12 Dopisi. v Stajarsko 2. jan. — Prečastiti g. dr. Anton Murko, dekan v Hočjem, je včeraj po kratki bolezni umrl v 63. letu svoje starosti. Murkovo im6 ostane v zgodovini slovenskega slovstva nepo-zabljivo, kajti on je že delal za povzdigo našega slovstva takrat, ko je le še cel6 malo rodoljubov bilo, ki so se zavedali Slovenije; slavna priča temu je njegov slovar in njegova slovnica slovenska. Domovini vseskozi zvesti sin je pa tudi v svojem poklicu in v vsakem druzem oziru bil spoštovan in ljubljen. Večna mu pamet! Iz Gradca 20. dec. A-L. *) ¦— 7. dne t. m. se je obhajala tu druga zanimiva svečanost tehniške slovanske družbe. Lepo število slovanskih vseučili-ščinih dijakov je došlo, kazaie s tem edinost, ki veže slovanske dijake med seboj. Govoril je prvi predsednik družbe gosp. Vračan, za njim gosp. Radinovic o marljivem delovanji in nadepolnem napredku te družbe; gosp. Kresnik je govoril o razvitku slovenske knji- *) Po naključbi zakasnjeno. Vred. ževnosti in o dušnem življenji slovenskega naroda, g, Turek pa o hudih bojih Cehoslovanov zoper njihove zopernike ter je dokazal potrebo vzajemnosti vseh slovanskih narodov in stavil konečno edinost kot ideal slovanskega patriotizma. Po govorih je sledila prav živahna zabava narodnega običaja. — Menda sta dopisa do „Matice slovenske" v Ljubljani in družbe „sv. Mo-hora" v Celovcu prva bila, ki sta od tukajšnje nad-sodnije šla v slovenskem jeziku, v kterih ste te družbi naprošeni bili podučnih knjig za jetnišnice. Gorica 7. pros. — Naša kmetijska šola je vred-jena. Obžalovati nam je, da ni tu nižega oddelka, kakor je želel naš hrabri gosp. P o vse v občno korist naše dežele. Mnogo več kmečkih sinov bi se moglo vdeleževati te jako potrebne nam šole, ako bi sprejemali učence vže iz ljudske šole na to učilišče, ne pa še le, dovršivši 4 razrede srednjih šol. Skoro za same grajščinske oskrbnike ne bi žrtoval mnogo naš kmetovalec, kteremu je jasno jestvo kmečkih omerov. Da tu vi še ga oddelka ni treba tako, kakor nižega, razvidno je vže iz tega, da ni prišlo letos toliko učencev na to šolo, da bi se bile mogle razdeliti vse štipendije (ena je ostala). Jako srečne pa se moramo imenovati, ker je na tem učilišČi za profesorja in vodjo vrli nas gosp. Povše, kije res strokovnjak v kmetijstvu. Kakor nam je znano, ima mnogo mnogo opravil v svoji službi. Vkljub vsemu temu mu njegova neutrudljivost ne pripušča, da ne bi še posebno žrtoval svojih duševnih zmožnosti za blagor goriških Slovencev. Blagovoljno je povabil kmete, da bi ga hodili poslušat vsako nedeljo dopoldne ob 10. uri v kmetijsko učilnico — brezplačno. Jako ginljivo je prvič govoril ter podučeval 24. grudna minulega leta. Tačas bilo je pričujočih samo kakih 10, prvo nedeljo po tem nas ga je poslušalo vže okoli 50, in tako bode kmalu pretesna ona učilnica za njegove nedeljske slušatelje. Njegova prelepa in prepričevalna beseda je bila cel6 nekemu starčeku povod tele opombe ob razhodu: „Slišite gospod! brez zamere; vi ste pa kaj dober fajmošter. Presrčno se Vam toraj zahvaljujem in priporočam z iskreno udanostjo v imenu vseh slušateljev. Podboršekov in Goljufov sosed. Iz Gorice. (V Čitalnici naši) so določene sledeče veselice: 13. in 27. januarija, 3., 10. in 12. februarija plesne zabave, 13. in 17. marca besedi z glediščino igro, 14. aprila ples. Vse veselice se začenjajo točno ob 8. uri zvečer. Od jadranskega brega 5. jan. — Kar je prišlo na dan vsled dogodkov v 2. seji deželnega zbora kranjskega decembra meseca 1871. L, osupnilo in užalilo je vse rodoljube. Vedelo se je sicer že davno, da je marsikaj gnjilega na Slovenskem — da ni prave edinosti niti v Ljubljani ni drugde, a navadnemu občinstvu našemu je ostala needinost zagrnjena. Kar je „nekdanji^ „Narod" pred 2—3 leti o „nekdanjih" in „sedanjih" „ Novicah" prinašal in marsikaj, kar je bilo tudi v dru-zih listih citati, ni bilo vsem razumljivo; umeli so na-merjanje onih spisov le tisti, ki so si znali še druzih pojasnil po privatni poti preskrbeti; le ti so vedeli, kam pes taco moli. Navadnim čitateljem naših domaČih listov se godi, kakor vojakom prostakom po kaki vojski in bitvi. Oni ne razumejo o politiškem namenu vojne in o strategiji pa taktiki bitve nič. Vse, kar ved6 pripovedovati, je kaka cel6 malo ali nič pomenljiva epizo-dica dotične bitve in še to popisujejo se svojega nizkega osebnega stališča. Tako ima večina naših bralcev kak na videz oseben ravs in kavs v naših časnikih ali zborih in društvih za važno bitev, v tem ko je — sam na sebi — le nepomenljiva vmesna prikazen, kteri prihaja važnost le od tod, da je izjava nevidne vojske. —• Kar se sedaj v narodnem središču našem razodeva, je prevažno, in provokuje občno mnenje slovenskega naroda. Na bojišči je včasih preveč dima ali prahii ali — „megle"; kdor je tam sred zmešnjave, ne sodi vselej reci, kakor gre. Dovolite toraj, „Novice", da rečem jaz „koju" — i to sine ira et studio. Za voditelj-stvo gre in za prvaštvo! Že pred nekimi leti si je nek nekranjsk rodoljub močno prizadeval, vspeti se na prvaški stol, — a spodletelo mu je; javno mnenje mu ni zdaj več kaj ugodno. Zdaj si je izbrala tista stranka, ktera hoče postati edino merodajnain ktero smo popred zvali „mladoslovensko", sedaj pa jo moramo „liberalno" imenovati, ker ona zmernišo ali starišo stranko — nasprotnikom našim na veselje — s „klerikalci". Morebiti da novi banderonoša sam ne ve, kakošni elementi se že zbirajo pod njegovo zastavo. Al bi bil glasoviti Dol-linger leta 1870. mislil, da bo imel čez leto in dan take privržence, kakoršni so mu preteklo leto zaupnice podpisovali? Jaz poznam še precej razmere po vsem Slovenskem, a javno povem, da me groza spre-leta, ko na neko sorto „rodoljubov" mislim, in njihovo mišljenje in neka njih dejanja prevdarjam. Razodetja aia pr. v zadnjem listu „Primorcau, mnogoteri javni in privatni dopisi o dogodkih v čitalnicah ali druzih društvih kažejo, žalibog! prejasno, kakošne baze ljudje se pri nas za veljavo bore in hočejo mer dajati politiki naši in gospodovati v vseh razmerah našega javnega življenja. Nemara, da tudi za tistimi, ki so v „Matico" bakljo razpora vrgli, stoje omenjene vrste možje. Po nikakem nočemo tedaj še verjeti, da se bode znani rodoljub ponašal z voditeljstvom stranke, ktera — da-si tudi ni brez poštenjakov — trpi med sabo privržencev, ki so njej in vsemu narodu na sramoto. — Za danes nočem jasneje govoriti, ker se še bojim izreči osode-polno besedo „jacta est alea". Samo to moram brez-ozirno povedati, da nikdar in nikoli ne bo imel slovenski narod zaupanja do mož, kterim ljublj. „Tagblatt", dopisniki v Presse-i itd. slavo pojejo! Dimmi, conchivai, e ti dir6, chi sei. SN Iz Idrije. — 12* dne decembra se je tukaj odprla brzojavna postaja (telegraf) z omejeno dnevno službo. Iz Reke. Umrli deklici v Ljubljani. V bolezni Tvoji brez nehanja Ostal mi je spomin na-t6, Z daljine k bolni me je sanja — Vodilo čutno me srce: Srce Te burno ni ljubilo, Al zmir je spoštovalo T6, — Srce se moje ni motilo: Naj blažja čut spoštVanje j&. Prelepa je ljubezen mila, Ko srce v srce zaplamti, Al Ti si angelj nežen bila: Plamtenje žarno za-Te ni. Ko pa prevzela Te bolezen Resnično ah! sem žaloval Vedeč, da udes*) tirja jezen, Kar sem tak' srčno spoštoval. Ti nisi b'la za to življenje, Ti nisi bila za ta svet, — Tje v vrta rajskega zelenje Presajen je deviški cvet. t---------;------------------------------------- *) ddes z= osoda, das Geschick. In tam bo cvel, tam v večnem miru, V nebeške rose sjajnosti, Ko mi se tu na časnem tiru Potili bomo v žalosti. Pravično ah! mi spoštovanje Do Tebe zmirom je bil6: Duh Tvoj živi! — Ko šlo je v spanje K pokoju večnemu telo. Saj nismo vredni Te imeti Navadni, zemeljski ljudje, Saj ni b'lo vredno, tu želeti, SpoštVati Te — slabo srce. Iv. Z.<- Z Vrhnike 6. jan. — Na vlogo mnozih tržanov je si. deželni odbor, kakor njegov odpis kaže, v seji 29, dec. sklenil, naj se voli v Vrhniški županiji zopet nov občinski odbor, ker je že §. 21. o. z. zoper postavni čas v občinskem zastopu. Gosp. Obreza, ki se je dozdaj res kakor smola držal županijskega stola, je menda menil, da se ga „das verrufene slovenische Volk" nikakor dotakniti ne more; Še manj pa, kakor se je njegov „alter ego" širokoustno izjavil, da ga za kak občinski račun nikdo vprašati ne sme. In zdajci menda si brusi na vse kriplje ostroge, da bi jih zopet za naprej tako globoko zasadil v županijski stol naše občine* vsaj bi drugače ne razumeli, kako na priliko da je tropica tacih ljudi, kteri za frakelj „grenkega" naredi in plešejo kakorkoli in kar kdo poželi, z velicimi težavami nakopala puhle fraze na polo papirja, ktero skrivaj okoli nosijo in naše občane za podpise love ter pravijo, da ni nič res, kar so „Novice" o g. Obrezi pisale. Ti bedaki tudi kvasijo, da taki Slovenci, kteri zoper tacega gospoda župana tako pišejo, so sami pun-tarji, da bodo vsak čas zaprti ter da v kratkem pride posadka 2 polkov, ki bode vso Vrhniko oblegala; ravno tako bodo tudi dolg od 3000 gold., kterega je g. župan našemu trgu tako dobrotljivo prižupanil (!), plačali samo tisti, kteri se podpisati nočejo. Ko bi bil zdaj že pustni torek, ko so vsi norci odklenjeni, mislili bi, da je tako besedovanje pustna norčavost; al še pustnih maškar ni, zato le obžalujemo vse take zmotljene reveže, ki se brez vspeha, da bi škodovali nam Slovencem, ki postavo žu-panijsko poznamo, vsedajo na one limanice, in se obrnemo le do Vas, gosp. Obreza z očitnim vprašanjem: ali po tacih ljudeh se hočete zagovarjati in po njihovih lažeh hočete dokazovati, da ni res, kar so „Novice" pisale? Mi toraj zahtevamo od Vas, ker ste županje možje javnosti, česar smo Vas velikokrat prosili, da očitno stopite pred svet in dokažete neresnico tega, kar se je kedaj v tem listu pisalo, tihotapstvo pa, dokler vživamo še svobodo tiska, pripustite malovrednim ljudem. Iz Kranja 6. jan. — (Zimska obleka in obutev revnim šolarjem in solaricam) se je danes dopoldne delila v čitalnični dvorani po primernem ogovoru gosp. šolskega ravnatelja Franca Spendal-a vpričo g. učiteljev in druge gospode. Od dohodkov dobrodelne „besede", ki je bila novega leta dan v čitalnici, je bilo obdaro-vanih 20 otrok s popolno obleko in obutvo. Vrh tega pa se je naš velecenjeni rojak gosp. Val. Pleiweis, trgovec na Dunaji, tudi letos spomnil revnih svojih rojakov in je poslal obleke in perila za 18 fantov, 17 deklet in 6 revnih mestjanov. Mi tedaj danes spolnu-jemo le prijetno dolžnost, ako se presrčno zahvaljujemo vsem milim dobrotnikom in posebno razen zgorej imenovanemu dobrotniku g. Pleiweis-u, še g. baronu Antonu Zois-u in g. Fidelu Trpinc-u, ki sta nam z zdatno podporo prihitela na pomoč, kakor tudi gospem, gospodičinam in gospodom, ki so se trudili, da so nam napravili veseli večer v čitalnici naši v ta blagi namen. Bog povrni stoterno! 13 14 Iz Postojne 8. jan. — Z včerajšnjo „besedo" napravila nam je naša čitalnica zopet prijeten večer. Hvala jej! Mešani zbor pevcev in pevkinj prednašal je v občo zadovoljnost „venec narodnih pesem", pri kterem se je gospodičina Krmova s svojim lepim milim glasom v pesmi „Kje dom je moj" posebno odlikovala, kakor tudi g. Ditrih v samospevu „Slavjana očevina". Komični prizor imel je mnogo pikantnega; bile ste pa tudi nalogi v jako spretnih rokah. V igri „Uskok" zadostil je vsak svoji nalogi; radi priznavamo, da so bile role prav dobro in srečno razdeljene, česar smo si bili že v svesti, ko smo brali imena Lavrenčič, Ditrih in Perko; slednji je izvrsten komikar. Radostni čujemo, da nam čitalnica naša ta predpust napravi še dve veselici; vsaj nam je zimski čas veselega združbovanja potreba. NovomestO 8. jan. (Cuj junaštvo nemhirsko slovenski svet!) Bralcem našim je znano, da g. Hočevar, ki ga po Dolenskem Kalistra II. imenujejo, je bil pri zadnjih volitvah protikandidat izvrstnemu našemu rodoljubu g. Karolu Rudežu. Čeravno so „na cente" delali nemčurji in posebno cesarski uradniki, da bi bil njihov kandidat zmagal, vendar je padel, največ za to, ker so ga priporočali ljudje, ki nimajo zaupanja pri narodu našemu. Misliti je bilo, da zdaj, ko so volitve pri kraji, 1"e tudi vsa jeza pri kraji; al kaj se zgodi? Hočevarjev >rat, ki je gospodar tiste hiše, kjer je dozdaj čitalnica naša stanovanje se ve da za plačilo imela, je od dveh dohtarjev posebno hujskan, jo ob novem letu iz hiše zapodil!! Ker to poslopje je bolj stali nego sobam podobno in bi hišni gospodar moral vesel biti, da ima kakega gostača v taki podrtiji, kaže to dejanje prav zagrizeno maščevanje nad nesrečno Hočevarjevo volitvijo. „Tagblattovci", kterih ni sram tacega početja , kažejo s tem prav očitno, da bi z denarjem „Feuer und Schwert" popihali radi iz svet& vse, kar ne trobi v nemčurski rog. Al — vse vaše rogovilstvo je zastonj, dokler bode slovenskega naroda kaj na svetu! Iz Ljubljane* — Od poslednjega deželnega zbora v državni zbor voljeni naši poslanci so se v soboto zbrali v Ljubljani in glede na nepričakovano dogodbo, da — razen Čehov — so vsi poslanci druzih dežel, kjer je državopravna opozicija v večini, šli na Dunaj v državni zbor, so sklenili tudi naši, da gre d 6; le dr. Z ar ni k, ki pa ni nasprotoval temu, da v sedanjem položaji po Tirolcih, Dalmatincih itd. razrušenega solidarnega postopanja gred6 tudi naši poslanci na Dunaj, zarad osebnih svojih opravil ne more iti. O principu: „iti ali ne iti" tedaj glede na sedanje okoliščine v konferenciji narodnih poslancev ni bilo nikakoršnih navskriž-misli, zato pa tudi ni bilo nobene viharne debate, kakor „Triesterica" krivo trdi, ampak le temeljito prevdarjanje vseh državnih in deželnih razmer. Kdor vstop naših poslancev pravično soditi hoče, ta naj pomisli, da oni niso pomagali, da je bil sedanji državni zbor brž prvi dan sklepčen in da bi danes že vse drugače stalo, ako bi po izgledu Čehov in kranjskih poslancev bili Dalmatinci, Tirolci, Primorci in Vorarlber-žani stali tam, kjer bi stati morala federalistična stranka. Mršava je res dandanes politika po vseh kotih, al Slovenci je niso krivi. — Iz Kraljeviče (Portorč). Dr. Majtinger je 7. dne t. m. telegratično naznanil vredništvu „Novic", da po brzojavi municipija neapolitanskega občini Kra-Ijeviški je prevzvišeni biškup Strosmajer odšel v Palermo v naj bolje m zdravju, da pa se v kratkem vrne v Neapolj. — Po takem so tedaj na našo in vseh Slovanov veliko radost lažnjive vse tiste govorice, ki so te dni hodile po mnozih časnikih, da veleslavni gospod v Neapolji hudo bol&n leži. — (Iz seje deželnega odbora 5. januarja.) Službo sekundarja v deželni bolnišnici je deželni odbor podelil g. Matiju Gramerju, c. kr. vojaškemu zdravniku v pokoju. — Mestnega župana v Kranji, g. Boštjana Savnika je deželni odbor na ponovljeno prošnjo odvezal županovanja ter volitev novega župana za-ukazal. — Na znanje je bilo vzeto, da je Njih Veličanstvo potrdilo sklep poslednjega deželnega zbora, da se iz Predjamske konkurenčne (okrajne) ceste izbriše tisti kos ceste, ki iz Brinja pelje v Predjamo, nasproti pa dosedanja srenj ska pot iz Brinja pod Bukovjem, Belskem čez Studeno v Planino za konkurenčno cesto izreče. — (Iz odborove seje družbe kmetijske.) Pod predsedstvom c. kr. deželnega predsednika pl. dr. W u r z-b a c h - a je odbor v nedeljo imel prvo letošnjo sejo, v kteri so vsi v Ljubljani bivajoči odborniki bili pričujoči. Dr. J. Bleiweis je poročal o sledečih zadevah: Zahvalno pismo g. ministra kmetijstva za poslani mu koledar in pratiko, in pismo g. Scheyer-a, da Srevzame mesto odbornika, ste bile na znanje vzete. — [inisterstvo kmetijstva je poslalo 50 iztisov onega oklica, kteri naznanja, da bode letos decembra meseca in kako da bode velika razstava mleka, surovega masla, sira, mnogovrstnega dotičnega orodja itd. na D u n a j i (o kteri so že lanske „Novice" govorile). Ker ministerstvo želi, da bi tudi kranjski gospodarji v to razstavo poslali, če tudi druzega ne, vsaj sira, se je izvolil poseben odbor, ki bode vso to nalogo na-se vzel; v ta odbor so bili izvoljeni gospodje odborniki Seunig, Šolma-jer, Lasnik in Vičel, ki so si za poročevalca (referenta) izvolili gosp. Seunig-a. — Ker ministerstvo kmetijstva vsled mnozih želj, ki so se mu razodele od družeb kmetijskih, namerava potegniti se za to, da bi se zopet vpeljala živinska sol, ki seje po nesrečnem pritisku magjarskem opustila po sklepu državnega zbora leta 1868., zato je ministerstvo po dopisu od 20. dec. 1. 1. pozvalo družbo kmetijsko, naj na tanko in po številkah dokaže: za koliko je živinoreja na Kranjskem slabeja od leta 1868., kar se ne prodaja ve