena na osebo je 4.350 din, vanjo pa je vračunan: prevoz s posebnim vlakom, polni penzioni, športhi in zabavni program, organizacija in vodstvo. Za mini križarjenje z obiskom Brionov je treba doplačati 1000 din.
Natisnjen podroben program vam je že na voljo v turističnih poslovalnicah.
S KOMPASOM NA MEDNARODNO LETALSKO RAZSTAVO V CELOVEC
Kompas prireja 1. in 2. septembra enodnevna avtobusna izleta na mednarodno letalsko razstavo v Celovcu. Avtobus bo oba dneva odpeljal ob 7. uri izpred poslovalnice Kompasa v Miklošičevi v Ljubljani in v Kranju pobral tudi udeležence z Gorenjske. Cena izleta je samo 1.800 din, vanjo pa je vračunano: avtobusni prevoz, vstopnica za ogled razstave in letalskega mitinga ter vodstvo izleta. Prijavitese lahko v vseh Kom-pasovih poslovalnicah.
KOMPAS KRANJ
VAŠ
TURISTIČNI SERVIS
TEL.: 28-472, 28-473
IZLETI
Izleti s posebnimi ZELENIMI VLAKI
- ENODNEVNI
• Benetke 15. 9 in 29. 9. • Brioni 27. 10.
- DVODNEVNI
• Krk - Punat 22.-23. 9., 6.-7. 10. • Brioni 20.-21 10 • Banja Luka — Jajce 13.-14. 10
Pripravljamo še jesenske izlete POČITNICE
Zahtevajte programe:
— POLETJE 84 ugodne cene v
septembru
- POČITNICE ZA VSAK ŽEP — APARTMAJI — Crveni vrh pri
Savudriji
PREVOZI Z VLAKOM
Za skupine organiziramo prevoze s posebnimi vlaki na jesenski Zagrebški velesejem (od 9. do 16. 9.)
PRIJAVE IN INFORMACIJE
v turističnih poslovalnicah TTG: Ljubljana (311-851), Maribor
(28-722), Celje (23-448), Koper (21-358 in 23-494), Postojna (21-244), Portorož (75-670), Rogaška Slatina (811-488),
Murska Sobota (21-189). Nova
Gorica (26-012), Pulj (23-629), Bohinjska Bistrica (676-145)..
HCL90
/£> KOMPAS
JUGOSLAVIJA
ROGLA — letovanje <n aktivni oddih
BRIONI    7 dni. edinstvene počitnice na Brionih
BRIONI    sprejmamo naročila za skupine
KRIŽARJENJE MED JUŽNODALMATINSKIMI OTOKI     7 dni.
vsako soboto in 4 dni 4 9
BOŽAVA 10 dni. letni oddih od 30. 8 dalje po posezonskih cenah
ROVINJ     delovno m družabno srečanje kolektivov z ogledom Brionov 1 dan. 21. 9 BOSNA IN SAMOSTANI SRBIJE 8 dni. 15. 9.
Strokovna potovanja:
TULLEN    DUNAJ — 1 dan vrtnarska razstava. 31. 8. m 3 9. AIRSHOVV    1 dan mednarodna letalska razstava. 1 in 2. 9 BASEL — mednarodna farmacevtska razstava. 5. 4. in 3 dni 9. 9. in 10. 9.
FRANCKFURT — automechanika. 4 dni 11 9 in 14 9 MUNCHEN - IKOFA 84. 3 dni, 23 9 PARIZ - SICOB. 4 dni, 24 .9 PARIZ     PRET-A-PORTER 4 dni, 24 9 KOLN — otroška moda, 4 dni, 28. 9. LONDON    frizerska razstava. 5 dni. 28 9. STOCKHOLM     mednarodna razstava ogrevanja m energetske tehnike, 5 dni, 30. 9. KOLN - DENTECHNIKA 84, 4 dni. 2. 10. DEN HAAG -   KRAFTVVERKE 84, 6 dni, 8. 10. KOLN - PHOTOKINA, 4 dni, 9. in 12. 10. PARIZ     PREMIERE VISION, 5 dni, 1110. FRANCKFURT - sejem knjige, 4 dni, 5. in 12. 10. BOLOGNA - SAIE, mednarodna gradbena razstava, 2 dni 26. 10.
FRANCKFURT     INTERSTOFF. 4 dni, 28 .10,
NOVO V B0R0VUAH NOVO V B0R0VUAH
HEI-SAIM
BOROVLJE
VVerkstrasse 1
tel.: 9943-4227-3525
Delovni čas:
7.30-12.
13.-17.
ob sobotah 8.-12.
Trgovina z bogato izbiro materiala in opreme za vodovodno in centralno instalacijo, keramiko, kopalniške opreme, peči,...
CFLOVtC
POSTREŽBA
V SLOVENŠČINI
IZDELKI NAJBOLJ ZNANIH PROIZVAJALCEV • UGODNE CENE
rt©
oddih na BRIONIH
V sodelovanju s KOMPASOM je Narodni park BRIONI pripravil prijeten avgustovski in jesenski oddih na BRIONIH.
Poleg izredno udobne namestitve — sobe s kopalnicami in WC so dobesedno apartmaji — je v oddih vključen tudi sistematski zdravniški pregled ter ogled Velikega Briona s safarijem in zoološkim vrtom.
Izven aranžmaja si je moč sposoditi kolo, odpeljati se z ribići na ribarjenje in se seveda v nedogled sprehajati, uživati v miru in lepoti otočja.
Odhodi so vsako nedeljo do konca oktobra.
Cena počitnic na osebo za odhode do vključno 9. septembra je od 15.500 do 19.500 din za polni penzion in od 14.100 do 18.100 din za polpenzion, kasneje pa so cene nižje: od 7.600 do 10.000 din za polni penzion in od 6 300 do 9.200 din za polpenzion. Cene so različne glede na število postelj, pogled itd. V cene je vračunano: prevoz z ladjo na relaciji Fazana —Brioni —Fazana. 7 polnih oziroma polpenziohov, sistematski zdravniški pregled, ogled Velikega Briona s safarijem in zoološkim vrtom in turistična pristojbina.
Organiziran je letalski in avtobusni prevoz na počitnice po ugodnih cenah.
Podrobnejše informacije in prijave v vseh Kompasovih poslovalnicah
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
^tifffl® a®kit ^0čm& M)fet ^0mw s@fat      mfat q0w@ mkš      mkt mi&t
30. JUBILEJNI MEDNARODNI VINOGRADNIŠKO VINARSKI SEJEM VINO 84
OD 27. AVGUSTA DO 1. SEPTEMBRA 1984
POKUŠNJA NAGRAJENIH VIN IZ VSEGA SVETA, IZBRANE GASTRONOMSKE SPECIALITETE, ZABAVA, PLES . . .
NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI ODPRTO: ZABAVIŠČNI PROSTOR OD 10. DO 24. URE RAZSTAVA IN MEDNARODNA DEGUSTACIJA OD 10. DO 19. URE
GLAS 12. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
PETEK,,24. AVGUSTA igk
Na Koroškem v Borovljah (Ferlach), Klagenfurter stras se 15, je odprta nova specializirana trgovina priznane to varne barv in lakov iz Beljaka, (pleskarski in malarski ma terial, zaščita lesa in kovine, lepila, avtolaki in pribor). Nudimo: OB PREDLOŽITVI OGLASA PO EXPORTNIH CE NAH ŠE 10 % POPUSTA.
A
NARAVA DAJE NAJBOLJŠE
če jo negujete. Stroje, opremo, priključke, ročna kmetijska orodja, ročne in hidravlične stiskalnice, grozdne in sadne mline, kotle za žganjekuho, razne mreže, dobite v Metalki. Čaka vas bogata izbira.
Metalka, Blagovnici Ljubljana in Maribor, prodajalne Ptuj, Kamnik, Domžale
© metalka
NOVO ŠOLSKO LETO JE PRED VRATI
bogata izbira zvezkov,
šolskih torbic, pisal, copat, oblači
in ostalih potrebščin,
ki jih vaš šolar potrebuje!
VELEBLAGOVNICA
nama
ŠKOFJA LOKA BLAGOVNICA CERKNO
SKLADIŠČNE PROSTORE 100 do 300 kv. m vzamemo v najem v Kranju, čim bližje starega dela mesta.
Ponudbe sprejema SOZD ASTRA - DS SS služba za investicije Ljubljana, Titova 77.
GORENJSKA OBRTNA ZADRUGA KRANJ Likozarjeva 1 a
Zadružni svet objavlja prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA (direktorja) za nedoločen čas
Pogoji: višja ali visoka izobrazba ekonomske ali tehnične smeri s pet oziroma osem let delovnih izkušenj na vodstvenih ali vodilnih delovnih mestih, po možnosti z zunanjetrgovinsko registracijo.
Pismene prijave pošljite v 20 dneh po objavi na naslov: Gorenjska obrtna zadruga Kranj, Likozarjeva 1 a. Kandidati bodo o izbiri kandidata obveščeni v roku 30 dni po preteku objavljenega roka.
CESTNO PODJETJE V KRANJU
Odbor za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje in varstvo cest objavlja naslednja dela in naloge:
1. PREGLED IN VZDRŽEVANJE CEST
Pogoji: KY cestar — preglednik, vozniški izpit B kategorije, 2 leti delovnih izkušenj, starejši od 18 let, 3 mesece poskusno delo.
2. Čuvanje kamnoloma v kamni gorici
Pogoji: osnovna šola in tečaj za varnostnika, potrjeno pooblastilo 4       za nošenje orožja od oddelka za Notranje zadeve pustoj ne občine, 1 leto delovnih izkušenj, 3 mesece poskusno delo.
Odbor za delovna razmerja
TOZI) GRADNJE
objavlja naslednja dela in naloge:
VOZNIKA TOVORNEGA VOZI IA (dva delavca)
Pogoji: končana šola za voznike motornih \<>/i\. 2 leti delovnih izkušenj. 3 mesece poskusno delo
Delo združujemo /a nedoločen čas s polnim delovnim t asom.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave / dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi.
Izbira bo opravljena \ zakonitem raku. Kandidati bodo p izbiri obveščeni v roku 8 dni po sprejemu sklepa.
TRIGLAV
KONFEKCIJA
KRANJ
Kranj, Savska cesta 34
Učence Srednje tekstilne in obutvene šole v Kranju, ki so se v šolskem letu 1984/85 vpisali na III. zahtevnostno stopnjo (pomočnik tekstilnega konfekcionarja) ali IV. zahtevnostno stopnjo (tekstilni konfekcionar) in imajo stalno bivališče v Kranju ali njegovi okolici
OBVEŠČAMO
da še nismo podelili vseh štipendij.
VABIMO
interesente, da se oglase v naši kadrovski službi, kjer bomo z veseljem predstavili našo   dejavnost, razvojne
možnosti in pogoje štipendiranja.
DEŽURNI VETERINARJI
od 24. 8. do 31. 8. 1984
za občini Kranj in Tržič
Od 7. do 23. ure Živinorejsko
veterinarski zavod, telefon
25-779 ali 22-781,
od 23. do 7. ure pa na tel.:
21-798
za občino Škofja Loka PIP   ANDREJ,   dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 27, tel. 60-380
za občini Radovljica . in Jesenice
PAVLIC FRANC, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel. 77-639
POSODA »GORICA« II. kvalitet^ po UGODNI CENI!
v.
Blagovnica
3
TOBAČNA LJUBLJANA
TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA TOZD TOBAK, n. sub. o. Ljubljana Tobačna ul. 5
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
2 PRODAJALCEV
za prodajalno v Kranju in Tržiču
Pogoji: poklicna šola trgovske stroke,
1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni.
Delo je za nedoločen čas.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev spreiem ganizacijska enota v Kranju, Oldhamska 12, v roku 8 d & °^ objavi. m P\
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh od
sklepa komisije za delovna razmerja. PreJern^
SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS --
OBČINE ŠKOFJA LOKA
na podlagi sklepa zbora delavcev objavlja dela in
1. PRAVNIKA 03 °ge za pravna opravila za samoupravne interesno
in za dela in naloge na področju socialnega varstv pnost^
2. TEHNIČNEGA DELAVCA - SNAŽILKE
za fotokopiranje in razmnoževanje gradiv ter prostorov
3. ADMINISTRATIVNEGA DELAVCA
za tajniška in strojepisna dela
za snaženja
Pogoji: Pod 1.
Pod 2.
_ visoka ali.višja šola pravne smeri^
— 3 oz. 5 let ustreznih delovnih izkušenj
— trimesečno poskusno delo
— najmanj dokončana osnovna šola in nekaj delovnih i* kušenj
— enomesečno poskusno delo * Posebni pogoj: deljen delovni čas!
Pod 3. - popolna oz. nepopolna srednja izobrazba upravno-ad, ministrativne srhen
— 1 oz 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
— uspešno opravljen preizkus strojepisja.
Za dela in naloge pod 1. in 2. bomo sklenili delovno razmerje za n* določen čas s polnim delovnim časom, za dela in naloge pod 3. pa s polnim delovnim časom za določen cas odl/9-1984 do 31. dec. 1984. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovite na SKUPNAPSTROKOVNA SLUŽBA SIS OBČINE ŠKOFJA LOIU Spodnji trg 40, 64220 ŠKOFJA LOKA v 10 dneh od objave.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po sklepu komisije u delovna razmerja.
GORENJSKA OBLAČILA KRANJ
1. Po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD Konfeka ja Kranj, vabimo k sodelovanju za nedoločen čas, s pol, nim delovnim časom
ŠIVILJE
Pogoji: KV šivilja ali PKV šivilja, 3 mesečno poskusno d* lo, delo je dvoizmensko
2 Po sklepu komisije za delovna razmerja Delovne skupne* sti skupnih služb vabimo k sodelovanju za nedoločen cas s polnim delovnim časom
ŠOFERJA
Pogoji: šola za voznike motornih vozil, izpit C kategorije. 3 mesečno poskusno delo
in
KUHARICO
Pogoji: KV kuharica, 3 mesece praktičnih izkušenj, 2 meseca poskusno delo, delo je dvoizmensko
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo\ 8 dneh Splošnemu sektorju Gorenjskih oblačil, Cesta JI^\ 24/a, 04000 Kranj.
Kandidati pod točko 1. bodo vabljeni na preizkus znanja šivanu in sicer 3 x po 4 ure.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
OBVESTILO DELAVCEM IN OBRTNIKOM GORENJSKE
Obveščamo vas. da Medobčinski sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela Kranj, organizira za delavce strokovno ekskurzijo z ogledom mednarodnega obrtnega sejma Celje in tovariško srečanie delavcev ki so zaposleni pri obrtnikih iz cele Slovenije
ODHOD dne 22 septembra 1984 z avtobusom iz Radovljice (avtobusna postaja) ob 6.30 in iz Kranja izpred hotela Creina ob 7. uri. Prihod v večernih urah.
ROK PRIJAV do 5 septembra na Medobčinski sklad. Trg revolucije 3. Kranj, teleton 26-077.
OBRTNO PODJETJE CERKIJE CERKLJE NA GORENJSKEM 96
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dola in naloge
L RAČUNOVODJE
2. 2 K V ZIDARJA
3. 2 KV MIZAR.!A
Pogoji:
Pod i) računovodja mora poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon izpolnjevati še naslednje:
— da ima srednjo izobrazbo ekonomske smeri,
— da ima vsaj 3 leta delovnih izkušenj na podobnom delu. Pod 2) in 3)
— KV delavec, poklicna šola omenjenih strok.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusno dobo: računovodja 3 mesece, ostali 1 mesec.
Nastop dela je možen takoj. ^
Kandidati naj pismene vloge z dokazili pošljejo v 8 dneh na gornji naslov, s pripisom »komisija za delovna razmerja.«
ALPETOUR
SOZI) ALPETOUR Škofja Loka
objavlja na podlagi sklepa odbora o/, komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge v ^
TOZD ŽIČNICE VofelJ - Bohinj
— STROJNIKA III.
Pogoji:
— KV strojni ključavničar ali električar (jaki tok) -
— z delom pridobljena delovna zmožnost ter 5 let delovnih izkušenj od tega 3 leta na področju žičničarstva
— poskusno delo 2 meseca.
TOZD POTNIŠKI PROMET Kranj
— VEČ voznikov avtobusov
za DE Kranj in DE Škofja Loka
— VEČ SPREVODNIKOV
za DE Kranj in DE Škofja Loka
Pogoji:
■8
ola za voznike motornih vozil in izpit D kategorije, 1—2 leti delovnih izkušenj, od tega večkot 1 leto na delih poklicnega voznika -  poskusno delo 3 mesece.
Kandidati naj imajo stalno bivališče v bližini delovne enote za katero se Dri-iavljajo.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene vloge ? dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema za TOZD Žičnice ' Ofdjj kadrovska služba V Škofji Ix)ki, Titov trg 4 b, za TOZD Potniški promet pa kadrovska služba v Kranju, Koroška C. 5, 8 dni po objavi. Kandidate bomo O izidu obvestili v roku 60 dni po izteku prijavnega roka.
TOZD
Podjetje precizne mehanike Tehtnica n. sol. o.
64228 Železniki Na plavžu 79
1. Razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa na podlagi sklepu delavskega sveta razpisuje delu in naloge:
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD
Kandidati morajo polog splošnih z Zakonom določenih pogojev izpolnjevati naslednjo. Da imajo:
— visoko izobrazbo strojno ali ekonomske .smeri, z najmanj 3 leta prakse na delih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
— višjo izobrazbo strojne ali ekonomsko smeri s 5 let prakse na delih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
2. Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje naslednja dela in naloge:
a) VODJE FINANČNEGA SEKTORJA
delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
p°goji:
— Višja izobrazba ekonomske smeri z najmanj 3 leta prakse na odgovornih delih v finančnih službah.
— Srednješolska izobrazba ekonomsko smeri s 5 letnimi delovnimi izkušnjami na odgovornih delih v finančnih službah.
b) VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA
delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
— Višja izobrazba pravne ali upravne smeri in 3 lota prakse na odgovornih delih s področja splošne službe
— Srednješolska izobrazba ekonomske ali upravnoadministra-tivne smeri in 5let prakso na odgovornih delih s področja splošne službe.
Izbrani kandidati pod točko 1, 2 a in b bodo imenovani za mandatno dobo 4 (štiri) leta.
Kandidati naj pošljejo svoje pismeno prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev' v 15 dneh po objavi na naslov:
IX) Metalka TOZD TEHTNICA - Železniki Nu plavžu 79 Železni ki 64228
Z oznako: — pod 1: za razpisno komisijo (ne odpiraj)
— pod 2 B b. ti odbor za delovna razmerja (ne odpiraj) O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 20 dneh po Izteku razpisnega roka.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto,
25. avgusta bodo dežurne naslednje prodajalne:
KRANJ IN OKOLICA:
DO Živila Kranj - TOZD Maloprodaja: SP Pri Peterčku, l*C Vodovodni stolp. SP Zlato polje, SP Labore, SP Storžič Kokrica, SP Preddvor', PC Bti-tof, PC Klanec. SP Planina-center od 7. do 18 ure, SP Šenčur od 7. do 17. ure.
TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Maistrov trg 11, Naklo v Naklem. Dom Srednja vas. Na vasi Šenčur od 7. do 13. ure. Klemenček Duplje, Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje in Ko-čna Jezersko od 7. do 19. ure.
V nedeljo
26. avgusta pa bodo dežurne naslednje prodajalne:
TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem od 7. do 11. ure, TOZD Maloprodaja Kranj: Gorenjka Cerklje od 7. do 11. ure.
TRŽIČ
Mercator Deteljica, Živila-I.ipa. Koroška 31 od 7. do 17. ure, Živila Jelka, Trg svobode 8 od 7. do 19. ure.
Škofja loka
SP Groharjevo naselje, mesnica Groharjevo naselje
TRZNI PREGLED
KRANJ - Solata od «0 do 80 din, špinača 80 din, cvetača 70 din, korenček 00 din, česen 260 din, čebula 60 din, fižol 140 din, pesa 50 din, kumare 40 din, paradižnik od 50 do 60 din, papri ka od 60 do 70 din, slive 80 din, jabolka od 80 do 100 din, hruške 80 din, grozdje od 100 do 120 din, med 320 din, limone 210 din. ajdova moka od 90 do 100 din. koruzna moka od 40 do 50 din, kaša od 90 do 100 din, surovo maslo 480 din, smetana 160 din, skuta 130 din, sladko zelje 60 din, orehi od 550 do 600 din, iajčka od 14 do 18 din, breskve od 100 do 120 din.
JESENICE - Solata 70 din, cvetača 120 din, korenček 85 din, česen 250 din, čebula 50 din, fižol 120 din, kumare 80 din, paradižnik 80 din, paprika 120 din, slive 100 din, jabolka 65 din, hruše 60 din, grozdje od 100 do 120 din, limone 226 din, ajdova moka 129 din, koruzna moka 43 din, kaša 95 din, surovo maslo 664 din. smetana 269 din, skuta 198 din, sladko zelje 35 din, orehi 835 din. jajčka od 15,50 do 19,50 din, krompir 35 din.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega možu. sina, očetu, strica, brata in svaka
VINKA KAVČIČA
se iz srca zahvaljujemo zdravniškemu osebju Instituta Golnik in Kliničnega centra Ljubljana, Kolektivu Gorenjske predilnice in KŽK — TOZD Mesoizdelki za pomoč. Posebna zahvala velja dr. Zamanovi ter vsem sorodnikom in znancem /a nesebično pomoč in cvetje.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izvgubi drage mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE ŠENK
p. d. Štiruhove mame
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, botrom, sorodni kom, znancem in prijateljem za pomoč v času njene bolezni ter v težkih trenutkih slovesa. Hvala za podarjeno cvetje, izraze sožalja ter spremstvo na njeni zadnji piti. Zahvaljujemo se dr. Mihi Sajovicu za nesebično pomoč, gospodu župniku Hlaju za sosedsko pomoč in lep pogrebni obred Iskrena hvala cerkvenim pevkam, pevcem okteta Vigred iz Predoselj in vsem,ki ste sočustvovali z nami.
Žalujoče hčerke: Milka, Mici, Angelca, Anica in Majda z družinami, sestri in brata.
Olševek, Šenčur, Britof, Predoslje, Visoko
notranja
OBLETNICA
19. avgusta je minilo leto dni odkar nas je zapustil dragi sin, brat in stric
JANKO POGAČNIK
p. d. Poznikov iz Brci pri Radovljici
Najlepše se zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom in znancem, ki prinašajo cvetje in prižigajo sveče na njegovem preranem grobu.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža
MATEVŽA TRILERJA
mizarja v pokoju
se iskreno zahvaljujemo sosedom in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje kolektivu Jelovice. Najlepša hvala dr. Zamanovi za dolgo zdravljenje, pevcem za lepe pesmi, patru Rafaelu za lep pogrebni obred in govor.
Žalujoča žena Francka ter ostalo sorodstvo
Sv. Duh 140 - Škofja Loka
ZA H V Al A
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega sina, brata, vnuka, nc< aka in bratranca
RAJKA RAKOVCA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za globoko sočustvovanje, tola/ilne besede, nesebično pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala mladim iz Stražišča, njegovim sodelavcem in kolektivom ISKRE ter zdravstvenemu osebju Hematološko klinike v Ljubljani, ki so mu lajšali težke trenutke v njegovi bolezni in ga tako lopo pospremili s cvetjem in poslovilnimi besedami k zadnjemu počitku. Najlepša zahvala tudi Odboru KS Stražišče. pevcem, gospodu kaplanu in ministrantom ter delavcem pogrebne službe /a lep pogreb, pogrebno mašo in za vse tola/.ilno besede, ko smo našega Rajka
pospremili v njegov prerani grob.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Šmarjetna gora. 18. avgusta 1!>8I
O LAS 14. STRAN
MALI OGLASI
tel.:27-960 _
PRODAM
MALI OGLASI, OBVESTILA
PETEK, 24. AVGUSTA 198
—i -
Prodam dvodelna BALKONSKA VK.VI \ m ckokrilna OKNA. Mlaka fil). Kranj 9785
Prodam ver PRAŠIČEV od 40 do 100 kg težkih m več japonskih HAC. Posavec 16, Podnart 0014
Prodam PES K K /a fasado (kamniški) 3 kubike in 1 vrečo belega CEMENTA. Vrhovnik. Zasavska c. 43 —
Orehek 9780 Prodam termopan OKNO z roleto
(Jelovica) 140 X 120. Sr. Bela 29 a
Prodam gumijast ČOLN maestral 9
SD. Jane/ Pravst. Zasavska c. ti. Kranj
10066
Prodam več brejih OVAC — mladih. Vinko Klemencič, Bukovščica št. 8, Selca 10067 Prodam PRIKOLICO Adna 330 STD 2 z njvim baldahinom. Informacije po tel.: (004) 27-231 od 8. do 9. ure 10114 Prodam TRAKTOR ZETOR 0911 s kabino ali brez nje. letnik 1981. Miha Jerič, Tatinec 1, Preddvor 10120 Prodam KRAVO po izbiri. Jelovčan, Čabrače 5, Gorenja vas 10127 Prodam AVTORADIO blaupunkt. Informacije po tel.: 44-551 10128 Prodam dobro ohranjen OBRAČALNIK Farov »pajk« in obračalnik za kosilnico BCS — maraton 140. Klemene, Glinje št. 1, Cerklje 10129 Prodam KOSILNICO lombardini 127 z velanom. JožeKuralt, Zg. Senica 40, Medvode 10130 Prodam staro STRUŽNICO potrebno manjšega popravila. Dobri družini pa oddamo PSA ali psičko. Žiganja vas 69
10131
Poceni prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto in 18-litrsko EXPANZIJ SKO POSODO. Ivan Kapler, Zg. Bitnje 10, Žabnica 10132 Ugodno prodam OTROŠKO POSTEIJICO z jogijem. Kodele, Luznarjeva 22 A, Kranj  ' 10133 Prodam   POROČNO  OBLEKO št. 40/42 in otroški kombiniran VOZIČEK. Kokaš, Ul. M. Pijade 44, Kranj 10134 Prodam KRAVO po 1. teličku. Teliček že je. Jerike 17, Bohinj 10135 Prodam  PRALNI  STROJ gorenje PS-663 BIO. Tel.: 23-100 10136 Prodam OVCO. Luže 32, Šenčur
10137
Pfodam več plemenskih KRAV in TEEIC — frizijk s teleti ali visoko breje v A kontroli. Lahovče 32, Cerklje
10138
Prodam brejo KRAVO — simental-ko. Mošnje 5, Radovljica 10139
Prodam dve postelji s »podni« in OTROŠKO POSTELJICO z jogijem. Sofranievski, Kidričeva 11 — pod streho 10140
Prodam 80-basno, klavirsko HARMONIKO »violeta D L« in KITARO »palma«. Hrestak, Oldhamska 1. Kranj
10141
Prodam nov PONY — expres, KOLO na 10 prestav, PONY KOLO. Tel.: 22-826 10142
Prodam kombinirano PEČ buderus (20/32) za 1 SM in GORILEC CTC za 1 SM. Informacije na tel.: 23-188 (064)
10143
Prodam original kuppersbusch, rabljen, cena 5.000.- din. Tel. 25-280, Likozarjeva 3, Kranj 10144 Prodam    zamrzovalno SKRINJO 220 1. Šmidova 15, Kranj-Čirče 10145 Prodam 2 meseca starega ŠARPI A-NINCA z rodovnikom. Gregor Grilc, Šenčur, Sveteljeva 4, tel.: 41-011 10146 Prodam KRAVO po izbiri ali menjam za 300 kg težkega bikca. Pogačnik. Otoče 21 — Podnart 10147 TELEVIZOR panorama 73, barvni prodam. Tel.: 75-080 10148 ELEKTRIČNI BOJLER »tiki« 50 litrov — nov prodam. Kranj — tel.: 21-345 10149 Prodam  goveje,  polmastno, rjavo USNJE — manjšo količino. Naslov v oglasnem oddelku. 10150 Prodam  termoakumulacijsko PEČ — 2.5 Khvv. Milorad Pavlov, Tomšičeva 2, Kranj 10151 PPR kabel 3x1.5, prodam. Simone-tič, Strahinj 57, Naklo 10152 Prodam   nerabljeno zamrzovalno SKRINJO 410 1 - še v garanciji. Vinko Kurent, Drulovka 33, Kranj 10153 Prodam 70 komadov VOGALNIKOV 14 cm in 5 cm LETVE za fasado. Tel. 23-648 10154 Prodam hrastove PLOHE in »COLA-RICE«. Belehar, Beleharjeva 18, Šenčur 10155 Prodam OTROŠKO POSTEIJO z jogijem. Zamenjam ENOSOBNO STANOVANJE za dvosobno ali večje. Informacije po tel. 28-547 10156 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Kr-žan, Selo 23, Žirovnica 10157 Predam OTROŠKO POSTEIJICO z jogijem. Deržak, J. Gabrovška 34 10158 Prodam 2.000 kg CEMENTA. Zg. Brnik 23, Cerklje 10159 Prodam kombinirano PEČ s podstavkom za kopalnico. Planina 40, Kranj
10160
Prodam KUHINJSKO POHIŠTVO in SEDEŽNO GARNITURO. Tel. 74-458. Miha Rezar, Gradnikova 41, Radovljica 10161 Prodam stoječo vrtno BARAKO 4x3 primerno za vikend ter OMARO /a dnevno sobo in nove letne GUME 13/65 z zračnicami za I^ADO. Mlinar /a savska c. 50, tel. 27-825 10162
Prodam GUME in obroče za avto — širina 175. Ašanin, T. Dežmana 2, Kranj 10163
Prodam VALII.NIK /a 100 jajc. Tel. (064) 28-321 10164 Prodam EKO 11 1 KTRIČNO KITA RO (gibson L.P.) 2 5 SM, fotosniper Ze nit (komplet) 215 SM, Tel. 23-586 -Saso 10165 Prodam belo MIVKO (Stahovica).
Marija Zoreč. Kokrica. Grosova 34
10166
Prodam    20   TRAMOV    -    7 m. 12x14 cm. Sp Brnik 54. Cerklje 10167 ŠTEDILNIK  »candv. rabljen prodam. Zupančičeva 30, Kranj 10168 JOGI — 2 komada rabljena, ugodno prodam. Gradišar, Sp. Duplje 14 10169 Prodam italijanski, globok voziček. Tel. 21-117 10170 Prodam VODOVODNI MATERIAL — pocinkane, svinčene, LTŽ in črne cevi 1/2 col, premera 30, 50 in 100 mm. Tel. 26-032 10171 Prodam KOLO  -  MARATON in MOTORNO KOLO automatic Rog. Informacije (064) 22-314 10172 Ugodno prodam kotno — sedežno GARNITURO. (064) 28-361 10173 Prodam KOBILO staro 4 leta, OBTOČNO ČRPALKO (1 cola) 3 GUME (165-13) in dve traktorski (10-28). Krt, Kurirska 7, Kranj — Primskovo 10174 Švedsko PEČ za centralno kurjavo z bojler jem (25.000 kal.) na trda in tekoča goriva prodam. Ogled možen v ponedeljek popoldne. Janškovec, Pristava 29 — Tržič 10175 Dva FOTOAPARATA - nova (ca-non in jašika) poceni prodam. Husnija Jogič, L. Hrovata 6, Kranj, tel (064) 26-125 10176 Zaradi zmanjšanega obsega del prodam Singerjevo IND - LUKNJIČAR KO — ugodno 420.000 — Informacije po tel. 26-393 od 13. do 16. ure 10177 Prodam ind. Singerjev OVERLOCK, lepo ohranjen, brezhiben, primeren za šivanje lažje in težje konfekcije ter trikotaže,   najboljšemu   ponudniku od 180.000.— dalje. Informacije po tel. 26-393 od 13. do 16. ure 10178
Prodam moško ŠPORTNO KOLO na 5 prestav. Kuč, C. Talcev 3, Kranj
10179
Prodam KOLO »maksiponv« in nov električni STROJČEK za meso. Ljubica Perpar, Kranj, Trojarjeva 19 10180 Prodam OTROŠKO POSTEIJICO z jogijem in posteljnino in trajno žarečo PEČ. Zelnik, Podreča 77, tel. 40-046
10181
Prodam KRAVO po 1. teletu. Alojz Gros. Kovor 55, Križe 10181 Novo  PEČ  za  centralno kurjavo Stadlar TAM — trajno žarečo z bojlerjem, 30.000 ccal ugodno prodam. Tel. 77-080 10183 Prodam 10 dni staro TELIČKO — si-mentalko. Zaloše 5, Podnart 10184 Prodam komplet DNEVNO SOBO »dragica«. Tel. (064) 50-114 10185 Prodam 3 OKNA s polkni (120x90) in rabljen LES za vikend hišico. Britof 115-Kranj 10186 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Marjan Lukanc, Selo 27, Bled 10187 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem tretjič teletila. Posavec 124, Podnart
10188
Prodam   2   novi   OKNI Jelovica (60x60) in vetrobransko steklo za zastavo 101. Janez Žepič, Retnje 13, Tr žič. Tel. 57-056 ali 24-654 (343 int.) 10189 Prodam KAVČ. Rozman, Zg. Bitnje 135 10190 Prodam črnobel TELEVIZOR panorama Aries in globok OTROŠKI VOZIČEK. Tel. 79-454 10191 KAVČ - dobro ohranjen poceni prodam. Žepič, Zlato polje 5, Kranj 10192 Prodam   SEDEŽNO GARNITURO (kavč in 2 fotelja). Tel. 27-083 10193 Poceni prodam plinsko PF^Č in NAHRBTNIK za nošenje dojenčka. Alenka Stran jac, Zlato polje 2/A, Kranj
10194
Kombinirani MIZARSKI STROJ na 3 operacije, širina skobljanja 310 mm prodam. Ješetova 14/A, Kranj 10195 Prodam otroško KOLO, tricikel, POSTELJICO t jogijem, HOJCO in manjši ČOLN. Bitenc, Zg. Bitnje 34 — (za gostilno Strahinc) 10196 Prodam   PPR   KABEL  2x1.5 in 2x2.5. Rudi Čater, Janeza Puharja 1, Kranj 10197 Prodam PLETILNI STROJ singer z motorčkom. Tel. (064) 77-964, ves dan.
10198
Prodam nov HLADILNIK z zmrzo-valnikom. Ogled od 18. ure dalje pri Cvetu Djuričič, T. Vidmarja 12, Planina 7 - Kranj 10199 Prodam kovinsko CISTERNO cca 4.000 1. Brane Fojkar, Šk. Ix>ka, Virlog 7 10200 Prodam rabljen dvojni JOGI in visoko OTROŠKO POSTEIJICO z jogijem Informacije po tel. 49-199 — popoldne
10201
Prodam    300-litrsko HLADILNO OMARO gorenje, še v garanciji. Informacije po tel. 28-449 - popoldne 10202 Prodam   MODULAREC   - opeko 19x30 2.000 komadov. MREŽE za ploščo, betonsko ŽELEZO debeline 6, 8, 12 in OSTREŠJE, tel. 24-127 10203 Prodam: sedežno garnituro, posteljo, omaro, otroško posteljico, osebni avto FORD Fiesta, letnik 1971. Tel. (064) 24-834 10204 Prodam GLASBENI STOLP - beni-tone sistem. S. Krmelj, Log 13, Šk. Loka 10205 Prodam 4 gume in obroče 175-70-13, 2 m' SKAL, dvobruzdni PLUG za traktor Tomo Vinkovič in cevi za talno ogrevanje. Tone Žakelj, Poljanska c. 20 A, Šk. Loka 10206 PrOdam HO litrski BOJLER gorenje, nov in JEDILNI KOT v karo barvi -nov. Binkelj 40. Šk. Loka 10207
Prodam globok VOZIČEK. Rozman. Groharjevo naselje 8, Šk. Loka 10208
Prodam SURF levant, tel. (084) «3040 1020«
Prodam globok in športni OTROŠKI VOZIČEK - oba italijanska. Cirk, Krožrta ulica št. 9, Kranj 10210
Prodam ZAKONSKE POSTELJE, Šenčur - Štefetova 25 10211
Prodam rabljena OKNA. LTmnik. Zg. Duplje 3
Ugodno prodam malo rabljeno MOŠKO KOLO. Pfajfar, .Janeza Puharja 4, Kranj ali telefon 28-896, popoldan.
Prodam PRAŠIČA. 100 kg težkega, za nadaljno rejo. Albin Jeraša, Jazbine 4, Poljane 10307 Prodam 2 STIKALNI URI za dvota-rifni števec. Žerovnik, Valburga 14, Smlednik 10308 Prodam GAJBE in vrata za ZASTAVO 101 (5 rabljenih), streho, »havbo«. Tel. 49-013 10309 Prodam skoraj nov električni ročni OBLIC Black-Decker za 23.000 din ter VRTALNI STROJ Iskra 600 W - dve hitrosti, vibracijski za 15.000 din. Zvonko Mokricki, Kidričeva 34, Kranj 10310 Prodam dobro ohranjeno zmrzoval-no SKRINJO - 300 litrsko. Zg. Duplje 26 10311 Prodam  armaturne  MREŽE 10/6. Tel. 22-001 - popoldne
Prodam suhe hrastove PLOHE. Kličite na tel. 25-717 po 21. uri 10312 Bakreno PLOČEVINO za žlebove in 40 kg LEPILA za stiropor (stvronol) prodam. Naslov v oglasnem oddelku.
Prodam 3 tone CEMENTA (uvoz iz SSSR), cena 14.5 din. Velesovska c. 36,. Šenčur 10314 Prodam BIKCA — simentalca, starega 10 dni. £eje 16, Duplje 10315 MIKRORAČUNALNIK COMMO-DORE C 64 (64 K), nov, s kasetnikom prodam. Tel. (064) 25-798 10316 Prodam starejšo, dobro ohranjeno, motorno  KOSILNICO,  primerno za hribovit teren. Peter Grašič, Gorice 44, Golnik 10317 KLINKER - zidake prodam. Tel. 57-036 10318 Prodam   malo   rabljen trobrazdni PLUG »olt alkar 3« ter semenski in jedilni      KROMPIR      »astor«. Tel. 064/49-141 10319 Ugodno prodam globok, otroški VOZIČEK. Kokrica, C. na Brdo 59 10320 Prodam rabljena VRATA in OKNA z roleto in strešno OPEKO »špičak« veliki format. Tel. 50-476 10321 Prodam malo rabljen KAVČ z posteljo in dva FOTELJA. Informacije po tel.28-425 10322 Prodam TELICO, 7 mesecev brejo, in dva BIKCA, stara po eno leto. Sajo-vec, Visoko 22, Šenčur 10323 Prodam  IZRUVAČ za krompir in PLEVELNlK. Škofjeloška 33, Kranj
Kiipersbusch — nov, še v embalaži, prodam za 15.400 din. Prodam tudi podstrešne STOPNICE (nove) za 7.000 din ter dve OTROŠKI POSTELJICI z jogi-vložkj po 3.000.— din. Informacije po tel. 40-523 10325 Prodam 10 komadov »ŠPIROVCEV« 11 x 15x860,     3      strešne LEGE 22x20x600,     1     strešno LEGO 22 x 20 x 450 in 240 kg SMOLE. Bešter, Zg. Besnica 78, p. Zg. Besnica 10326 Prodam PRIKOLICO za osebni avto (190x110),   nov   električni BOJLER Končar (80 1) in PLINSKO PEČ. Kos, Betonova 20, Kokrica, tel. 25-751 10327 Prodam KABEL PPR ter P-ŽICO 1.5 in 2.5 mm ter nekaj strešne opeke. Ponudbe pod šifro: GRADNJA 10328 Prodam SURF INGRAD DZ, star pol leta, za 55.000 din. Pave, tel. 26-803
Prodam   malo   rabljeno BRAKO KAMP PRIKOLICO z dodatno opremo. Zvone Jeruc, Sp. Duplje 83 10330 Poceni prodam KAVČ, 2 FOTELJA ter OMARICE za dnevno sobo. Tel. 28-919 zvečer 10331 Prodam KRAVO, ki bo tretjič teletila ali po izbiri. Sp. Brnik 65, Cerklje 10332 Prodam večjo količino ČESNA in borove PLOHE. Lahovče 62, Cerklje
10333
IJVNGZAUNER žago za prirez furnirja in plošč 3 m, RAIMEN žago za razrez desk prodam. Stane Jezeršek, Zg. Bitnje 97, 64209, Žabnica 10334 Prodam skoraj nov SURF — BURJA. Rant, Smledniška 6, Čirče — Kranj
10335
Prodam črno rabic — MREŽO, 100 m'. Ivan-Pirc, Cerklje 309 10336 Poceni prodam HARMONIKO B, ES, AS in kupim OMARICO za čevlje. Praše 30, 64211 — Mavčiče 10337 Prodam manjšo KRAVO, drugič brejo 4 mesece. Demšar, Podklanec 6, Žiri
10338
Prodam DRVA (krajnike — žama-nje). Lahovče 66, tel. 42-203 10339 Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez. Boštjančič, Mišače 8, Kamna gorica 10340 Prodam 500 komadov MODUI.ARCA BH-6. Klančnik, Sp. Duplje 20 10341 Nemška čistokrvna OVČARJA brez rodovnika — stara 7 tednov, prodam. Zg. Bitnje 194, pri Puškami 10342 Prodam mladiča, pritlikavi PINČ z rodovnikom, primeren za v stanovanje, in moško — športno KOLO na 5 prestav. Joža Pogačar, Sp. Gorje 43, Bled
10343
Prodam eno leto stare KOKOŠI nes-nice ali za zakol. Drinovec, Strahinj 38, Naklo 10344 Prodam trodelna OKNA z lesenimi roletami, plinski BOJLER in rabljene RADIATORJE - ZELIČ, Zg. Duplje 6
10345
Prodam starejšo, dobro ohranjeno SPALNICO za 2 SM. Janez Sodja, Prečna 3, Boh. Bistrica 10346
Prodam droben KROMPIR za krmo. Jama 16 .   . 10347
Prodam novo trajno žarečo PEČ za centralno kurjavo 28.000 cal. tip FF 32, desna, zelo ugodno. Franc Žveglič, Gorenjska c. 23, Radovljica 10348 Oddam OTROŠKA jesenska in zim ska PAJACA št. 1. Nežka Veseljko. Podlubnik 157, Šk. Loka, tel. 62-340
10349
Prodam 3 plošče BAKRA, zunanje OKENSKE POLICE - .marmor: 4 kom. 125x 25, 7 kom. 85x 25, 1 kom. 185 v 25, 1 kom. 105x25. Šenčur, Zupanova 3 10350 VALILNIK za kokoši, race, fazane, purane itd. cca 60—100 jajc, poceni prodam ter OVNA in OVCO, eno leto stara, za zakol. Informacije Simon Kopač. Dobračevska 28; 2iri 64226 10351
ZASTAVO 101 prodam 28-181
za 9 SM \
KOMBI MERCEDES 220 dieseffl1
- furgon, letnik 1980. brezhiben n dam. Telefon 79-454
r
Prodam trofazni SEKUIJ\R in i? ško športno KOLO amater na 10 pf stav. Tel. 79-454
Prodam LADO 1500. prva registra'' ia 1976, dobro ohranjena. Kranj — \ Žagarja 52
Prodam DYANO 6, letnik 1976 cember. Miro Vakaričič, Kidričeva Kranj, od 14. do 18. ure 10T Prodam BMW 202. Oman, Škofu ška 42, Kranj ltVf. '
Prodam ZASTAVO 101 po del
dobro ohranjen TOMOS Tel. (064) 28-321
ih
automa
iot
Prodam ZASTAVO 101, letnik Mjj
KUPIM_
Kupim otroški ŠPORTNI VOZIČEK Tel. 70-387
Kupim rabljena OKNA in VRATA in rdečo STREŠNO OPEKO. Ali Topani-ca, Sr. Bitnje 5, Žabnica 9194 Kupim OBRAČALNIK za seno za traktor pasquali 30 KM. Jože Kuralt, Zg. Senica 4/A, Medvode 10352 Kupim VETROBRANSKO STEKLO za športno škodo. Gosar, Nemški rovt 9, Boh. Bistrica • 10353
Kupim ali prodam novo GUMO TIGER - radial 145/13. Tel. (064) 74-233
VOZILA_
Prodam zimske GUME za Z-750, malo rabljene in nov stereo AVTORADIO — japonski. Mežan, tel. 77-246 dopoldne 9713 Prodam ZASTAVO 101, letnik november 1976, dobro ohranjeno. Krmelj, Log 13, Škofja Loka 10212 Prodam ZASTAVO 101, confort, letnik 1980. Tel. 62-201 10213 Prodam R-18, letnik 1983 in pony ex-pres puch. Tel. 62-837 10214 Ugodno prodam FIAT 126 ter citroen GS, dobro ohranjena. Godešič 53, Roman Jenko, Šk. Loka 10215 Prodam ZASTAVO 101 L, letnik 1978 v dobrem stanju, ali menjam za »fičo-ta« — starega do 5 let. Ivan Milinovič, Groharjevo nas. 7, Šk. Loka 10216 Prodam FIAT 126 P. Zupančič, Mla-
ka 4, Kranj
10217
Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Smledniška 80, Čirče 10218 Prodam obnovljeno ZASTAVO 750, registrirana še eno leto. Predoslje 77, Kranj 10219 Prodam ZASTAVO I0l, letnik 1978. Ratko Pantelič, Vrečkova ll, Kranj
10220
Prodam 126 P letnik 1981. Gorenjska
10221
. _ —, ------„
školjka generalno obnovljena — 1980, registrirana do avgusta 1985 \ rak, Cesta 4. julija 59 — Bistrica - \ žič 10;f,
Ugodno prodam VOLKSWAGEN ta JL, letnik 1981. Ogled popoldne. w tof 20,- Kranj W Prodam RENAULT — 4, letnik 1P in PONY EXPRESS. Palovšnik, Cf karjeva 23, Radovljica HvV PEUGEOT 204 — caravan. leti* 1967, poceni prodam. Tel. 28-427 10;
Prodam osebni avto RENAULT ~? TLS special, letnik 1980. Tel. (OT 27-904 10f.
Prodam MOPED PONY — expnf Šuceva 9, Kranj 10f Prodam dobro ohranjen R-4, letf 1979. Tel. 42-081 hy KOMBI — furgon (visoki), 3-osni* tnik 1978, brez motorja, poceni ^ dam. Husnija Jogič, L. Hrovata^ Kranj 10a* MERCEDES 200 D, letnik 1979, «1 cedesov MOTOR 200 D in motoV GRED za 200 D standard prodam. rV nija Jogič, Lojzeta Hrovata 6, Kranjt
Ugodno prodam dobro ohranv ŠKODO 120 L, letnik 1979. Aljar^ Podbrezje 80 jj*
Prodam avto VVARTBURG — c. van — karamboliran. Karel Volč) Virmaše 24, Šk. Loka — sobota doj ne 1
Prodam LADO SL - 1500, lejl? 1978, registrirana do julija 1985, pr# ženih 76.000 km. Franc Medja, LW ska 47, Kranj \L ZASTAVO 750, letnik 1975, regjt rano do avgusta 1985, obnovljeno, f dam. Radovljica, Linhartov trg 31' V
AUSTIN 1300, letnik 1972. cele«L dele (možno popravilo) poceni prS: Radovljica. Linhartov trg 31 ,i
c. 23, Naklo
Prodam ŠKODO - 100 S. registrirano. Ogled od 19. do 20. ure. Ul. Juleta Gabrovška 21, stanovanje 29 - Planina 10222 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, registrirano. Tel. 25-900. Milan Novak, Planina 17, Kranj 10223 Prodam R-4, letnik 1976 delno obnovljen, Točakovič, Frankovo naselje 66, Šk. Ix>ka 10224 Prodam dobro ohranjeno LADO SL letnik 1978. Podlubnik 158, Kazimir Vilic 10225 Prodam ZASTAVO 750. Informacije po tel. 24-223 10226 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1979. Zlato polje 2/c, Kranj
10227
Prodam RENAULT 16 TS, letnik
1974, registriran do avgusta L985. Teran, Retnje l/A, Tržič 10228
Prodam osebni avto POLONEZ, letnik 1982. Tel. (064) 23-455 10229 Prodam FIAT 128 sport coupe, letnik
1975. Zg. Brnik "r03, Cerklje 10230 BMVV 316/1978, metalic prodam. Pot
v Bitnje št. 8, Kranj 10231 Poceni prodam ZASTAVO 750 registrirano do decembra 1984, v voznem stanju. Drago Zorko, N. Tesla 2, Kranj (vrtec) 10232 MOPED APN 6, star 1 leto, dodatno opremljen, ugodno prodam. Informacije po tel. 23-335 10233 Prodam DIANO, letnik 1979. Ogled vsak dan od 10. do 18. ure. Drago Ska-rabot, Partizanska c. 27, Kranj 10234 Prodam KOMBI IMV 1600, letnik 1976, brezhiben. Cena 30 SM. Ferato-vič, Kokrški breg 3, ogled dopoldne
10235
Prodam R-4 po delih, vrata, sedeži, pogonske gredi itd. Jože Bukovnik, Virje 1,64290 Tržič 10236 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, po delih. Informacije po tel. 21-466 int. 13 — dopoldne 10237 Prodam    VOLKSVVAGEN, letnik 1972. Šolska 4/A, Stražišče 10238 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978. Partizanska c. 33, Kranj 10239 Prodam   tovorno   PRIKOLICO za osebni avto. Kosova 5, Jesenice — Mu-rova 10240 Prodam FORD CAPRI, letnik 1970. Čedo Vučenovič, Proletarska 6, Tržič - tel. 25-761 int. 263 10241 Poceni prodam JAVVO 350, letnik 1980 in TOMOS 15 SLC, letnik 1981. Si-monetič, Strahinj 57, Naklo 10242 Prodam obnovljeno ZASTAVO 101 letnik 1978. Iztok Vodnik, Prebačevo 7 '
10243
Ugodno prodam KADET B — celega ali po delih. Pranjič, Lesce, Vodnikova 4 10244 Prodam ZASTAVO 850, letnik 1983. Borislav Božičic, J. Puharja št. 1, Planina - Kranj 10245 Prodam ZASTAVO 101 lux, registrirana za eno leto, letnik 1978. Zlatnarje-va pot 8, Stražišče, Kranj      in 10246
"----J „ •----wy ire ,51 11
OKVIR dirkalnega MOTOR ta 1 CATTI 125. in blok motorja za^ I prodam. Radovljica. Linh *
njeno
-------------m.v;«. Linhartov trgajp
Ugodno prodam DELE^a renauK' Borut Košir, Zg. Bitnje 276 TGn^-Prodam ZASTAVO 750, dobro % eno, letnik 1979. Milje 26 šenčuJv
Prodam GOLFA, letnik 1981 aliV njam za drug - cenejši avto. Ždralf Rodič, Jake Platiše 1, Kranj
Ugodno prodam ZASTAVO lOiV tnik 1975. Veternik, Breg 7, Tržič 1
Ohranjeno ZASTAVO 101. wty 1977, ugodno prodam. Voglje 47 L
čur "iS Prodam ZASTAVO 750, letnik J ali zamenjam za gradbeni mate^' Glavarjeva 46, Komenda tel p" 841-413 ' j
Prodam novo JAVVO 350, letnik l| še v garanciji. Tel. 79-582 ||
Prodam 126 P, letnik 1980. Gr Jezerska c. 124/G
Prodam ZASTAVO 750, letnik lj obnovljeno. Leše 7, Tržič — Jane2\ glič
ZASTAVO 750, letnik 1977, ohranjeno, poceni prodam. Pa\ Oldhamska 1, Kranj
MZ ETZ 250, odlično ohranjen, dam. Šenčur, Zupanova 11
Prodam MOTORNO KOLO -expres — puch. Lahovče 26
Prodam OPEL KADETT, let 1977, ZASTAVO 101 - 1983. kara lirano in FIAT 125 P - 1969 - po^ lih. Britof 165 ltt Menjam ali prodam PONY kote; moško kolo. Šuceva 9, Kranj M
Prodam ZASTAVO 750, letnik — obnovljeno (karoserija 1977 1980), registrirano do maja 1985. možen popoldne — Roblek — BaL.
Prodam FIAT 1300, letnik 1974. „ voženih 46.000 km, registriran do 13^ 1985. Ivica Krbavac, Dvorska vas Begunje MM ZASTAVO 850, belo, prevoze* 5.000 km, dodatno opremljeno, pi dam. Tel. 24-341 ltt RENAULT — 4 odlično ohranjen? 1978, prodam. Tel. (064) 27-210 -» poldne
Prodam temno modro ZASTAV 101, letnik 1976, dobro ohranjeno! čite 82-850 l«l R-4 ugodno prodam. Milan Ftw Brezje 55 1J Prodam GOLF JGL, letnik s 17 000 km. Tel. (064) 75-546
Prodam ZASTAVO 750. letnik H in VW 1200 J. letnik 1976. Nova \t&\ Radovljica
ZASTAVO 750, LE, letnik 1983. dam. Tel. (061) 612-422 Ig
Prodam RENAULT-4, letnik prevoženih 70.000 km. Karoserij«! neralno obnovljena, cena 20 SM.1J
23Ugodno prodam ZASTAVO 10 super, letnik 1978. in DIANO 6-1. ■ tnik 1979. Manja Srakar, V. Vlahov 6, Kranj
.15. STRAN O LAS
Prodam LADO 1200. letnik 1971. Kranj, Stara c 14 10204
Prodam ZASTAVO 750 LE, letnik 1982. Milan Dukanuč, Tončka Dežma r i ti. Kranj 10295
Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1977. Kajuhova 44, Kranj, tel. 22-011 10290
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, dobro ohranjena, registrirana še za eno leto. Informacije po tel. 50-676 dopoldne 10297
ZASTAVO 101, letnik 1974. 74.000 km, vozen, odličen motor, prodam po delih. Tel. 50-714 10298
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, tel-77-637 10299
Prodam ZASTAVO 101 - avg. 1982. Tel. 47-116. Ogled v soboto 10300
Prodam  ZASTAVO   101   - letnik
1977. Ogled vsak dan, Železniška postaja Lesce-Bled 10301
Prodam GOLE 1. 1980. Černivec 15 A, p. Brezje 10302
Prodam KOMBI Z-430 K, letnik 1976. prevoženih 46.000 km. Jože Koše-nina. Sv. Duh 35, Šk. Loka 10303
ZASTAVO 750 LC - novejšo, ugodno prodam. Tel. 23-725 10304
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1980, prevoženih 45.000 km. Informacije po tel. (064) 81 484 od 13. do 14. ure. 10305
Prodam ZASTAVO 128. letnik 1982. Informacije po tel. (064) 77-055 10306
Prodam ZASTAVO 101, obnovljeno, letnik 1977. Praprotnik, Kovor 81, Tržič
10400
Prodam  ZASTAVO  750  S, letnik
1978, registrirano do avgusta 1985. Marjan Ropotar, Sp. Brnik 63, Cerklje
10401
Ugodno prodam za VW 1200 motor po generalni in menjalnik, skoraj nove 4 gume 15 x 155 ter ostale dele za starejši in novejši letnik. Hafner, Lom 3, Tržič Ogled popoldne. 10402
Prodam VW 1200, letnik 1975. Poga-čar. Breznica 36, Žirovnica, tel. 80-123
. 10403
Ugodno prodam VW 1300. Metka Hribar, Zasavska 42/A. Kranj 10404
Prodam LADO 1300 S, letnik 1982 in R-10 celega ali po delih. Golnik 93
10405
Prodam komplet 1 - 4 GUME Z OBROČI za zastavo 101. Tel. 26-645
10406
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101 comfort. letnik 1981, prevoženih 21.000 km. Ogled od 14. do 21. ure. Janez Meze, Finžgarjeva 5/A, Lesce, tel. (064)74-097 • 10407
Prodam dobro ohranjeno ŠKODO UO m 6 Khw termoakumulacijsko peč. Zeljko Aleksič, Bistrica 17, Tržič 10408
Prodam ZASTAVO 750 — special, letnik 1978. Oman, Bodovlje 4, Škofja Ix3ka 10409
Prodam LAMBRETTO 1. 1952, registrirano za 1. 1985, v voznem stanju. Marjan Pucetj, Jezerska c. 42, Kranj
10410
Prodam MOPED 15 SLC, tel. 77-966
10411
Prodam VW, letnik 1975. Franc Meglic, Podljubolj 60 Tržič 10412
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Darjan Poklukar, Poljšica 3. Zg. Gorje
10413
Prodam ZASTAVO 101 — super, letnik 1979 - dobro ohranjeno, 44.000 km. Tel. (064) 82-520 10414 R-4 TLS, letnik 1979, ugodno prodam Tel. 61-279 (064) 10415
Prodam karambolirano ZASTAVO 101 po delih. Martin Bernard, Zali log 51. p. Železniki 10416
Prodam VW 120 po delih. Tel. 79-454
_ ' » 10417
Poceni prodam AMI 8 break. neregistriran. Bradaška — St. Žagarja 38, Kranj 10418
RENAULT - 5 prodam. Ogled vsak dan popoldne — Podnart 40 10419
Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Milan Pajer. Kokrški log 19 — Kranj, tel. 26-047 10420
Prodam R 12, letnik 1971, obnovljen, Balek. Cesta 1. maja 39, Jesenice 10421
Po ugodni ceni prodam dobro ohra njen R-4, letnik 1977. po generalni, in ročno vijačno stiskalnico. Ogled možen vsak dan. Ivan Otoničar, Moste 76, Ži rovnica 10422
Ugodno prodam CITROEN GS 1.3. november 1979. Tel : (064 ) 75-907 10423
Ugodno prodam DVANO — vozno za dele. letnik 1978. Tel (064) 78-190 10424
Prodam pol leta staro ZASTAVO H50. Poljče 24, p. Brezje 10425
Prodam R-4, letnik 1977 neregistriran, za 5 SM. Jože Žrudarič. Trg svobode 51. Tržič. Ogled možen v soboto m m-deljo !<»426
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101  confort. letnik  1981, prevoženih-VI i'"1) km. Informacije in ogled vsak dan po 16 uri na naslovu.Egon Cokan, Radovljica. Cankarjeva 52 10427
Prodam osebni avto ZASTAVO 101, letnik 1978, registriran do marca 1985 Saša Božič, Mlaka 6, Begunje - 64275
10428
Prodam I TAT 126 P, letnik 1980. Li-ijana Ix'š, Zapuže 32, tel. 75-260 dopoldne v službi. 10429
Prodam eno leto star MOPED tomos avtomatic 3 Nuša Zavrl, Lahovče 1 — Smlednik 10430
GOLF — letnik december 1980, ugodno prodam. Informacije popoldne — Krčej. Kajuhova 14. Bled 10431
Prodam avto OPEL kadett standard, letnik 1970. Branko Papler, Breznica 25/A, Žirovnica 10432
Prodam REZERVNE DELE za zastavo 101. Janez Dolenc, Smokuč 26, Žirovnica 10433
Prodam R-18, 1. 1979, odlično ohranjen, registriran do avgusta 1985. Internacije po tel. 61-425. Igor Dobrilo-. Šk. Ix)ka, Podlubnik 68 10434
Prodam rezervne dele za AMI 8. Tel. 60-33« 6021
ZASTAVO 750 SE. letnik 1978, prodam. Tatjane Odrove 18. Kranj Tel. 22-477. Informacije in ogled v soboto 25.8.1984 10435
Prodam VW 1300. Cesta 26. julija 44. Naklo. Tel. 47-370 10436
Prodam SIMCO horizon LS, letnik 1979, dobro ohranjena. Ogled v popoldanskih urah. Opalk, Breznica 17, Žirovnica 10437
Prodam IT A T 750, prevoženih 52.000 km in rezervne dele. Raztresen Miha, Pod gradom 11, Bistrica pri Trži-
STANOVANJA
Menjam ENOSOBNO STANOVANJE (46. m') v bloku za večje, kjerkoli v Kranju. Ulica Lojzeta Hrovata 7, stan. 33/5. nadstr., Planina II 10105
Oddamo kompletno opremljeno STANOVANJE v Kranju s predplačilom za dobo enega leta. Šifra: PILOT
STANOVANJE s telefonom v Kranju najamem takoj. Informacije po tel. (064) 24-733 ali ponudbe pod: OBRTNIK 10356
Vzamem na STANOVANJE žensko, ki bi čuvala otroke. Šefkija Hodžič. Levstikova 3, Kranj 10357
Mlad par išče GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v najem v Kranju, Radovljici ali Bledu. Ponudbe pod: POŠTENA , 10358
Zakonca brez otrok, brez obveznosti iščeta STANOVANJ': v Kranju ali okolici, možna tudi pomoč na kmetiji. Ilija. Lazarov, Medetova 1, Kranj 10359
Nujno potrebujem ENOSOBNO STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju ali bližnji okolici od 1.9. 1984 dalje tel. 25-461 int. 737 10360
Zamenjam ENOSOBNO STANOVANJE s centralnim ogrevanjem za večjega. Tel. 28-935 10361
Oddam DVOSOBNO STANOVANJE za dobo 3 let. Šifra: JESENI 10362
Študentki ali uslužbenki oddam OPREMIJENO SOBO. Naslov v oglasnem oddelku. 10363
Urejen, pošten, mlad par z otrokom z Bleda išče STANOVANJE na Bledu ali okolici, pod nujno. Ponudbe na šifro-POŠTEN IN REDEN PLAČNIK 10364
Štiričlanska družina išče DVOSOBNO STANOVANJE. Nudim predplačilo za eno leto. Djuro Došenovič, Struževo 2/A, Kranj 10365
POSESTI
Prodam poceni DVOSOBNO STANOVANJE s sanitarijami, potrebno popravila. Ogled v soboto in nedeljo od 11. do 15. ure. Golniška c. 16, Kranj — Kokrica 10366
V Kranju prodam komfortno ENOSOBNO STANOVANJE, s telefonom, vseljivo septembra 1985. Informacije po tel. 28-576 i()367
V okolici Tržiča prodam ZAČETO GRADNJO. Tel. 27-709 10368
GARAŽO v Šorlijevem naselju od dam v NAJEM. Ponudbe pod »STALEN« 10369
Večjo ZAZIDLJIVO PARCELO, začeto gradnjo ali HIŠO v Kranju in bližnji okolici kupim. Ponudbo pod: GOTO VINA TAKOJ ali po tel. (064) 28-942
10370
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO, do 10 km iz Kranja. Tel. 27-374 int. 24 -dopoldne 10371
V občini Kranj ali Radovljica kupim ZAZIDLJIVO PARCELO z dokumentacijo ali ZAČETO GRADNJO stanovanj ske hiše. Ponudbe pod: MIR 10372
Tekme za praznik graničarjev
TRŽIČ V počastitev dneva grani carjev je bilo v tržiški občini več športnih prireditev, ki so se jih udeležili člani zveze rezervnih vojaških stare šin, graničarji in pripadniki postaje milice in carine. Pomerili so se v malem nogometu, odbojki in streljanju. Posebno dobra udeležba je bila na strelskem tekmovanju, saj se- je zbralo kar 18 tričlanskih ekip. "
Rezultati: mali nogomet: 1. Carinarnica Ljubelj, 2. Občinska konferenca ZRVS, 3. Graničarji; odbojka: 1. Občinska konferenca ZRVS, 2. Graničarji, 3. Carinarnica Ljubelj; streljanje: L KO ZRVS Podljubelj (Iztok Ahačič. Vinko Golmajer. Mirko Kavar) 174, 2. PM Tržič 161, 3. Strelska družina »Štete An-ton-Kostja« 141, 4. KO ZRVS Bistrica 134, 5. Svet za SLO in DS 118 itd.; skupno: 1. OK ZRVS Tržič 8, 2. Cari narnica Ljubelj 6, 3. Graničarji 4.
J. K.
Kupim HIŠO z večjim vrtom ali gradbeno PARCELO v okolici Rado vljice. Tel. 74-690 10373
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Škofji Loki, Kranju ali njeni okolici ali HIŠO V začetni fazi gradnje. Šifra: Škofja Loka 10374
Majhno HIŠO ali STANOVANJE (vikend) kupim. I.asič. Vojkova 47, Ljubljana, tel. 061-344-383 Kl37.r)
V okolici Kranja kupim ZAZIDLJIVO PARCELO, cena do 70 SM. Naslov v oglasnem oddelku. 10376
PARCELO na območju Radovljice. Bleda, Lesc, Vrbenj ali Hraš kupim. Čeh, Gregorčičeva 19, Radovljica, tel. 75-934 10377
Prodam PARCELO - TRAVNIK v bližini Bohinjskega jezera v izmeri 982 m' k.o. Studor. Informacije po tel. dopoldne 77-267 10378
ZAPOSLITVE
Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. OD po dogovoru. Rihtaršič. Golniška c.  13  -  Kranj, tel. (004)
23- 143 10379 Sprejmem DELO za popoldanski čas
na lastnem domu. Šifra: PO DOGOVORU 1038(1
Takoj zaposlim eno ali dve RESNI ŠIVILJI, ki imata veselje do šivanja, starost od 30 let dalje Zaželene vsaj 2 letne izkušnje v konfekciji, OD dober od 22.000 dalje, norme ni. Butik »Ange-lika«, Jenkova 4, Kranj 10381
Zaposlim MIZARJA ali DELAVCA za priučitev v mizarski stroki, z odslu ženim vojaškim rokom. Mizarstvo Stare. Zg. Bitnje 186 10382
Zaposlimo SAMOSTOJNO KUHARICO, OD in ostalo po dogovoru. Gostilna »Krištof«. Predoslje, tel. (064)
24- 907 10383 Iščem PRIUČENO ŠIVTIJO za pomoč pri šivanju — lahko tudi na domu. Šifra: NUJNO 10384
Takoj dobi službo kovinostrugar in en nekvalificirani DELAVEC. Možna priučitev poklica kovino-strugarja. Zaželeno da stanuje v bližini Cerkelj — Cerklje 231 10385
Takoj zaposlim žensko, vajeno ŠIVANJA USNJENE GALANTERIJE ali šiviljo. Delo je serijsko, OD primeren. Tel. (064) 22-728 10386
OBVESTILA_
H O LETE: lesene, plastične, ŽALUZI-JE - popravila vseh vrst rolet in žalu-x.i 1 naročite ŠPILERJEVIM, Gradniko-vii 9, Radovljica, tel. (064) 75-610 9306
Za popravilo vseh TAPETNIŠKIH DEL na klasični in novi način se priporoča: VINKO Perko, Proletarska 20, Tržič 10387
VODOVODNO INSTANCIJO na novi hiši ali manjša popravila vam iz-gotovi Obrtnik. Tel. 28-427 10388
HITRA IN KVALITETNA NAPELJAVA ELEKTROINSTALACIJ. Kličite tel. 60-584 10389
PREVIJAM VSEH VRST KOLEK-TORSKIH MOTORJEV. ELEKTROMOTORJE, DYNAME in TRANSFORMATORJE — Elektromehanika. Tone Martinčič, Lučine 10390
ŽAGAM metrska DRVA na domu. Tel 74-715 10391
Opravljam VRTANJE za centralne kurjave in DOLBLJENJE »štemanje« za elektriko in vodovod. Tel. (064) 50-530 10392
Oblagam — tapeciram jedilne kote in stole. Joco Peric Kidričeva 45. Kranj. tel. 28-532 10393
PRIREDITVE_
Ansambel SI BILA vabi v SOBOTO ub 19. uri in NEDELJO ob 17. uri na VRTNO VESELICO v NAKLO 10394
ANSAMBEL JEVŠEK igra od 27. 8 do 2 9. na VINSKEM SEJMU v Ljubljani — pred Restavracijo TLTtIST.
10395
N \ K LANSKI NOGOMETAŠI vabijo . VRTNO VESELICO, ki bo v SOBO TO. 25.8., ob 20. uri in v NEDELJO. 26.8., ob 17. uri za GASILSKIM DOMOM v NAKLEM. ZABAVAL VAS BO ANSAMBEL SIBILA. Kegljanje za kolo - PIKADO - VABI JENI 10396
OSTALO
Iščem zidarska in »iasaderska« DELA Kranj, Reseva 13 10397
»NA ČEZ« dam v zidavo spodnji pod-kleteni del montažne hiše — 100 m. Tel. 25-686 10398
Podpisani Anton Benedičič iz Slatne 7 — Begunje na Gorenjskem obve-s< ani »Integral PE Tržič«, da sem lastnik parcele K.O. 22/3 Srednja vas. Kakršnokoli obračanje avtobusov na omenjeni parceli je prepovedano. Še posebej velja to za avtobus KR 117-794. ki ga vozi Jenko Kranjc. Vsaka kršitev bo posebno obravnavana na sodišču. Anton Benedičič - lastnik 10399
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec
v pokoju
IVAN KOSIŠA
roj. 1908
Od njega smo se poslovili v sredo, dne 22. avgustu 1984 ob 15. uri na pokopališče v Kranju.
SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nase drage mame, stare mame, sestre, tete in tašče
MARIJE COTMAN
roj. Sušnik
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, zdravstvenemu osebju ZD Kranj. DO Iskra ERO, TOK Preddvor in Mladinski knjigi za podarjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo nu zadnji poti. Iskrena hvala gospodu /upniku za lep pogrebni obred, pevcem iz Naklega za lepe žalostinke in Gasilskemu društvu iz Šenčurja za spremstvo na zadnji poti.1
VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI VSI NJENI
Šenčur, dne 17. avgusta 1984
ZAHVALA
m očeta
Ob boleči izgubi dragoma m
EGIDIJA GRAHEKA
se najlepše zahvaljujemo Dispanzerju za borce Kranj in zdravnikom Internega oddelka Instituta Golnik za čiolgoln no zdravljenje. Iskrena hvalo sorodnikom, znancem in sostanovalcem za podarjeno cvetje in izraze sožalja. Najlepša hvala organizaciji ZH Planina in tov. Avsomku za poslov lin« besede ob grobu.
Žalujoči: /.ena Branka, sin Tomo in Rado Z družino
Kranj, Ljubljana, Črnomelj — 214. avgusta 1984
ZAHVAIjV
Ob boleči izgubi predrage hčerke in sestrice*
TANJE ZABAVNIK
se posebno zahvaljujemo vsem sorodnikom, predvsem pa družini Stpjanovič.
Z bolečim srcem: mami, ali in brate«
Kranj, dne 24. avgusta 1984
j ZAHVAIJ\
vf|  Ob boleči izgubi naše drage mame in H *   y*    % '■      '<tare mam«
ANGELE »DRINOVEC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, in vsem. ki ste jo spremili na njeni zadnji / iljujemose dr Hajžlju za dolgoletno zdravljenje in osebju Doma upokojencev v Kranju za nego do zadnjega dne a, Zahvaljujemo se pevcem za ubrano zapete / i; Zahvala tudi g. duhovniku za opravljen obred
VSEM ŠK ENKRAT ISKRENA m ihA, Žalujoči: hčerka Marija z možem Cirilom,   Mika Darko in Irena ter ostalo sorodstvo.
Kranj, Struževo, Britof, Predoslje, Senčni, križe, Tržič
ZAHVAIA
Ob mnogo prerani in boleči izgubi našega ljubljenega sina, brata, nečaka in bratranca
TOMAŽA ZIHERLA
učenca 5. E razreda
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in SOse iom za podarjeno cvetje, za tolažbo v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje ter ste in se sočustvujete z nami. Posebno zahvalo smo dolžni učen , ::em OŠ France Prešeren, njegovim sošolcem, DO AERO Medvode za vsestransko pomoč, DO AGROSTROJ Ljubljana
za cvetje in izraze sožalja. Hvala vsem, ki ste njegov mnogo prerani grob zasuli s cvetjem in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: mami, Drago, sestrici Ana in Polona, mama Ro/u. teta Vera, Vojko. Meta in ostali njegovi
Trčenje na železniških tirih
Jesenice ~ Strojevodja Janez Markelj /. Bledu je 21. avgusta 1 i*H4 okoli 23. uro pomikal lokomotivo po 8. tiru severnega dola proti južnomu dolu železniške po stajo na Jesenicah. Ker mu ni uspelo ustaviti pred 1J. kretnico, je tod /adel kompozicije, ki je prek te kretnice prihajala / 12. ti ra. Lokomotiva je oplazila in to vorne vagone, ki so nato iztirili. Pri tem je nastalo za okrog 300 ti soč dinarjev škode.
Strojevodja je preiskovalcem povedal, da ni mogel ustaviti, ker niso delovale zavore na lokomotivi. Železniška komisija je na kraju nezgode odredila tehnični pre gled zavornega mehanizma na lo komotiv i
GLASOVA ANKETA
Mladi gasilci i: radovljiške obilne med Iflovanjem v mladinskem kampu Veli Jože — Foio:J. Rabič
NESREČE
USODNA VOŽNJA PO UM
Kranj — V ponedeljek, 20, avgusta 11)84. malo pred polnočjo, je voznik osebnega    avtomobila    KU 970*5] lštvan Kepaš i/ Bohinjski' Bistrice, rojen 1048. leta. vozil po magistralni Cesti od Kranja proti Podtaboru. Za naseljem Polica je nenadoma zapeljal v levo na drug vozni pas. V tem trenutku je i/, nasprotne smeri pripeljal Voznik osebnega vozila s prikolico nemške registracije Gorhard Sclians, star 41 let. Kljub umikanju tujega vozila je prišlo do silovitega trčenja.
Na kraju nesreče sta podlegla poškodbam voznik Kepaš in sopotnica v njegovem avtu Hikmeta Bektaše-vic, rojena 1963. leta, doma z Jesenic, hude telesne poškodbe pa sta dobila potnika v istem vozilu Zulka dri Kamberi iz Piroka v SR Makedoniji in Čani Havziu, stanujoč v Radovljici. Na obeh vozilih je nastalo za okrog 500 tisoč dinarjev škode. Kbt so pozneje ugotovili organi UNZ, je Repaš vozil brez vozniškega dovoljenja.
TRČENJE KOLESARJEV
Reteče — Voznik kolesa Sandi Kuralt, rojen 1931. leta, doma v vasi Senica, je 21. avgusta 1984, ob 5. uri in 50 minut vozil od Senice proti Re-teonm po levi strani vozišča brez prižgane luči. Pri hiši številka 49 v Re-tečah mu je pripeljal nasproti pravilno po desni strani, vendar brez prižgane luči, kolesar Marko Bogataj, rojen 1957. leta, iz Reteč. Kolesarja sta trčila; pri tem je Kuralt utrpel hudo telesno poškodbo, na kolesih pa je za približno 2 tisoč dinarjev škode.
S CESTE V SMREKO
Podljubelj — Voznik osebnega avtomobila KR 546-14 Jože Rajsar, rojen 1936. leta, doma v Zvirčah, je 21. avgusta 1984 ob 19. uri in 40 minut vozil od Podljubelja proti Tržiču. Izven naselja Podljubelj je zaradi neprimerne hitrosti in domnevne vožnje pod vplivom alkohola zapeljal v desno z vozišča in trčil v smreko. Pri tem se je hudo telesno poškodoval, zato so ga odpeljali v jeseniško bolnico. Na vozilu je za okrog 90 tisoč dinarjev škode.
Požar v stanovanju
Tržič - V ponedeljek, 20. avgusta 1984, je okrog 16. ure in 45 minut izbruhnil požar v stanovanjski hiši Cirile Novak na Loki 75 pri Tržiču. Komisija UNZ je ob ogledu ugotovila, da je stanovalec Metod Novak v pritličju opravljal izolacijo sten v dnevni sobi, pri čemer je uporabljal plinski gorilnik. Ob segrevanju izolacijskega materiala je izbruhnil plamen, ki je najprej zajel posodo s premaznim sredstvom in se nato razširil na ste no, obloženo s pluto, strop, obložen z lesom, pa v bližnjo kuhinjo, kjer je požar uničil kuhinjsko opremo in inventar ter zadimil hodnik. Požar je pogasil Metod Novak ob pomoči sosedov, vendar je v njem nastalo za okrog 500 tisoč dinarjev materialne
škode.
Jubilej
V. prekomorske brigade
Celje — V petek. 7. septembra, in v soboto, 8. septembra, bo v Celju 40. obletnico ustanovitve proslavila V. prekomorska brigada »Ivan Turšič-Iztok«.
V-petek, 7. septembra, bo ob 17. uri v Muzeju revolucije v Celju otvoritev razstave o bojni poti V. prekomorske brigade, v soboto, 8. septembra, ob devetih do-, poldne pa se bo v celjskem mestnem parku začelo tovariško srečanje borcev brigade, združeno s proslavitvijo 40. obletnice ustanovitve. §€ živim, padlim in po vojni umrlim borcem bodo podeljene spominske kolajne, brigada pd bo prejela /vezno plaketo ZZB NOV Jugoslavije.
Peta prekomorska brigada je bila ustanovljena v partizanskem taborišču Gravina v južni Italiji. Jedro brigade so sestavljali štajerski, koroški in gorenjski fantje, zbrani v angleškem vojaškem taborišču Endinbourgh. V Gravi-ni so se jim pridružili še primorski Slovenci, ki so prišli sem iz južne Francije, Italije, Grčije in Afrike. 3550 borcev je štela takrat brigada. Prispela je v Dalmacijo in krenila odtod prek Velebita v Liko. Sodelovala je pri osvoboditvi Gospića in svojo bojno pot nadaljevala pri Podturnu, in Čre-mošnicah in sodelovala pri zaključnih bojih za Kočevje, Grosuplje, Velike Lašče, Orle pri Ljubljani in Ljubljano. 256 bork in borcev je padlo, 600 pa jih je bilo ranjenih. Brigada je bila odlikovana z Redom zaslug za narod z zlato zvezdo.
Na slovesnost v Celju vabljeni tudi Gorenjci, ki so sodelovali v V. prekomorski brigadi!
Mladi gasilci v Savudriji
Radovljica — Letošnje poletje je prek 50 pionirjev iz gasilskih dru štev v radovljiški oblini združilo koristno s prijetnim v mladinskem kampu Veli Jože pri'Savudriji. Tod so organizirali gasilsko šolo, v kateri so pridobivali znanje in veščine o gasilstvu, prosti čas pa so izkoristili za kopanje.
Po opravljeni šoli pionirji polagajo izpite za gasilske čine. Med obiskom ene od treh izmen je vodja tabora Jože Eržen iz Krope povedal, da so pionirji zelo prizadevni. Prav vsi so opravili izpite za čin starejšega in mlajšega pionirja-gasilca ter za gasilsko značko in diplomo Gasilske zveze Slovenije.
Za teden dni bivanja pod šotori so starejši pionirji odšteli 2000 dinarjev, mlajši pa polovico manj. Ostale stroške letovanja pokriva občinska gasilska zveza iz Radovljice; ker je radovljiška občina pobratena z Buja-mi, imajo prostor za letovanje brezplačen in v njem lahko preživijo dopust tudi drugi gasilci iz občine, ki v kampu za zahvalo pregledajo gasilske aparate ter opravijo druga dela za požarno varnost. Za prevoze svojih članov do kampa pa poskrbijo posamezna gasilska društva s svojimi vozili.
Ugoden nakup svinjskega mesa
Kranj — Rejci prašičev v Sloveniji so se zaradi visokih cen krmil in nesorazmerja med proizvodnimi stroški ter cenami svinjskega mesa odločili za množičen pokol svinj. Tako na trg pošiljajo naenkrat nenormalno vehke količine mesa. Da bi ga lahko prodali, so v nekaterih trgovskih organizacijah, ki se ukvarjajo s prodajo mesa, sklenili ponuditi kupcem svinjske polovice po znižanih cenah na večmesečno brezobrestno posojilo.
Kako so organizirali tovrstno prodajo svinjskega mesa na Gorenjskem, kolikšno je zanimanje zanjo in kaj menijo o njej sindikalni delavci v organizacijah združenega dela, ki ponekod zbirajo prijave interesentov za nakup mesa, smo skušali zvedeti v današnji anketi. Tole so povedali sogovorniki!
Tone Jereb, v. d. direktorja TOZD Trgovina na drobno v KŽK Kranj: »Kot glavni preskrbovalec mesnih izdelkov za Gorenjsko se je   naša   temeljna organizacija
co..Mislim, da je prav, če sindikat pomaga delavcem tudi na ta način.
Če je veliko dela z organiziranjem prodaje? V našem kolektivu, kjer smo naročila hitro zbrali^ niti ne; treba se je samo dogovora ti, na katerih prodajnih mestih* bodo kupci meso dobili. Upam, dag bo prodaja potekala brez zapletov in bodo zadovoljni tudi s kvaliteto.«
Poškodba gornika
Dolič — V sredo, 22. avgusta 1984, okoli 12. ure in 45 minut je Rudolf Ferme^ rojen 1916. leta, doma iz Celja, sestopal v Triglavskem pogorju proti Doliču s pomočjo vrvi. Z desno nogo se je zataknil med skalo in zabit klin, zgubil ravnotežje, s kolenom leve noge udaril v skalo in ga poškodoval ter obvisel z glavo navzdol na vrvi. Iz tega položaja ga je rešil neznan planinec, ki je obvestil o nesreči osebje planinske koče na Doliču, le-to pa je sporočilo predalo UNZ. Takoj so organizirali reševalno akcijo, v katero so odšli trije člani postaje G RS iz. Mojstrano. S pomočjo helikopterja RSNZ so poškodovanca prepeljali do Mojstrane, od tod naprej pa / reševalnim vozilom v jeseniško bolnico. Akcijo so končali ob 19. uri.
J. Rabič
Planšarski dan na Krvavcu
Cerklje — Turistično društvo Cerklje prireja v nedeljo, 26. avgusta na Kriški planini na Krvavcu planšarski dan. Začetek prireditve bo ob desetih dopoldne. Prireditelji so poskrbeli za pester program, ki bo obsegal tudi ocenjevanje živine, ki se sedaj pase na planini. Obiskovalcem bodo na voljo planšarske kuharske posebnosti. Planšarski dan bo zaključen z veselim rajanjem.
Kinologi v Ribnem
Lovsko kinološko društvo Gorenjske vabi v nedeljo, 26. avgusta ob 10.30 na 1. kinološko-lovsko srečanje, ki bo v Ribnem pri Bledu pod Ribenskim hribom. Nastopili bodo rogisti iz Zasavja in avstrijske Koroške, razvili bodo prapor LKD Gorenjske s trakovi botrov in psarn, podelili prva priznanja LKD Gorenjske. Lahko pa si boste ogledali tudi revijo lovskih psov vseh pasm. Lovska družina Jelovica bo poskrbela za dobro postrežbo po dostopnih cenah in plesno glasbo, za prireditev vstopnine ni. V slučaju slabega vremena bo prireditev v prostorih lovskega doma Jelovica in kulturnega doma v Ribnem pri Bledu.
skupaj s TOZD Mesoizdelki odločila ponuditi članom gorenjskih delovnih kolektivov svinjsko meso pod ugodnimi nakupnimi pogoji. Kupec lahko namreč dobi svežo polovico prašiča po ceni 235 dinarjev za kilogram.
Tako nameravamo prodati skupno okrog 80 ton svinjskega mesa. Interes za nakup je zelo velik, še posebej v kranjskih kolektivih. Z vsako delovno organizacijo se sproti dogovarjamo, kdaj in v kateri prodajalni bodo njeni člani prevzeli naročeno meso. Precej popraševanja po svinjskih polovicah je tudi med posamezniki.
Vili Kern, podpredsednik konference osnovnih organizacij sindikata v Gorenjskem tisku v Kranju: »Med več kot petsto člani kolektiva se je prijavila za nakup mesa do srede tedna že približno polovica delavcev, prijave pa bomo sprejemali do konca tedna. Prodaja na posojilo po zmerni ceni je za mnoge privlačna, ker je naenkrat težko odmeriti toliko denarja za prehrano. Razen tega so naši delavci vajeni, da prek"* sindikalne organizacije omogočamo nakup raznih živil za ozimni-
Janez Bodlaj, namestnik preci sednika sindikalne konferenc* DO Iskra Telematika: »Iz časopi^ sov smo zvedeli za prodajo mes& na posojilo. Ker nismo hoteli pres dajati mesa pred tovarno, smo s s KZK Kranj, da bod< to nalo^
dogovorili
njegovi delavci "prevzeli
%*£Kaa
sa
je
. 0^„« ni septembn) prevzeli dogovorjene količine m«o Prvi nakup svinjskih polovi* bil 21. avgusta v mesnici \ Stražišču. Kupci so bih zadovolji ni; da ne bi predolgo čakali, p* bodo odslej odhajali po meso določenih urah tudi v druge po\ slovalniep K"/"K
slovalnice KŽK. S takšnim
po
1 prodaji
imamo seveda veliko organizach\ skega dela in opravil pri obrača navanju odplačilnih obrokov. Za delavce je nakup večjih količin ugoden, vendar obstaja vprašanje, kako bo pozneje trg preskrbljen s svinjskim mesom tudi za druge kupce.«
Kdor bo kupil meso za gotovino, ga dobi takoj. Sindikalne organizacije oziroma delovne in temeljne organizacije naj še naprej zbirajo naročila. V akcijo naj bi se vključila tudi Ljubljanska banka, ki naj bi organizacijam kreditirala nakup svinjskega in tudi govejega mesa.
S. Saje
r
Harmonikarji na Pokljuki
Pozdrav s planin
Pokljuka — Turistično društvo Pokljuka in Alpetour — delovna enota Šport hotel Pokljuka prirejata v nedeljo, 26. avgusta, na jasi pred Sport hotelom na Pokljuki veliko turistično in zabavno prireditev; tekmovanje harmonikarjev na diatbnični harmoniki za prvenstvo \ Slovenije, Pozdrav s planin imenovano Program prireditev se bo začel ' ob desetih dopoldne s povorko nastopajočih harmonikarjev (35 jih bo nastopilo), položitvijo venca k spomeniku »Mrtvega bataljona« in tekmovanjem harmonikarjev, kar bo predvidoma trajalo do 13. ure. Tek- ' movanju bo sledil kulturni program, v katerem bosta sodelovala 101 klorna skupina Z Ribnega pri Bledu in ansambel Oglarji, ki bo igral tu di za ples. Letošnja prireditev jo že 10. in je posvečena spominu na ' umrlega pobudnika te prireditve Franca Jer ivejca-Milča.
Na prireditvenem prostoru bo bogata p.inudba jedač in pijač po I dostopnih cenan. Nedeljska prireditev je priložnost za organizacijo iz- 1 leta na Pokljuko. Prireditelji vabijo na Pokljuko z. geslom: enkrat let- : no je vredno obiskati Pokljuko!
Bo črni ribez kmalu le še preteklost?
Zgornje Gorje — Minili so zlati časi črnega ribeza, ko so ga pridelovalci praktično noč in dan vozili na odkupno postajo Kmetijske zadruge Bled v Gorjah. 240 ton so ga odkupili v rekordnem letu in lepe denarce je pridelovalcem prinesla ta količina. Letošnja slika je povsem drugačna. Vsega skupaj so ga odkupili le 66 ton.
Precej ribezovih nasadov so izruvali, zemljo preorali, jo zatravili in namenili bolj donosnejšim poljščinam, predvsem pa krmi za silažo. Ribez je namreč i/ leta v leto zgubljal na ceni. Prav tako je eden od vzrokov bolezen, pršića (rdeči pajek) imenovana. Pojavlja se zgodaj spomladi, se pred cvetenjem, v obliki za fižol debelih bub. Še preden ga opazimo, se iz bub že pojavi pajek, tako da je to bolezen še težje odstranjevati. Prsua povzroča nerodnost in sušenje ribezovega grmičevja.
Letošnja ribezov a bera v Gorjah je manjša od lanske. Menda ga je edino Janez Poklukar, po domače Kamnek,' pridelal več. Takoj spomladi se enkrat ali večkrat loti odstrahjevanja pršice, dodaja pa tudi več hlevskega gnoja. Morda je to res način za boljši pridelek, vendar pa je resnična tudi druga plat: živinoreja daje veliko več dohodka kot gojenje ribeza, ki je povrhu vsega zahteven, vezan na rok, za pravočasno obiranje pa je potrebno veliko ljudi.
Kaže, da bo nekdaj tako znani gorjanski ribez kmalu le še preteklost... . t
J. Ambrožič
Rekreacijski pohod na Stol
Radovljica — Rekreacijski k večno mladih fantov iz Radovi; prireja v soboto, 25. avgusta IV tradicionalni pohod na Stol. UU ženci pohoda se bodo zbrali ob %\ na parkirišču pri radovljiški avto! sni postaji, od koder se bodo z o&\ nimi vozili prepeljali do Valvasof vega doma. Od tod se bodo peš pi peli na najvišji vrh Karavank.
Pohoda se lahka udeležijo & kluba in vsi tisti, ki so do 20. avff prispevali po 500 dinarjev za društveni prapor; le-ta bo tudi M nji simbol pohoda. Na zbornem | stu bodo pohodniki prejeli na&j značke ter bon za malico in komi
Po končanem pohodu bo ob 15 sprevod udeležencev izpred hoti. Grajski dvor na Linhartov trg vfl dovljici, kjer bodo svečano raivjl prapor ob 10. obletnici ustanov/ kluba, nanj pripeli trakove danv cev in podelili priznanja zaslu:- | članom. Svečanost bodo popestrili kulturnim sporedom. V