GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE LJUBLJANA-B EZl GR AD GOSPODARSKE INVESTICIJE Razvoj gospodarstva kot ga prikazujejo grafikoni, nikdar ne bi bil dosežen, če ne bi gospodarske organizacije stalno razširjale in večale svojih proizvodnih zmogljivosti, bodisi z novogradjami ali z večjimi in manjšimi rekonstrukcijami. Koliko so se povečale proizvodne zmogljivosti, nam najlepše pokaže vrednost osnovnih sredstev. Po podatkih zaključnih računov se je od lota 1958 do leta 1962 povečala vrednost osnovnih sredstev naših gospodarskih organizacij za več kot polovico ali za 59%! Tu ne bi razčlenjevali vrst investicij, njihov vpliv na povečanje proizvodnje ali vire sredstev, temveč si raje oglejmo glavne, večje investicije in rekonstrukcije v tem razdobju. Med na j večje objekte, ki smo jih zgradili v tem času, spadajo nedvomno objekti elektroindustrije in to Eelektrosignala in Iskre. Elektrosignal je začel v letu 1960 graditi nove obratne prostore, ker le-tch do tedaj sploh še ni imel oziroma je imel le majhne obrtne delavnice, ki so postalo za poslovanje neprimerne ter je obstajala nevarnost, da pristojno inšpekcije prepovedo v njih nadaljnje poslovanje. Gradnja objektov šc ni končana ter bo celotna vrednost investicij znašala okrog 800 milijonov dinarjev. V Savskem naselju je začela Tela pred leti graditi nove obratne prostore ker je do tedaj prav tako poslovala v majhnih neprimernih prostorih. Po priključitvi Tele k Iskri so z gradnjo nadaljevali ter je sedaj v zaključni fazi prve etape. Ena najbolj vidnih novogradenj za Bežigradom je vsekakor nova poslovna stavba Lesnine ob Titovi cesti, ki je predvidena sicer le kot prodajno skladišče in stalni razstavni prostor, je pa zaenkrat v njej tudi uprava podjetja, dokler ne bo zgrajena nova poslovna stavba, ki jo nameravajo zgraditi prav tako ob Titovi cesti nasproti GR. Ob Samovi cesti je v letu 1959 zrasla nova moderna pekarna, ki jo je gradilo podjetje »Pekarna Ajdovščina«, in ki je omogočila, da so bile likvidirane nekatere stare, neprimerne pekarne. V to gradnjo, vključno s strojno in transportno opremo je bilo vloženih okrog 150 milijonov dinarjev. Ena največjih investicij je brez dvoma gradnja centralne gramoznice v Stožicah, za katero je bilo potrošenih preko 250 milijonov. Namen te separacije je, da se na tehnološko sodoben način pridobiva gramoz in pesek visoke kvalitete za gradbeništvo. Predvidena je šo nadaljnja gradnja centralne betonarne, ki bi gradbenim podjetjem dobavljala že pripravljen, visokokva-liteten beton direktno na gradbišče. Okrog 100 milijonov dinarjev je investiralo podjetje Elektro Ljub-Ijana-okolica za izgradnjo elektro-mcrilnega servisa v Glavarjevi ulici. V tem objektu je podjetje ure- 1958-62 dilo modem servis za popravila in vzdrževanje elektromerilnih aparatov in naprav. Doslej je ta servis posloval v neprimernih hlevskih prostorih. V Kamniški ulici je podjetje Ključavničarstvo zgradilo nove obratne prostore, ker je dosedaj poslovalo v neprimernih prostorih, ki so podjetju onemogočali vsak razvoj. Podjetje je v to gradnjo vložilo nad 60 milijonov dinarjev. V letu 1962 je bilo ustanovljeno Cestno podjetje. Za potrebe tega podjetja je bilo zgrajeno ob Linhartovi cesti upravno poslopje in modem obrat družbene prehrane. Gradbeno podjetje Bežigrad je zgradilo ob Podmilščakovi ulici novo poslovno stavbo, dočim je podjetje Soča adaptiralo ob Titovi cesti stavbo za potrebe svojega obrata plastike v takšni meri, da lahko to smatramo za novogradnjo. Pri novogradnjah gospodarskih objektov ne moremo iti mimo Gospodarskega razstavišča, kjer sta bili v tem razdobju zgrajeni dve razstavni hali. V okviru Gospodarskega razstavišča moramo omeniti tudi novo poslovno stavbo, ki jo je zgradilo podjetje Lik s sodelovanjem mariborske Metalne. Prostori, v katerih sedaj posluje Tovarna kovinske galanterije, so neprimerni za njihov razvoj, razen tega pa so tudi že povsem dotra- jani. Zato je podjetje lani začelo graditi nove obratne prostore ob kamniški progi, ki bodo letos v prvi fazi tudi pod streho. Prav tako je že lani začelo graditi nove obratne prostore podjetje Avtoobnova ob Titovi cesti. Razvoj motorizacije nujno zahteva tudi moderne remontne obrate! Dosedanji prostori tega podjetja so mnogo premajhni, da bi ustrezali vsem zahtevam. Da bi odpravila ozko grlo v proizvodnji, je lani začela Elma graditi nov obrat galvanike v vrednosti okrog 180 milijonov dinarjev. Za razvoj gospodarstva niso važne samo novogradnje. Nasprotno, dostikrat so rentabilnejše in uspeš- nejše le rekonstrukcije, ki pa zavzamejo večkrat zelo velik obseg. Tako je na primer Opekarna Črnuče v okviru rekonstrukcij zgradila novo peč ter uredila sušilne naprave, za kar je porabila okrog 80 milijonov dinarjev. Tonosa pa je z investicijo okrog 120 milijonov rekonstruirala strojni park. V teh prikazih so naštete le nove investicije in rekonstrukcije, ki so, da se tako izrazimo, vidne in znane vsakemu občanu. Koliko pa je še takšnih investicij, ki ostajajo skrite v delavnicah, kot so novi stroji in naprave, ki so znatno pripomogle k uspešnemu razvoju gospodarstva v naši občini v zadnjem obdobju od 1958. do 1962. letal Naš izvoz v I. tromesečju letos Uspehi in problemi Trditev, da bi nagli razvoj gospodarstva in povečanje proizvodnih zmogljivosti omogočilo tudi povečanje izvoza, se je izkazala za pravilno. Res je, da gole številke za prvo trimesečje tega leta v primerjavi z istim časovnim obdobjem v lanskem letu ne kažejo odličnega uspeha, če se izrazimo v duhu šolskega ocenjevanja. Kdor pa pozna delo naših gospodarskih organizacij ali pa se v to nekoliko poglobi, lahko ugotovi nekaj razveseljivih posebnosti v pripravah in pristopu h gospodarskim nalogam na sploh v tem letu. Po načelu, da ni^ mogoča dobra mobilizacija za reševanje problemov in nalog, v kolikor le-te niso znane upravljalcem-proizvajalcem, smo pristopili k širokemu pojasnjevanju nalog, pred katerimi stoje naše gospodarske organizacije. Ugotovili smo, daje bilo v mnogih primerih vprašanje plana in v zvezi s tem tudi gospodarska problematika znana le ozkemu krogu ljudi, navadno vodilnemu kadru. Ob raziskovanju vzrokov za tak položaj smo ugotovili določeno nezainteresiranost kolektivov, predvsem pa nepoznavanje gospodarskih proble- (Nadal jevan je na 2. strani* 24. ma|a volitve v Zbor delovnih skupnosti. 26. nna#a volitve v Občinski zbor in v zbor delovnih skupnosh za kmetijsko podskupino, nove občinske skupščine. Natančnejša navodila, kje in kako bomo volili, prinašamo v posebni prilogi Zboro občanov. izvsebir T / . ’ , -v r. & Komunalna ureditev občine problem številka 1 Kandidati se predstavi je io Bežigrajski razgledi — slikovna i priloga Sredstva za zdravstvo »o trd oreh Strokovne šole so rastle kot gobe po dežju Slovesen sprejem štafete mladosti Naš izvoz v I. tromesečju letos Uspehi in problemi (Nadaljevanje s 1. strani) tnov in itomanjkljivo znanje s področja teorije planiranja. Razgovori z vodilnimi kadri ter prizadevanja družbeno političnih organizacij so to situacijo sicer nekoliko izboljšali, a še ne dokončno rešili. Sama rast proizvodnje bo v bodoče zahtevala, da temo vprašanju posvetimo še večjo pozornost: Družbeni plan ObLO Ljubljana-Bežigrad predvideva, da bodo vse gospodarske organizacije, ki se ukvarjajo z izvozom, dosegle v tem letu 534,109.000 deviznih dinarjev izvoza (300 deviznih dinarjev = 1 dolar), dočim so dosegli v letu 1962 izvoz v višini 284,427.000 dinarjev. V primerjavi z lanskim letom je torej predvideno povečanje za 87,5%. Odstotek planiranega povečanja je izredno visok, zato poglejmo rezultate dejanskega izvoza v prvih treh mesecih. v 00« tlin Gospodarska organizacija Realizacija 1%2 Plan m? januar Realizacija februar marec Plan i%3 = 100 •/• 1. Tops 2,142 51,300 374 636 636 1,2 2. Tovarna kovinske galanterije • 16R,t*)0 185,000 13,279 29,468 44,206 23,8 3. Elma • 150,782 199,20» 18',722 32,726 33,222 16,6 4. Energoinvest .... • • • 97,300 200,000 — — — — 5. Belinka • 4 4 • 39,998 61,880 14,511 16,416 19,461 31,4 6. JUB . . * • • 14,470 24,000 3,288 3,288 5,639 23,5 7. Modna oblačila . . . • • 4 — 100,000 — 10,762 11,791 11,8 8. Ljubljanske mlekarne • • * • 86,039 137,500 7,394 16,000 26,723 19,4 9. Triglav film .... • • 4 * 61,865 263,340 47,000 107,000 107,000 40,6 10. I J 1 28,560 375,000 — — — — 11. Adria aviopromet . . • • S • 30*),360 800,000 46,048 95,534 107,535 13,4 12. Soča • • 4,198 15,750 398 398 485 3 13. Kmetijska zadruga Črnuče • 8,200 10,000 — — — — 14. Planica šport .... . • k 40,589 135,000 — — — — 15. Gozdno gospodarstvo . • • k 2,149 1,230 — — — — 16. Industrijski biro . . . • * » 45,817 26,250 6,187 6,187 26,250 100 17. Odpad » • « » 64,108 31,200 — — 1,200 3,8 18. Jugoinspekt .... • S 4 1 24,248 20,000 890 1,694 2,324 11,6 19. Edilit ...•»,« « • » • 58,514 50,000 5,927 11,355 12,209 24,5 Skupaj . . . . . . 2.686,650 164,018 331,461 398,681 14,8 Pod številkami 1—14 so navedena podjetja, ki so v primerjavi z lanskoletno realizacijo plan izvoza v določenem odstotku povečala, dočim so pod številkami od 15—19 navedene gospodarske organizacije, ki so si letos postavile nižje planske naloge, kot pa so jih realizirale lani. Iz' tabelarnega pregleda je razvidno. da sloni povečanje izvoza na naslednjih gospodarskih organizacijah: Energoinvest . . . 100,01)0.000 Modna oblačila . . 100,000.000 Triglav film . . . 200,000.000 Elektrosignal . . . 340,000.000 Adria aviopromet . 490,000.000 Planica šport . . . 95,000.000 Skupaj................ 1.325,000.000 Zelo pozitivno pri tem je, da je povečani izvoz predviden skoraj izključno na področja čvrste valute. Vsaka izmed navedenih gospodarskih organizacij je povečala svoj plan precej več, kot znaša celotno znižanje planiranega izvoza gospodarskih organizacij od številke 15 do 19. Kljub temu pa se pri analizi planiranega izvoza ni mogoče iznebiti občutka, da je v marsikateri gospodarski organizaciji prevladoval pretiran optimizem, drugje pa pesimizem. To je razvidno tudi iz dosežene realizacije v treh mesecih, ko je na primer rElektro-signal« povišal svoj plan izvoza za 1.315%, a ni realiziral doslej še ničesar. Morda bo dinamika izvoza v tej skupini proizvodov v drugem polletju res občutno boljša, kot je menda praksa. Z druge strani pa daje primer očividnega pesimizma Industrijski biro, ki je plan izvoza v primerjavi z lanskoletno realizacijo znižal za 57.2%, potem pa že v prvem trimesečju dosegel postavljeni celoletni plan 100%. Oba primera kažeta, da planiranje v teh dveh gospodarskih organizacijah še zdaleč ni realno, Z doseženo realizacijo izvoza v prvem trimesečju — 14,8% celoletnega plana — ne moremo biti zadovoljni ne glede na to, da so bile v januarju in februarju res objektivne težave — huda zima, pomanjkanje energije itd. Nujno potrebno je, da vsem kolektivom pojasnimo stanje izvoza v prvem trimesečju in da s široko mobilizacijo skušamo nadoknaditi zamujeno. S tem ne želimo trditi, da je stanje že kritično, lahko pa to postane, če ne bomo pravilno analizirali sedanjega položaja in nato podvzeli ustrezne ukrepe. Usmeritev na povečanje izvoza pomeni prizadevanje za povečanje produktivnosti in kvalitetnega izboljšanja proizvodnje, hkrati pa —-to vsi vemo — tudi določeno finančno breme za določen čas. Pogoje na tržišču danes žc diktira kupec, in ne več prodajalec, kakor je bilo še pred nekaj leti, ko je vsega primanjkovalo. Zaradi tega velja sedaj tudi v izvozu pravilo, da prodajalec kreditira kupca 30, 6'1. 90 dni ali še več, kolikor gre za investicijsko blago (opremo), Prav zaradi tega se izvozniki v večini primerov poslužujejo izvoznih premostitvenih kreditov. Kako je s tem Stran 2 Štev. 4 Zbor občanov pri naših gospodarskih organizacijah? Po podatkih banke zn prvo trimesečje niti ena gospodarska organizacija ni prosila za kredit za pripravo blaga za izvoz ali za sum izvoz. Ta ugotovitev veliko pove in se da iz nje marsikaj sklepati. Vprašanje proizvodnje in izvoza ni samo vprašanje gospodarskih organizacij, to je mnogo širše vprašanje in za njegovo izvajanje je za- interesirana vsa . uša skupnost. To so dokazali tudi zadnji zbori volivcev, na katerih je bilo razen o raznih komunalnih vprašaniih največ govora prav o gospodarskih problemih in rezultatih. Prav zaradi tega menim, da moramo tudi v našem »Zboru občanove ta vprašanja obravnavati čimbolj konkretno in zares pravočasno. Jože Pogačnik Zbirni kanal Ai Ljubljana se širi proti severu, torej zajema tud inašo občino. Med Titovo cesto in kamniško železniško progo je idealno zemljišče za gradnje in po urbanističnem predlogu je tu določen pas industrijske izgradnje ob kamniški progi ter pasovi nizke, srednje in visoke stanovanjske izgradnje proti Titovi cesti. Prav to področje pa je tudi prečr-povalno področje mestnega vodovoda. Ce smo hoteli tu graditi, obenem pa preprečiti onesnaženje pitni vode, ki jo daje Ljubljančanom Mestni vodovod, smo morali začeti graditi zbirni kanal, ki bo sprejemal odpadne vode iz industrijske proi-izvodnje in stanovanjskih naselij s te in one strani Titove ceste. Zbirni kanal Ai že teče skozi našo občino in sicer iz Šiške, mimo športnega objekta Stadion, v Moste. Š priključkom na ta zbirni kanal, smo od Stadiona proti Ježici začeli 1960 graditi nov zbirni kanal At, ki bo, ko bo zgrajen, dolg 2.635 m, stal pa bo preko 300,000.000 din. Brez tega kanala bi bila nemogoča kakršnakoli gradnja na tem področju. Že zgrajenih 564 m. kar je veljalo 142,000.000 din, je omogočilo izgradnjo stanovanjskega naselja severno od Posavske ceste, izgradnjo centra visoke politične šole, gradnjo tovarne kovinske galanterije, gradnjo servisnih delavnic avtomehanike, izgradnjo elektromcrilnega servisa podjetja Elektro-Ljubljana-okolica. Za nadaljnjo gradnjo zbiralnika At bo omogočena izgradnja novih naselij proti Ježici, izgradnja objektov podjetja Mladinska knjiga, servisa poti jetja Avtokomerce itd. Brez nadaljnje gradnje tega ogromnega kanala, za katerega je končno letos prispeval tudi mestni svet Ljubljane 60 milijonov din kredita, bi o teh investicijah, ki so tik pred začetkom, sploh ne mogli govoriti. 4 km sekundarne cestne kanalizacije Veliki zbirni kanal ne rešuje od-vodnjavanja meteornih in fekalnih voda za posamezne stanovanjske in druge objekte. To odvodujavanje rešuje sekundarna mreža, ki se v posameznih točkah priključuje na velike zbiralnike. V preteklem 5-Ictnem obdobju je občina financirala 4.320 m te mreže, zn kar je bilo potrošenih preko 130 milijonov din. Nova naselja v, naši občini so terjala nove vodovodne priključke. poleg tega pa še stara naselja niso bila zadostno preskrbljena s pitno vodo. V preteklem obdobju je občini Bežigrad uspelo na področju do Save rešiti stare in nove zahteve po vodovodni mreži, pri čemer je vredno omeniti, da je na tem področju rešen tudi krožni obtok pitne vode, ki pogojuje zadostni pritisk in preprečuje zastajanje in kvarjenje vode zaradi prekinitve kroženja. Vas Tomačevo je bila brez vodovodnega omrežja, z gradnjo voiTo-voda v Tomačevo pa je celo nastopila tehnična izboljšava celotnega vodovodnega omrežja Ljubljane, prav zaradi kroženja, pritiska in sanitarnih razmer. (Žn nad 4.300 m vodovodne mreže zgrajene v zadnjih 5 letih, je bilo potrošeno 42 milijonov dinarjev. Vodovod na Črnučah Problem vodovoda v Črnučah je dokaj star. Medtem ko so rešili preskrbo z vodo že najbolj pasivni predeli, ima industrijsko predmestje Ljubljane v Črnučah še vodnjake pri vsaki hiši. Velika gradnja industrijskih objektov in stanovanj po zadnji vojni, zn katere ni kanalizacije, je ustvarila nemogoč zdravstveni položaj naselja. Vodnjaki so poleg ponikalnic za fekalije. Črnuče so bile kmalu na listi tifusnih območij, v nekaterih hišah pa že dolgo časa smejo piti le prekuhano vodo. Redne letne kontrole oporečnosti vode v vodnjakih kažejo vidno slabšanje. Nujnost napeljave vodovoda je očitna. Tudi ta objekt si je težko utrl pot do pravice, da sme sploh obstajati. Problem zaje-teja oz. priključka na obstoječi mestni vodovod je šel dokaj dolgo pot. Do konca leta 1961 je bila urejena potrebna dokumentacija za zajetje. V letu 1962 so se že izvajala nekatera pripravljalna dela, plačan je bil precejšen del primarnih cevovodov in spojnih materialov. Že plačani zneski za raziskave, dokumentacijo in predplačila presegajo 12,500.000 dinarjev, celotna investicija pa bo terjala preko 300 milijonov dinarjev. Asfaltirane ceste — neuresničena želja Letos jmamo v občini že 90 km cest. Od tega je v mestnem predelu 38 km, od katerih je že 10 km v asfaltni utrditvi, dočim so ceste v naših vaseh še v celoti neosfultira- Vida Tomšič si ogleduje zazidalne načrte naše občine Urbanistična ureditev bežigrajske občine Že leta 1959 je uspelo ObLO sprejeti prvi osnutek urbanistične ureditve naše občine, ki se tudi pri nadaljnjem študiju ni bistveno spremenil. Vloženi so bili ogromni napori, da bi prišli do enotnega koncepta ureditve Bežigrada, zlasti zato, ker Ljubljana še do danes nima dokončno sprejetega ureditvenega in razvojnega načrta iz urbanističnih vidikov. Že samo dejstvo, da v Ljubljani nismo mogli priti do dokončne ureditve cestnega omrežja, je preprečevalo načrtno urejevanje posameznih delov občine. Vendar napori niso bili zaman. Letošnja razstava urbanistične ureditve občine Bežigrad z načrti posameznih zazidalnih okolišev in posameznih poslovnih objektov je nazorno prikazala delo ObLO na tem področju v preteklem petletnem obdobju. Stroški, ki jih je zahtevalo to delo. predstavljajo vsoto preko 50,000.000 din. 260 milijonov za trgovino gostinstvo in obrtf Nova stanovanjska naselja, ki so zrasla v naši občini zadnjih pet let, so terjala gradnjo novih lokalov za osnovno vsakodnevno preskrbo občanov. Povečanje trgovinskih kapacitet je kolikor toliko zadovoljilo, potrebe po prehrani in dobrem galanterijskem materialu, ki jih dnevno rabijo naša gospodinjstva, dočim v gostinstvu niso prišli daleč naprej. V zadnjih petih letih smo namreč zgradili in uredili nekaj objektov družbenega standarda s področja trgovine in gostinstva, dočim je večji obrtniški center še v gradnji. Poleg tega smo za uslužnostno obrt vlagali tudi sredstva za adaptacije, kar je vse izboljšalo sicer slabe uslužnostne dejavnosti v naši občini. Pri tem so največ napravile naše stanovanjske skupnosti, ki so odprle število uslužnostnih servisov, tako da so vsa ta leta služile za zgled stanovanjskim skupnostim širom Ju goslavije. Najvažnejše investicije na tem področju prikazuje naslednji pregled: V letu 1958 je bila zgrajena prva trgovina v Savskem naselju, ki o-skrbuje ta okoliš s špecerijo, mle-(Nadaljevanje na 6. strani) ne, čeprav je bilo v zadnjih letih za gradnjo cest, za ureditev hodni-1 kov in pločnikov, parkirnih prostorov itd. porabljenih 128 milijonov din občinskih sredstev, a za vzdrževanje vseh cestišč še nadaljnjih 100,200.000 din. trošen tok v javni razsvetljavi pa še 31 milijonov din. Zelenice, otroška igrišča, snaga, 142 milijonov din Ce bi naše stare in nove ceste imele že zgrajene komunalne naprave in če bi bile vsaj delno rekonstruirane, bi bilo možno s temi sredstvi zgraditi okrog . 15 km sodobnih mestnih ulic, tako pa jc ta problem zavrl večji uspeh cestne u reditve. Urejena je bila v celoti cestna mreža v Savskem naselju, uspo-stavljena je bila zveza med vzhodnim in zahodnim delom občine Bežigrad z ureditvijo in modernizacijo Linhartove, Topniške in Samove ceste. Urejena in asfaltirana je bila Smoletova ulica s svojimi sporednicami in vpadnicami. Ne smemo pa pozabiti, da smo v preteklem obdobju dosegli tudi asfaK tiranje obeh počasnih pasov Titove ceste do Ježice, ki sta bila prej v makadamski izvedbi in zato vzrok za stalno negodovanje koristnikov teh pasov. 180 milijonov za ureditev električne energije Intenzivna stanovanjska gradnja in gradnja gospodarskih objektov je zahtevala gradnjo novih trafopo-staj. Voltaža od predpisanih 220 V je parila na 180 V. Z izgradnjo 15 novih trafopostaj v zadnjih 5 letih, za kar se je porabilo 105 milijonov družbenih sredstev, smo uspeli dvigniti voltažo na predpisano višino. Ureditev cest je narekovala med drugimi tudi moderno javno razsvetljavo, ki pa je predhodno zahtevala ureditev novih svetlobnih teles in kabelskih vodov, kar je bilo zopet omogočeno šele po dograditvi trafopostaj. Danes je pogled na razsvetljeno Linhartovo, Topniško, Smoletovo cesto in razsvetljeno Savsko naselje že sodoben. Poleg moderne razsvetljave teh cest pa smo zaradi pomanjkanja sredstev urejevali tudi najbolj kritične nerazsvetljene ceste in prostore z ojače-vanjem obstoječe javne razsvetljave in postavljanjem novih samostojnih svetlobnih teles. Za številna nova prižigališča in cestno razsvetljavo je bilo potrošenih 44 milijonov dinarjev občinskih sredstev, zn vzdrževanje teh novogradenj in za po- Komunalni sklad občine Bežigrad je imel poleg stroškov za gradnjo kanalizacije, vodovoda, javne razsvetljave, še vrsto drugih stroškov za komunalna dela, med katerimi so bili največji za ureditev zelenic, otroških igrišč, semaforizacije itd. Ta dela so zahtevala iz komunalnega sklada 63 milijonov din od skupnih sredstev 507 milijonov din, s katerimi je v preteklih 5 letih sklad razpolagal. Poleg tega je bilo za ta delu porabljeno 79 milijonov din občinskih proračunskih sredstev. Trolejbus do Črnuč Podaljšek trolejbusne zveze z Ljubljano je za Crnučane že dolgo časa najbolj pereč problem. Medtem, ko je večje število ljudi pešačilo med Črnučami in zadnjo trolejbusno postajo na Ježici v obe smeri, so se pogoji zaradi ozke ceste brez hodnikov za pešce in vse večjim prometom na cesti slabšali. Priprave za podaljšek mestnega prometa do Črnuč so trajale več let in bile predmet najbolj oviranega reševanja. Ko je bil rekonstruiran savski most in končane vse »faze« rekonstrukcij mestnega prometa, so ovire na vseh nivojih popustile. Leta 1961 in 1962 so se tako začela pripravljalna dela za izvedbo tega objekta. Groba dela za obračališče in postajališča so že izvršena. Delno je že plačana tudi žiea, pripravljena pa je tudi ostala dokumentacija. Do konca 1962 je bilo vloženih nad 13,800.000 dinarjev, potrebno pa bo še okrog 20 milijonov din. lllllllllllillHIlIM^ 'M&nbčannitL Izdaja ObALnakJ odbor SZDL. LJubljana-Bežlgrad — Ureja uredniški odbor — davni m odgovorni urednik France SušterSIC — Za upravo odgovarja Justina Repar — Naslov uredništva In uprave: Ljubljana, Sm.>i“tov« 16 — Tlaka tiskarna »Toneta TomSIČa« * Danica Jurkovič KANDIDAT ZA ORGANIZACI |SK() POLITIČNI ZBOR ZBOR ZVEZNE SKUPŠČINE nimajo samo ekonomsko teoretičnega pomena in ne osvetljujejo le produktivnosti dela ter vpliva n jeniti činitcljev v danih družbeno ekonomskih pogojih. Večino rezultatov raziskav, ki smo jih opravili na zavodu in iz njih potegnili zaključke, lahko delovni kolektivi že tudi praktično izkoriščajo. Naše analize lahko uporabljajo kot »pripomoček« za uspešno gospodarjenje tako be-lovni kolektivi v okviru gospodarske organizacije kakor tudi v druž- beno političnih skupnostih. Analize uspešnosti gospodarjenja odkrivajo vzroke dosežene ravni in rasti druž-beno-ekonomske produktivnosti dela, ki je v sistemu samouprave delovnih ljudi opredeljena z dohodkom na zaposlenega. Prav zaradi vsega tega bi morali delovni kolektivi oziroma njih samoupravni organi v večjem številu posegati po rezultatih omenjenih analiz, saj lahko samoupravni organi v delovnih kolektivih na podlagi analiz čisto določeno ukrepajo z namenom, da razvijejo tiste faktorje, ki vplivajo pozitivno na rast produktivnostih Boso Robida KANDIDAT ZA ZDRAVSTVENO SOCIALNI ZBOR REPUBLIŠKE SKUPŠČINE SRS Rezultate analiz bi morali hitreje uvajati v delovne kolektive »Kaj priporočate delovnim kolektivom bežigrajske občine?« »Rezultati dosedanjega dela na področju merjenja in analiz druž-beno-ekonomske produktivnosti dela v Zavodu za produktivnost SRS Dr. Sašo Luzar KANDIDAT ZA ZDRAVSTVENO SOCIALNI (ZBOR ZVEZNE SKUPŠČINE SER J Mestna bolnišnica je največja nujnost Zdravstveni dom bo odprt že letos Zbravstveni dom bo odprt že letos »Kaj je potrebno storiti na področju zdravstva za Bežigradom najprej?« »Že pred leti, ko se je zdravstveni dom Bežigrad preselil iz nekdanjih prostorov na Titovi cesti v sedanje prostore zdravstvenega doma, smo opazili, kaj nam pomeni dobro urejena zdravstvena služba. Potrebe pa so sedati ji zdravstveni dom že zdavnaj prerasle. Zato je skrajni čas, da se ordinacije in čakalnice, ki so sedaj utesnjene, prenesejo oziroma preselijo v novo poslopje, ki je v gradnji že nekaj let. Lani gospodarske organizacije niso iz polnile vseh obveznosti glede zdravstvenega doma. Zato pa so letos pokazale več volje in je na razpolago že toliko denarja, da lahko trdimo, da bo zdravstveni dom do 29. novembra odprt vsaj deloma. To bo za vse Bežigrajčane velika pridobitev, prav tako velika pa bo tudi za tlelovne skupnosti, saj bo izguba delovnega časa zaradi dolgotrajnega čakanja v čakalnicah pred ambulantami precej zmanjšana. Odpadlo pa bo tudi večno negodovanje občanov, ki morajo sedaj stati v repih pred belimi vrati. Tisti, ki so imeli ali imajo dolgotrajnejšo bolezen, vedo koliko dragocenega časa je potrebno, da se v sedanjem zdravstvenem domu dočaka zdravnika. Že konec leta pa bo v novem modernem zdravstvenem domu, ki se bo lahko po potrebi še razširil, dovolj prostora za vse.« »Kaj je treba storiti najprej pri izpopolnjevanju zdravstvene službe v Ljubljani?« »Ljubljana je center Slovenije, tudi medicinski. Iz vseh krajev Slovenije prihajajo v Ljubljano bolniki, ki jih v drugih bolnišnicah ne morejo ozdraviti. Pa ne samo to. S civilizacijo nastopajo pri človeku nove bolezni, ki terjajo nove načine zdravljenja. Vsak mesec, vsak teden se odkrivajo nove metode. Vendar se z novimi metodami ne morejo seznaniti vsi zdravniki hkrati, Ljubljana pa je tudi študijsko medicinsko središče. In ne nazadnje je potrebno poudariti, da se starost skokoma dviga. Postelj za vse to pa v Ljubljani na vseh oddelkih bolnišnic močno primanjkuje. V bolnišnice so sprejeti res le tisti, ki jim drugače zdravja ni mogoče več vrniti. In ker so to le težki bolniki, se tudi doba zdravljenja čedalje bolj podaljšuje. Vse to narekuje čimprejšnjo gradnjo bolnišnice po modernem sistemu. To je tako, da bodo vse drage medicinske aparature združene na enem mestu in bodo tako lahko popolnoma izkorišče pa se dogaja, da hoče vsi stveni zavod svojo naprav J° nekaj hiš dalje na ista aparatura, ki ni pov: v«el?nai bolnišnica | Z j\b'disč povsem op ra .. j,bolj n1,,l'|na zadeva, če Sloven!ji',iU medicinske Milko Grčali KANDIDAT 7.A REPUBLIŠKI ‘ZBOR NOVE SKUPŠČINE SRS »Cernu je potrebno posvetiti največ pozornosti?« »Bežigrajska občina je med srednje razvitimi občinami. Tudi pri nas so potrebne v nekaterih tovarnah rekonstrukcije. Prav njim gre, po mojem mnenju, vsa pozornost. Se pred rekonstrukcijami pa bi morali nedvomno izkoristiti ves no-trajne rezerve. Tako bi lahko poiskali še veliko notranjih rezerv v TKG in Tonosi. Isto velja za Tubo. Te in še nekatere tovarne bi morale svoje zmogljivosti v najkrajšem času popolnoma izkoristiti. Predvideno je tudi, da se bo na območje naše občine preselilo nekaj gospodarskih organizacij. Tem gospodarskim organizacijam bo potrebno pomagati, da se bodo hitro znašle v našem občinskem gospodarskem življenju. Le tako bodo lahko prispevale čim večji delež za splošni napredek občine.« Zorka Peršič KANDIDAT ZA GOSPODARSKI ZBOR ZVEZNE SKUPŠČINE SFRJ Več knjig za manj denarja! »Čemu pripisujete uspehe založbe Mladinska knjiga?« »Vemo, da ljudje radi bero, vendar so knjige zelo drage. Iskali smo pot, kako bi predvsem knjige za naše najmlajše pocenili in jih lahko tako nudili res vsakemu otroku. Stopili smo v stik s srbskimi in bosanskimi založbami in uspeli, da skupaj pripravljamo knjige za naše male in tista knjižna dela, ki so najdražja. V koprodukciji je šele moč knjige vsaj malo poceniti.« »Kaj lahko obetate mladim bralcem v prihodnjih letih?« »Ko smo širili svojo založniško dejavnost, nismo pozabili tudi na investicije za grafične stroje. Zgradili bomo nove obrate grafične industrije za Bežigradom in takoj lahko postavili v njih nove stroje. Ves čas smo velik del sredstev namenili prav razvoju grafične dejavnosti, tako da bomo lahko kmalu delali v večini le z novimi, sodobnejšimi stroji. Zato bodo tudi naše knjige, med njimi tudi otroške, še lepše opremljene, zaradi še večje koprodukcije pa morda tudi malo cenejše. Grafične usluge bomo tudi izvažali. Žg sedaj imamo polno naročil iz zahodne Nemčije, še več pa jih bomo imeli v prihodujosti, ko bomo delali z novimi, izpopolnjenimi stroji. Pri tem bomo skušali čim boli modernizirati tudi redakcijsko delo.« Vida Tomšič VIDA TOMŠIČ PREDSEDNIK LJUDSKE SKUPŠČINE SLOVENIJE, KANDIDAT ZA REPUBLIŠKI ZBOR SRS. (LEVO) JOŽE POGAČNIK, PREDSEDNIK ObLO LJUBLJANA-BEŽIGRAD, KANDIDAT ZA OBČINSKI ZBOP. Tinka Mohar KANDIDAT ZA GOSPODARSKI ZBOR REPUBLIŠKE SKUPŠČINE SRS več specializiranih trgovin »Kaj menite o trgovini v bežigrajski komuni?« »Vsi vemo, da je na področju Bežigrada vsak dan več prebivalcev. Bežigrad postaja veliko stanovanjsko naselje. V takem naselju pa je potrebno zelo dobro urediti trgovinsko mrežo. Detajlistično mrežo bi morale trgovine razširiti tudi za Bežigradom. Za živilske potrebščine je sicer vedno v glavnem preskrbljeno, dosti slabše pa je s specializiranimi trgovinami. Zakaj bi morali Bežigrajčani kupovati čevlje v mestu? Mislim, da bo potrebno v prihodnjosti vsaj v večjih novo zraslih stanovanjskih centrih poskrbeti, da bo izbira vsakovrstnega blaga zadostna. Preskrbeti je treba, da se bo dalo na področju Bežigrada kupiti veliko potrošnik artiklov, ki so do sedaj le domena centra. Zato pa je potrebno na področju bežigrajske občine zgraditi veliko novih trgovskih lokalov.« Ela Perecd KANDIDAT f/,A REPUBLIŠKI KUL-TURNO-PROSVETNI ZBOR V razredu naj se zgodi vsak dan nekaj novega. Za »Zbor občanov« je Ela Perocci takole pripovedovala o najmlajših: » V svojem delu se srečujem vedno znova z mladino in predvsem z vprašanjem: kaj in koliko ji moremo nuditi v izobrazbi, vzgoji in V razvedrilu? šola se vedno bolj povezuje z življenjem, vendar še ne povsod dovolj. Že samo delo po učnem načrtu je lahko začrtano in razpleteno tako ali tako. Veliko je odvisno od učitelja. Ce ima učitelj odprte oči in ušesa za življenje v svojem okolišu in prav tako za dogajanje v svetu, potem se to v njegovem razredu vsestransko odraža. In nič ni lepšega in bolj zaželenega za otroka, kot da je vključen v tak razred, v katerem se zgodi vsak dan nekaj novega, v katerem ni šolska čitanka samo tisti izbor beril in pesmic, ki jih je za najosnovnejšo pomoč pripravila pri Svetu za prosveto komisija za učbenike. V takem razredu je čitanka naj razno-vrstnejša: to so mladinski časopisi, dnevni časopisi, knjige, gledališče, film, radio in televizija. Ta čitanka je vedno širša in obsežnejša in otrokova potreba po udejstvovanju je veduo večja. Res je težko vzgajati otroka tako vsestransko in resnično pridemo potem do spoznanja, da nam radio, televizija, film in najrazličnejši tiski po eni strani sicer olajšajo vzgojno iu izobraževalno delo, po drugi st en ni pa nam to dehž zelo razširjajo in poglabljajo. A i*' tako je možen napredek. If *• *• ^ g ^ Mc M '-»rf*«* I?* r ^ fer ^ **; f M'i. ^ F,'.- . • -:: F' I ■ 1 ’• . -f? š«': **h ps * >* | S* |i * ?f ] " * * # .* 11 p- 1 I ^ ti *tr- * I * i ; - r t* MS* sii||f»* ~ vr>wri 4 n 1 * ■'•' f lt -fr ^ - • •• x*x*nx?. ":::::: • gj ‘1 tl II n ■ r Slolpnire v Savskem naselju Poklicna gasilstn čela je v nnSi komuni doliiln svoje središče ^ " ^ gf'.rr:^-y % < sj-i Ii-!j «e.IWT^ ® »fc "ff s, ' Visoka poliličnn šola (slika zgoraj) — Vrvež na GR med razstavo (slika spoda Obelisk na trgu VII. kongresa ZKJ RAZGLEDI i ~ ur i “i—— ■ V, ' • *n. |^| - ! ” vjl * I - ■ KSiail*! s* ij - !T*:sr *“ " * 'iL, Nnsproti Stadiona je zrasla Sola za razne stroke. mm** Moderna bencinska črpalka ob Titovi cesti i Jv ' K M fe JkilH 195 milijonov za varstvo in vzgojo otrok Nesluten porast prebivalstva v občini je na' igal organom ljudskega odbora veliko odgovornost za najmlajše občane. Skrb za varstvo in vzgojo otrok je zahtevalo tolikšno delo, da ji občina brez sodelovanja stanovanjskih skupnosti in krajevnih odborov nikoli ne bi bila kos, niti v takšni meri kolikor ji je z združenimi močmi vendarle uspelo. Pri investicijah so pomagale tudi gospodarske organizacije, vendar je levji delež padel na sredstva občinskega ljudskega odbora. Skupno je v preteklem obdobju bilo potrošenih 195 milijijonov 200 tisoč din za gradnjo vrtcev, igrišč, letovišč in opremo za našo mladino. V posameznih krajevnih skupnostih pa so bila izvršena naslednja dela: KRAJEVNA SKUPNOST SAVSKO NASELJE: Prvotno je bil na tem teritoriju le en otroški vrtec s kapaciteto za 50 otrok. S preselitvami prebivalcev v novozgrajene bloke je bil problem varstva tako pereč, da se je moralo pristopiti k povečanju kapacitet in iskanju vseh možnosti ureditve varstva otrok, upoštevajoč dejstvo, da je okrog 60°/o mater zaposlenih. Z novogradnjo otroškega vrtca je bilo omogočeno celodnevno varstvo 100 otrokom. Kuhinja, ki služi ustanovi, deluje tudi kot šolska kuhinja. Izdaja dnevno 1200 obrokov malic šolskim otrokom in 350 kosil. Tri prostore uporablja tudi v stavbi šola za učilnice, zaradi pomanjkanja učilnic v šoli. Stroški za gradnjo in opremo so znašali 77.000.000 din. V predšolskem vrtcu se je z adaptacijo povečala kapaciteta kuhinje za okrog 50 obrokov dnevno (izvršilo pa se je tudi pleskanje oken in vrat). Tako je sedaj možno sprejeti v celodnevno oskrbo 120 otrok. S to preureditvijo se je kapaciteta povečala od 80 na 120 otrok. Stroški adaptacije so znašali 1.800.000 din. Pionirski dom posluje celodnevno in zajame otroke v razne inte- resne dejavnosti, pomoč in nadzor pri učenju in drugo razvedrilo. Doslej je redno včlanjenih 200 otrok, zajetih pa nad 50 otrok iz območja krajevne skupnosti Savsko naselje. Stroški za nakup stanovanja, adaptacijsko preureditev prostorov in nabavo opreme ter ureditev igrišča so znašali 13,300.000 din. V posameznih blokih je bilo urejeno 8 pionirskih sob, ki služijo otrokom bloka oz. stolpnic, v katerem stanujejo za razne interesne dejavnosti, razvedrilo in cventuelno pomoč pri učenju. Stroški za delno ureditev in opremo so znašali 1,600.000 din, izvršili so jo hišni sveti skupaj s stanovanjsko skupnostjo. Urejeni sta bili zimsko in letno igrašče, dve začasni igrišči za košarko, za razvedrilo in igro otrok. Stroški so znašali 8,300.000 din. KRAJEVNA SKUPNOST »BEŽIGRAD«. Na novo je bil zgrajen manjši vrtec z igriščem s kapaciteto za 30 otrok. Ureditveni stroški so znašali 4,500.000 din. V novozgrajenih blokih v Trstenjakovi in Smoletovi ulici sta bili urejeni dve pionirski sobi, ki zaradi pomanjkanja prostorov v vzgojno varstvenem zavodu — služita za celodnevno varstvo 20 predšolskim otrokom. Stroški za nabavo opreme in drugo ureditev so znašali 400.000 din. Krajevna skupnost je uredila pri zdravstvenem domu igrišče, zaradi kritike tamkajšnjih prebivalcev jo otroci ne morejo uporabljati. Stroški so znašali 100.000 din. KRAJEVNA SKUPNOST »BORIS KIDRIČ«. Svet za varstvo družine je skupaj s Stanovanjsko skupnostjo izdelal analize varstva otrok in učnih uspehov šolskih otrok. Prav zaradi neprimernega varstva je bilo 15 otrok ob času zaposlenosti staršev brez nadzorstva zaprtih v stanovanju — tudi vzrok slabih učnih uspehov. Ob sodelovanju Stanovanjske skupnosti in šole se j-j v letu 1959 uredil šolski vrtec v sklopu šolskih prostorov osnovne šole Mirana Jarca za kapaciteto 40 otrok. Stroški za nabavo opreme in manjšo preureditev so znašali 630.000 din. V letu 1960 je stanovanjska skupnost odkupila na Linhartovi cesti vrt z manjšo zazidano lopo, izvedla preureditveno adaptacijo in tako omogočila celodnevno varstvo 30 predšolskim otrokom. Nakup vrta z lopo in preureditvene adaptacije ter nabava opreme so znašali 3,822.000 din. S to ureditvijo pa smo rešili najbolj kričeče primere varstva otroka. V letu 1962 se je pristopilo k izdelavi programske skice za novogradnjo vzgojnovarstvene ustanove za področje te krajevne skupnosti. Predvidena je kombinirana ustanova s pionirskim domom. Stroški za programsko skico so znašali 700.000 din. KRAJEVNA SKUPNOST »STADION«. Otroški vrtec je bil v sklopu osnovne šole s kapaciteto 80 otrok. Zaradi novih gradenj in novih naselitev prebivalstva je bilo treba urediti probleme varstva, ki so se pokazali po izdelani analizi od strani krajevne skupnosti. Izvršila se je adaptacija kuhinje, ki služi tudi kot šolska kuhinja in izdaja dnevno UOO obrokov malic in 400 kosil. Z nakupom hiše v Staničevi ulici se je kapaciteta povečala za 120 otrok. Poslovanje zavoda je urejeno tako, da služi poleg rednega varstva otrokom tudi kot pionirski dom. ki posluje v isti obliki kot v Savskem naselju in zajema nad 50 otrok dnevno — na razno interesno krožkovno dejavnost ter druge oblike izvenšolske deiavnosti in razvedrila. Preureditev kuhinje, odkupa hiše in druge adaptacije zaradi ureditve so znašali skupaj 27,200.000 din. Krajevna skupnost Stadion je uredila igrišče pri šoli Vita Kraigherja, Ptujski ulici in v jami v bližini Vodovodne ceste. Opremila jih je z raznimi igralnimi in športnimi Stanovanjski bloki Energoinvesfa na Črnučah rekviziti, pri tem delu pa je zajela OTROŠKI VRTEC ČRNUČE: prebivalce skupnosti za prostovolj- Otroški vrtec Črnuče je najprej no delo. Stroški so znašali 2,800.000 imel prostore v učilnici osnovne * din. šole. Zaradi preureditve osnovne šole se je moral vrtec začasno KRAJEVNA SKUPNOST »STOŽI- umakniti v gasilski dom. Ob teh CE«. Vrtec Stožice je bil iircjen v provizoričnih pogojih večkrat ni letu 1950. Prostori so ostali taki kot mogel obstojati, zaradi česar je bil jih je v prvotnem namenu uporab- (]a]j časa občutljiv politični prob-I jal lastnik hiše za^ svojo družino. jeln v kraju, g podporo podjetij te-Zaradi povečanja števila otrok v kraja je bil zgrajen popolnoma oskrbi zavoda, kuhinja ni ustrezala hqy vrtec, ki ima v kletnem delu namenu, saj je bilo z največjim tudi sodobno strelišče za krajevno trudom možno pripraviti hrano le za strclsko družino. Skupni investicij-40 otrok. . • ski stroški zn oba objekta z opremo V letu 1960 je bila izvršena adap- so znaga]i 36,000.000 din. tacija tako, da je bila kuhinja preurejena v kletnih prostorih in uspo- ,_lnvl . sobljena, da istočasno služi tudi kot KRAJEVNA SKUPNOSI »JEžI-šolska kuhinja za navedeno krajev- CA«. Po adaptacijski preureditvi no skupnost, saj izdaja dnevno ca. šolskih prostorov so se prostori za lot) kosil. S to preureditvijo se je šolsko kuhinjo usposobili tako, da povečala kapaciteta za 25 otrok, istočasno služijo za otroški solski Preurcditveni stroški so znašili vrtec s kapaciteto 4*) otrok. Za omo-4,100.000 din. gočanje poslovanja vrtca je bilo ▼ Krajevna skupnost jo uredila letu t958 nabavljena oprema. Pri otroško igrišče v ulici Padlih bor- Domu Partizan pa urejeno igrišče, cev — novo naselje Stožice — žara- ki služi kot igrišče šolskim otrokom, di prostovoljnega dela na zemelj- istočasno tudi za športno dejavnost skih delih tamkajšnjih prebivalcev tamkajšnje mladine. Stroški za našo ureditveni stroški z nabavo re- bavo opreme vrtca in ureditev igri-kvizitov znašali 900.000 din. šča so znašali 1,600.000 din. Sredstva za zdravstva so trd areh Gradbeni šolski center 26S milijonov za trgovin« gostinstvo in obrt (Nadaljevanje z 2. strani) kom in kruhom, sadjem in zelenjavo, pa tudi mesom in mesnimi izdelki. Zgradba je pav il jonskega sisitema in je stala 29,000.000 din. V Vojkovi ulici smo zgradili prvo samopostrežno trgovino v naši občini, ki je veljala 51,000.000 din. To je moderna zgradba, paviljon-skega sistema in je bila odprta 31. maja 1961. V tej trgovini postrežejo kupcem z vsemi predmeti široke potrošnje in galanterijskim blagom. Podobna in druga samopostrežna trgovina v naši občini je bila zgrajena v Savskem naselju za vsoto 53,872.000 din. ki je bila odprta 1. maja 1962. Tudi ta trgovina sc lepo razvija in sedaj zadovoljuje potrebe v Savskem naselju skupaj s trgovino v ulici Majkc Jugoviča. V nekdanji občinski hiši na Ježici, Mala vas 19, je občinski odbor izgradil trgovino, ki posluje na klasičen način. Poleg je bila prizidana stavba, v kateri posluje od letu 1950 dalje mesnica ter prodajalna kruha in mleka. Pod temi trgovinskimi lokali je bila zgrajena dvorana. ki služi strelski družim na Ježici. Celotna gradnja je stala 22.000.000 din. Družbena prehrana je bila organizirana v bivši lesarjevi menzi. Z dozidavo kuhinje in adaptacijo irostorov je Stanovanjska skupnost loris Kidrič zadovoljivo rešila g Strmi 6 Štev. 4 Zbor občanov vprašanje družbene prehrane mnogim delavcem, ki jim z avtomobilom dostavlja hrano v podjetje. Menza se prav dobro razvija in število obrokov stalno raste. V ta objekt je bilo vloženih nad 10,000.000 din. Prav tako je bilo vloženih preko 10.000.000 din v gostinstvo. To je namreč nabavilo 1.000 stolov in miz, t. j. vrtnih garnitur iz aluminija. Gostinstvo samo je v zadnjih petih letih vložilo iz. svojih skladov v nabavo hladilnikov in notranjih izboljšav nad 16,000.000 din, kar je omogočilo boljšo in večjo izbiro hrane. Gostišča so sicer v starih poslovnih prostorih, vendar je njihova notranjost v zadnjih petih letih mnogo lepša. Za rekreacijo delovnih ljudi ob Savi je bilo vloženo okrog 10 milijonov din. Popravljale so se kabine za kopalce, uredilo se je gostinski vrt in ga opremilo z vrtnimi garniturami. Prav tako se je povečalo kuhinjske kapacitete. Vse to pa nikakor ne zadovoljuje današnjim potrebam in zato je občinski ljudski odbor dal izdelati nove načrte za rekreacijo ob Savi ter že plačal zanje nad 10,000.000 din. Realizacija teh načrtov je deloma predvidena že letos. Deficitarno stanje družbene obrti se bo izboljšalo z dograditvijo obrtniškega centra v Savskem naselju, za katerega je bilo potrošeno v letu 1961-62 70,000.000 din. Za dokončanje tega objekta bo potrebno investirati še okrog 30,000.000 din in to brez strojne in notranje opreme. Strojno in notranjo opremo bodo preskrbela podjetja, ki bodo najela obratne prostore. Ta center bo že letos dograjen. Zmogljivosti zdravstvenih prostorov v naši občini niso pred petimi leti predstavljale nobenega večjega problema, toda ko so prišli novi prebivalci, smo naenkrat prišli v situacijo, ko smo lahko bili za zgled, kako ne sme biti. Nobene adaptacije obstoječih objektov niso mogle rešiti kričečega nesorazmerja med tistimi, ki so iskali zdravniške pomoči in možnostjo nudenja zdravstvenih uslug. Morali smo se odločiti za gradnjo novega modernega zdravstvenega doma, čeprav občinski ljudski odbor ni razpolagal skoraj z nobenimi sredstvi več zaradi gradnje šol, trgovin itd. Novi zdravstveni dom, ki je žal še v gradnji, nam daje garancijo, da bomo glede zdravstvenih uslug le prišli na zeleno vejo, zasluga za to pa pripada delovnim kolektivom naših gospodarskih organizacij, saj dom gradimo skoraj izključno iz sredstev njihovih skladov skupne porabe. Za gradnjo novega zdravstvenega doma in za »daptacijo starih zdravstvenih domov za Bežigradom in na Črnučah itd. smo doslej vlo- rentgen, socialno medicinski odde-žili 144 milijonov din, in sicer: lek itd.). Stanovanja, stanovanja Nobenemu Ljubljančanu ni ostalo skrito, da je področje naše občine najbolj primerno in zdravo za stanovanjsko gradnjo. Zato je bilo zlasti zadnjih 5 let opaziti silen pritisk interesentov iz Ljubljane in drugod za gradnjo stanovanj prav v občini Bežigrad. Tako rekoč čez noč so zrasla nova stanovanjska naselja tudi z več tisoč novimi prebivalci. Naj omenimo Savsko naselje, naselje za vojašnico ob Titovi cesti, naselje severno od Posavske ceste, na Brinju, v Stožicah, v Črnučah itd. Seveda je tako intenzivna gradnja stanovanj silno bremenila sredstva občinskega ljudskega odbora za komunalno urejevanje teh naselij. Naslednji podatki najbolj nazorno prikazujejo s kakšno intenziteto smo gradili stanovanju zadnjih 5 let. Zdravstveni dom Bežigrad: V letu 1956 sta bile nu območju občine Bežigrad le 2 ordinaciji in sta poslovali v deloma preurejenih lokalih na Titovi cesti Bežigrad-Sto-žice. Z delno preureditvijo stavbe v Lavričevi ulici v letu 1956 je bilo omogočeno organizirati zdravstveni dom in v teh prostorih posluje še sedaj. Za adaptacijo in nabavo opreme je bilo izdanih od leta 1958 do vkliučno leta 1962 11.500.060 din (nabavljen je bil nov rentgenski aparat). Ze naslednje leto se je videlo, da ti prostori z ozirom na povečanje zdravstvenih storitev, ne odgovarjajo. Gradnja novega zdravstvenega doma: Leta 1958 se je pristopilo k novogradnji zdravstvenega doma in to predvsem k izdelavi projektov. Po predračunu, izdelanem po projektih, bo znašala gradnja okrog 450.000.000 din (za gradbena dela 166,000.000, obrtniška 105,000.000, inštalacije 65.000. 000 din — skupaj gradnja 336 000.000 din. drugo bo ureditev okolice 14.000.000, načrti in nadzor 13.000. 000 din, komunalni prispevek 33.000. 000, oprema predvidoma 60.000. 000, skupaj 456.000.000 din. Za doslej izvršena gradbena dola, izdelavo projektov in gradbenega nadzora, je bilo vplačanih že 120.000. 000 din. Z zgraditvijo novega zdravstvenega doma bo zdravstvena služba dobila primerne prostore za redno delo na zdravstvenem varstvu občanov. (Po obsegu bo v zgrajenem zdravstvenem domu 5 splošnih, 5 zobnih ordinacij, dispanzer za otroke in šolsko mladino, dispanzer za žene z ginekološko ambulanto, TBC dispanzer. 3 ordinacije za specialne preglede, laboratorij, Zdravstveni dom Črnuče Prva zdravstvena ambulanta je bila ustanovljena leta 1953. Ta je imela v zadružnem domu le 5 majhnih sobic, v katerih se ie morala izvajati dokaj široka zdravstvena dejavnost in to splošna in zdravstvena ambulanta, dispanzerska služba, zohotehnika, čakalnica in podobno. V tem času je bila izdelana popolna dokumentacija za gradnjo novega zdravstvenega doma. Ker je bilo očitno, da novega doma ne bo mogoče še hitreje zgraditi, po prenehanju samostojne občine pa se je sprostilo nekaj upravnih prostorov, je Zdravstveni dom izvršil delno adaptacijo zadružnega doma, povečal prostore in jih opremil v skupni vrednosti nad 6,200.000 dinarjev. Obratna ambulanta Savlje: Ustanovljena je bila v letu 1958 in sicer nu predlog gospodarskih organizacij TOPS, TONOSA in ELEKTROPRENOSA. ki so vložile za ureditev in opremo ambulante 3,551.565 din. Z ureditvijo obratne ambulante so omogočile zaposlenim delavcem njihovega kolektiva hitro in uspešno zdravstveno varstvo. V ambulanti se izvaja splošne kurativne preglede, vso zdravstveno zaščito ter zobozdravstvene storitve. Lekarna Bežigrad: Lekarna Bežigrad ,,a je v tem času izvajala le manjša popravila za higiensko izboljšanje delovnih prostorov in nabavo dopolnilne opreme, za kar je bilo porabljenih 2,800.000 din. Naj v okviru zdravstva omenimo še dograditev Zavoda za rehabilitacijo invalidov. Ta zavod je začel gradnjo svojih prostorov na Linhartovi cesti že leta 1955 in jih je izgrajeval v etapah vse do letos. Od leta 1959 do letos *e porabil 197 milijonov din in s tem povečal oosteli-ni fond zn 75 postelj. Uredil je tudi moderno zobno ambulanto. D - druSba P - privatniki S - skupaj GRADNJA STANOVANJ — 1958 DO 1962 1) n k o ii ii a n a s t a n o v n n t a D S T t * 11 v Vs a Posebne sobe Garsonjere in i>ll Ovili t M II Dvosobna Trisobna fitiri- in večsobna Ivi lil Število m* število m* število iii* število m* število ni* Število n» 1958 338 16.744 30 568 78 2417 99 5112 117 7508 14 1139 1962 515 30.605 18 291 30 727 216 10869 142 9515 109 9511 1958 30« 14.824 30 568 75 2287 84 4030 lil 7088 II 831 1962 454 25.818 15 249 30 727 209 10552 121 7996 79 6294 1958 30 1.920 3 130 18 1082 6 420 3 288 1902 61 4.787 3 42 — — 7 317 21 1323 30 3017 Strokovne sole to rattle kot goke po dezlu . \ Ko pregledujemo rast občine za Višja upravna šola. Gbe šoli lahko aadnje petletno obdobje, nikakor ne sprejmeta 320 slušateljev, od teh moremo mimo dejstva, da je ob so- jih lahko v svoj dom s celotno o-delovanju ljudskega odbora zrasla skrbo sprejmeta 270. na njenem področju vrsta strokov- x............ i • i____ nih šol širšega pomena, ki brez dvoma dajejo naši občini svojevrsten pečat. Zainteresirani gospodarski in družbeno-politični organi so za izgradnjo šol v naši občini potrošili skoraj poldrugo milijardo dinarjev in kadri, ki so prišli in bodo še prišli iz teh šol. bodo odločilno vplivali na nenehni napredek •modernizacije proizvodnje in obrti, od česar je pravzaprav odvisna rast splošnega standardu delovnih ljudi. Nuj omenimo nekatere teh šol. GRADBENA VAJENSKA ŠOLA V okvir te šole spadajo Vajenska šolo. Vajenski dom in Zvezni center za gradbene inštruktorje. Zgrajena je bila 1959. Dom vajencev ima kapaciteto za 500 oseb. Zvezni center gradbenih inštruktorjev pa za 150 oseb. Šola ima tudi 15 učilnic in r i. '.' "1' r,'PrezcnlaiH e. si gn hudo n„*lah. znradi Pmlca z dro-ca Zdlav^k °t OVal hrb‘"« vreten- na svetov., Je s°deloval tudi Tudi t„ h. "r1v<>"stvu v 1 ,yonu. Rezultat- ^0-eKel p.° viSiih Prostih vainh' •UU j ' v Pll,v°nju in jugos|„vn 'J L- ' niK° mesto med so se . k"'11 tekmovalci. Vendar *»čele kazati posledice po- škodbe iz leta 1924. Sklenil je, da ne bo več redno tekmoval. Začel se je posvečati predvsem vzgoji mladih telovadcev. Vendar se tega sklepa ni popolnoma držal. Tekmovalna žilica ni mirovala. Kot neaktivni telovadec se je v svojem petintridesetem letu udeležil izbirnega tekmovanja na olimpiado. Bal je uvrščen v vrsto in je z njo odpotoval v Amsterdam. Udeležba na tem tekmovanju je bila pravzaprav njegov labodji spev. vCelo lepo je namreč zaključil svojo telovadno kariero. Bronasta inerlnljn, ki jo je dobil za dovršeni preskok čez konja, mu P' pomenila dostojno moralno zadovoljitev za dolgoletna uspešna zastopanja barv svoje domovine. S teni uspehom je tudi dosegel, da je njegovo ime zapisano med imeni redkih Jugoslovanov — dobitnikov olimpijskih kolajn. Orodna telovadba mu je veliko pomenila in mu še danes veliko pomeni. Toda ni bil le telovadec. Bil je vsestranski športnik, najlepše uspehe pa je dosegel v plavanju, skokih v vodo in v atletiki. V almanahu »Slovenska atletika 1920 do 1940« lahko zasledimo na številnih straneh Dergančevo ime. Takrat je bil namreč slovenski prvak v metu krogle in skoku ob palici. Zelo pomembno pa je tudi njegovo trenersko delo. Vzgojil je vrsto odličnih slovenskih telovadcev (bivši svetovni prvak Primožič), treniral je telovadce za olimpiado in mednarodne nastope. Svoje trenersko delo je nadaljeval po končani 11. svetovni vojni najprej na Ježici, nato za Bežigradom, v Sp. Šiški, na Taboru, v Splitu ... Sedem križev se mu sploh ne pozna. Še danes preživi priljubljeni »ata« svojo sleherno prosto uro med telovadci v telovadnici za Bežigradom, ki vidijo v njem nedosegljivi vzor telovadca in športnika in želijo, da bi jih še mnogo let uspešno vodil. Stražišar TAK Ježica : 1121,30 Zelo agilna ekipa dvigalcev TVD Partizan Ježica je odpotovala 14. aprila na povratno srečanje v dviganju uteži v Kočevje, kjer sc je pomerila s tamkajšnjo ekipo Partizana. Močnejši so bili dvigalci Ježice, ki so dvignili 1171,30 kg, le za malenkot manj pa je dvignila domača ekipa — 1136,30 kg. Pri tem moramo omeniti, da je ekipa Ježice nastopila brez dveh standardnih članov, vendar sta na tem tekmovanju prvič dvigala za Ježico zelo dobra Groznik in Smrekar. Tudi med posamezniki si delita prvo mesto člana Ježice in to Vidmar in Groznik s 310 kg. V posameznih disciplinah — tezno: Vidmar 105 kg; sunek: Groznik 120 kg — poteg: Groznik 95 kg. Vsi člani Ježice so na tem tekmovanju presegli tudi svoje osebne rekorde, pri dvigalcih Kočevja pa se je izkazal mladi nadarjeni Pirc, ki je v peresni kategoriji dvignil 240 kg, kar je prav lep rezultat. Ježica ima v bližnji prihodnosti v načrtu še več tekmovanj, v katerih si bodo mladi tekmovalci nabrali potrebno rutino. Tekmovanja bodo z Ljubljano II. in z Rudarjem iz Velenju, če pa bo ekipi uspelo dvigniti okrog 1.400 kg, se bodo pomerili še z. dvigalci Reke. • Zaradi večjega števila novincev so se odločili za ločene treninge novincev od stalne ekipe. Rezultati takega načina treningu so se na tej tekmi že pokazali, vendar je kljub temu telovadnica premajhna za vse. Verjetno bo morala uprava društva ravno zaradi težav s telovadnico zavrniti ponudbo TAZ Slovenije, ki je hotelu na Ježici organizirati šolo TAK Kočevje : 1136,30 za dviganje in rokoborbo. Uprava društva stoji še pred eno veliko nalogo. TAZ Slovenije ji je namreč poverila organizacijo mladinskega republiškega prvenstva, ki bo te dni v domu Partizana na Ježici. G. S. Pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« — vsakoletna tradicionalna prireditev — je v nedeljo 12. maja zbrala na vseh štartnih mestih tega tekmovanja več kot pet tisoč tekmovalcev in tekmovalk, ki so se v plemeniti športni borbi pomerili med seboj in obenem na ta način demonstrirali pridobitve Ljudske revolucije in NOB. Krkor prejšnja leta, tako je tudi letos večina petčlanskih ekip krenila na »ot iz naše občine, točneje od Titove ceste po Tolstojevi, ulici. Na sliki: živahen vrvež pred startnim znakom v Tostojevi ulici. Foto: Švnbič Bežigrajski telovadci pred pomembno preizkušnjo Pri TVD Partizan Bežigrad je zadnje čase zelo živahno. Telovadci sc namreč zelo resno pripravljajo na bližnje tekme. Datum začetka tekem se zelo hitro bliža, »izpiliti« pa je treba še marsikateri element. Društvo namerava poslati namreč na tekme kar dve članski vrsti, in sicer za prvi in drugi razred. Sestaviti dve vrsti je pravzaprav zelo težko delo. Vendar je to uspelo trenerju Stanetu Dergancu, ki je imel v upravi društvu vso pomoč. Te tekme so za okrajno prvenstvo ljubljanskega okraja, kjer se bodo v študijski telovadnici 18. maja pomerili med seboj, vsaj izgleda po prijavah sodeč, da bosta bežigrajski vrsti hkrati tudi edini kompletni članski vrsti na okrajnem prvenstvu. Na ta način se bosta ti dve vrsti avtomatsko plasirali na republiško prvenstvo, ki bo približno dva tedna pozneje. Za iste tekme se pripravlja tudi vrsta mladink pod vodstvom trenerja Lavrača, za katere upamo, da se bodo tudi plasirale v sam vrh tega tekmovanja. G. S. Slovesen sprejem štafete mladosti „ ^ hirek 14. maja je prispela Titova štafeta. Praznično vzdušje, ki je tistega dne zajela prebivalce naše občine in tudi vse druge Ljubljančane, kjer je štafeta potekala, je posebej med mladimi doseglo svoj višek, ko je okrog 18. ure prva trojka s štafetno palico stekla pod novozgrajenim podvozom in tako začela pot po cestah naše občine. V istem času, kot zvezna štafeta, ki je prispeta do Ljubljane z Gorenjskega, pa je z Grintovca, čez Kamnik, Domžale v Črnučah prestopila občinsko mejo tudi medobčinska štafeta mladosti. Približno ob 17. uri je trojka medobčinske štafete stekla po 5.100 metrov dolgi poti do stadiona na Titovi cesti, kjer se je uro pozneje srečala z zvezno štafeto mladosti. Štafetno palico medobčinske štafete si je v naši občini predalo 48 trojk mladink in mladincev, od katerih je vsaka ekipa oziroma trojka pretekla 100 metrov, le zadnjih pet ekip, ki so jih sestavljali športniki TVD Partizana Ježice, TVD Partizana Bežigrad, Občinskega strelskega odbora (dve ekipi) in Akademskega atletskega društva 01ym-pijc, je preteklo po 150 metrov. Nedolgo potem, ko je na centralni stadion ob Titovi cesti prispela medobčinska štafeta, so se na vratih pokazali tudi nosilci zvezne štafete. Tu je bila obenem medobčinska štafeta zaključena in Milojka Mlakarjeva, ki je imela to čast, da je zadnja tekla s štafetno palico, je le-to predala članu zvezne štafete mladosti. Uro pozneje je štafeta mladosti znova krenila na pot, potem ko je bil na centralnem sta- dionu enourni program. V tem programu so sodelovali atleti atletskega kluba Olvmpije, zbor osnovne šole Vide Pregarčeve, pihalni orkester glasbene šole Moste mladinski pevski zbor RTV Ljubljana in godba na pihala Ljudske milice. Potem ko je nosilec štafetne palice predal svoj dragoceni poklon za maršalu Tita svojemu tovariš«!, je spregovoril predstavnik mladine iz Bosne in Hercegovine ter predstavnik Zveze mladine Slovenije, ki je prebral voščilo za predsednika Josipa Broza — Tita. Potem je štafeta spet krenila na pot, po Titovi cesti proti severu in v Črnučah zapustila našo komuno. Zvezno, kakor tudi medobčinsko štafeto mladosti so na njeni poti od Črnuč do stadiona ob Titovi cesti in nazaj spremljali prometni miličniki na motorjih (ti so vozili pred štafeto), pred šta- feto je vozil tudi jeep z zastavami in vodstvom štafete, potem pa so tekli nosilci palice. Za nosilci palice se je še zvrstilo okrog 100 kolesarjev, 9 mopedistov, nato pa kolona avtomobilov po dva in dva v vrsti, za zaključek še dva jeepa in dva poltovornu avtomobila znamke Zastava. Vso štafeto, tako prvi del, ki je pripadal medobčinski štafeti in tudi, zvezni del štafete mladosti, so ob poteh naše komune spremljali zado-: voljni in srečni obrazi z najboljšimi željami ob 71-letnici svojega voditelja — maršala rita. Praznično vzdušje je trajalo še dlje času, potem ko so nosilci štafetnih palic ze zdavnaj izginili ljudem, ki so ob poteh stali v gostem špalirju, izpred oči. B. S. BELINKA LJUBLJANA .2 M a >o a M O u M 0) CB 0 U ca ► Telefon. 3*2-122, 382-146, 2 P- predal 51. 5-1 proizvaja vodikov peroksid tehn. 40 vol. */« vodikov peroksid tehn. 30 vol. % vodikov peroksid med. 30ut.0/. vodikov peroksid med. 35 ut. °/« kali|ev persulfat tehn. natrijev perborat tehn. natrijev perkarbonat tehn. karbamidperhidrat med. amonijev persulfat tehn. amonijev peroksid pro analysn INDUSTRIJSKI BIRO podjefje za izgradnjo industrijskih objektov Ljubljana, Parmova 33 prevzema v Izvedba Inženiringe, kt obsegajo izdelavo tehnične dokumeniacne, nadzor in vodslvo nad gradbenimi In montažnimi deli organizacijo dobave opreme ter nre>zkuf Izpolnitve jamstva dobaviteljev, vodstvo nad poskusnim zagonom in nad pričetkom rednega obratovanja objekta ter skrb za priučltev kadrov investitorjev TOVARNA TRANSFORMATORJEV ENERGOINVEST ČRNUČE izdoluje transformatorje vseh jakosti do 8MVA, napetosti 10,20 in 35 kV, visokonapetostne, visoko učinkovne varovalke 10,20 in 35 kV vseh amperaž. Nizkonapetostne visoko učinkovne varovalke o 6 — 1000 A s podnožji 200, 400, 600 in 1000 A. Po predvideni rekonstrukciji bo tovarna sposobna izdelovati najkvalitetnejše transformatorje z regulacijo in brez nje ter vse vrste specialnih strojev PROjEKl-NIZKE ZGRADBE Ljubljana, Parmova 33-111 Izvršuje projektne naloge za : ceste. moUove, vodovoJe. kanalizacije, hidrocentrale, melioracije, regulacije, pristaniške zgradbe, visoke zgradbe Telefon 32-029 ♦ OPEKARNA ČRNIČE Črnuče 197, Ljubljana proizvaja vse vrste no>ilnih, stropnih In predilnih opečnih elementov. Priporoča se svojim cenjenim * odjemalcem TUBA proizvaja fovarna kovinskih m plastičnih I e del Sov Ljubljana, Kamniška 20 izdelke iz plastičnih mas za farmacevtsko, kemično, avtomobilsko, elektro in radiotehnično industrijo, kakor tudi predmete za široko potrošnjo, tehnične izdelke in embalažo iz aluminija, svinčeno ter pokositreno embalažo ELMA tovarna elektromateriala Ljubljana - Črnuče proizvajaš ves elektroinstalacijski material ▲ izolacijski material električne likalnike, navadne in z regulacijo a pešel cevi in pribor A vodotesni elektroinstalacijski material in pribor A suhe transformatorje do 200 kVA Za vsa mikrostikala dajemo pet let garancije Pri nakupu pazite na naš zaščitni znak ..ZBOR OBČANOV*_____Št. 4 - 16. moja 1963 POSEBNA PRILOGA Obvestila volivcem PETEK NEDELJA 24 26 MAJ MAJ 24. maja volitve v zbor delovnih skupnosti nove občinske skupščine 26. maja volitve v občinski zbor in v zbor delovnih skupnosti za kmetijsko podskupino nove občinske skupščine Vzorec glasovnice GLASOVNICA Volitve v občinski zbor občinske skupščine Ljubljana - Bežigrad line 26. maja 1961 Volilna enota št. 13 V volilni enoti se voli 1 odbornik Kandidati: ni zborov volivcev: 1. BUKOVEC IVO 2. FURLAN RUDI Pefnf obč. volilne komisije oz. ObLO (pri kandidatu, za katerega volivcu glasuje, naj obkroži številko!) f KAKO BOMO VOLILI Samo še nekaj dni nas loči od dneva, ko bodo številni volivci širom naše države stopili na volišča in oddali svoje ptlnsovo za predlaKanc kandidate. Ker so bile pri nas zadnje redne volitve v občinske skupščine že leta 1957 in bo zato letos veliko število naše mladine, ki bo v dneh 24. in 25. 5. 1963 prvič šla na volišče, da izpolni svojo državljansko dolžnost, in ker je način Klasovanja po novem Zakonu o v.olit-vah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin nekoliko drugačen od glasovanja v preteklih letih, smatramo, da je vsekakor prav, da volivce podrobneje seznanimo z novim načinom glasovanja. Pristojni volilni organi so že določili volišča in prostore, v katerih bomo volili. Vsi volivci iz naše občine bodo še posebej obveščeni in to pravočasno z vabili, na katerem volišču bodo lahko izpolnili svoji volilno dolžnost. Namen tega članka je, volivcem podrobneje pojasniti način glasovanja in to za volitve v občinske zbore, kot za volitve v zbore delovnih skupnosti v posameznih skupinah. Volitve v občinski zbor bodo v naši občini kot v vseh ostalih občinah naše republike 26. 5. 1963. Volitve bodo kot že omenjeno na določenih voliščih, s pričetkom ob 7. uri zjutraj vse do 19. ure zvečer. Prepričani smo. da bo večina volivcev izpolnila svojo volilno dolžnost že v dopoldanskih urah. Toda vsi tisti, ki se iz kakršnegakoli razloga ne bodo mogli udeležiti volitev v zgodnjih jutranjih urah. imajo priliko, da oddajo svoje glasove na voliščih najkasneje do 19. ure zvečer. Vsak volivec glasuje na volišču osebno, tidičc torej ne more nikogar nadomeščati ali s pooblastilom glasovati za drugega. Vsakdo glasuje na volišču. Kjer ic vpisan v. volilni imenik. Volivci naj bodo brez skrbi, da ne bi pravočasno dobili obvestila, kje je njihovo volišče. Kot smo že omenili, bodo volivci v naši občini pravočasno prejeli pismena obvestila in navodila, na katerem volišču morejo glasovati. Ko pride volivec na volišče, pove glasno takoj svoj priimek, rojstno ime, poklic in svoje stanovanje. Vsekakor bo prav, da vzame vsak volivec s seboj osebno izkaznico, ker bi se utegnilo zgoditi, da bo predsednik volilnega odbora zaradi ugotovitve istovetnosti želel volivca legitimirati, in bi se zaradi tega lahko stvar po nepotrebnem zavlekla. Predsednik volilnega odbora bo zatem volivcu pojasnil, kako se glasuje in mu izročil pismeno glasovnico. Kako izglodajo glasovnice, je razvidno iz primerka glasovnice, ki ga zaradi popolne jasnosti priobčujemo v tej prilogi. Stvar volivca je da prevzame glasovnico in nato preide k najvažnejšemu dejanju, to je k izpolnitvi glasovnice. Volivec izpolni glasovnico v za to določenem prostoru na volišču in sicer jo izpolni tako. da obkroži zaporedno številko kandidata, ki je na listi. Ker je na področju naše občine v večini volilnih enot le po en kandidat. bo torej dolžnost volivcev v tem, da obkrožijo zaporedno številko kandidata. ki je na glasovnici. Ko volivec izpolni glasovnico, jo prepogne na polovico tako. da bo ime kandidata na notranji'strani, pokaže nato volilnemu odboru, da ima samo eno glasovnico, jo odda v glasovalno skrinjico in odide z volišča. Kdor bo postopal tako kot je opisano, bo glasoval pravilno in njegov glas se 1m> pri ugotavljanju izida glasovanja upošteval kot pravilen in veljaven. Kdor pa bo volil kakorkoli drugače, da bi npr. pripisoval na kandidatno listo nova imena, črtal ime kandidata ali sploh pripisoval kakšne pripombe, pri tem pa ne bi obkrožil zaporedne Številke kandidata, bo ravnal nepravilno in njcRov k'1us bo neveljaven. Ce volivec zaradi telesne hibe (invalidi brez rok, slepi in podobno) ali zato, ker je nepismen ne bi mogel glasovati tako kot je zgoraj opisano, ima pravico pripeljati na volišče pred volilni odbor osebo, ki naj bi namesto njega izpolnila in oddala glasovnico. Kolikor bi bilo oziroma bo na glasovnici več kandidatov, pa naj volivec okroži število le pri enem kandidatu. Glasovnica, kjer ne bo obkrožena šle-vilka pred nobenim kandidatom ali pri vseh kandidatih, je neveljavna. Občani-volivci volijo na tistem volišča. kjer so vpisani v volilni imenik. Za liste pa, ki so po razpisu volitev, to je že potem, ko so bili izpolnjeni volilni imeniki spremenili prebivališče, lahko glasujejo na volišču, kamor so se preselili, z edinim pogojem, da prodlože potrdilo občine, kjer so bili doslej vpisani v yolilni imenik in pa potrdilo, da so prijavljeni na območju občine Bežigrad. Tako je torej praktično omogočeno vsakemu občanu, da ho lahko volil na letošnjih volitvah in bodo zato res le redke izjeme tisti, ki bi se v zadnjem hipu preselili in ne bi mogli dobiti omenjenih dveh potrdil. Toliko o volitvah in o načinu glasovanja za občinski zbor dne 26. 5. 1963. Volitve v zbore delovnih skupnosti občinske skupščine v skupini gospodarstva. v skupini prosvete in kulture, v skupini zdravstva in socialnega varstvu in v skupini delovnih ljudi v državnih organih, družbenih organizacijah in društvih pa bodo 24. “b (963. Način glasovanja je tudi pri teh vo- litvah enak načinu volitev v občinske zbore. Tudi pri teh volitvah bomo volili na posebnih že v naprej določenih voliščih in tudi zn te volitve bodo volivci že v naprej obveščeni, kje je njihovo volišče. Posebnost je le v tem, da , se glasovanje lahko začne že pred 7. uro in konča po 19. uri, če je to potrebno, vendar se glasovanje ne more začeti pred 4. uro zjutraj iu ne končati po 22. uri. Pretežna večina volišč bo v prostorih, kjer so naši delovni ljudje zaposleni. Vendar pa zaradi izredno velikega številu poslovnih enot ne bo imela vsaka poslovna enota svojega volišča, ker bi to pomenilo preveliko obremenitev za volilne odbore ter ni oviralo nemoten potek volitev. V ostalem pa bomo tudi 24. 5. 1963 volili z glasovnicami, no katerih bodo vpisana imena kandidatov in tudi pri teh volitvah bo dolžnost volivca, da obkroži številko pred imenom kandidata. To bi bilo no kratko vse, kar bi moral volivec vedeti o načinu glasovanja. Postopek je razmeroma enostaven in prepričani smo. da bo vsak volivec brez posebnih težav lahko izpolnil na volišču svojo volilno dolžnost tako, da bo njegova glasovnica veljavna. Sicer po bodo člani volilnih odborov na posameznih voliščih volivcem še pomagali s tem, da jim neposredno pred izpolnitvijo glasovnice pojasnijo, kako naj postopajo pri izpolnjevanju glasovnice. Vsem volivcem, še posebej pa našim mladim volivcem, še enkrat priporočamo. <|a brez vsakih predsodkov in pomislekov >kako bo na volišču« v dneh 24. in 26. 3. 1963 prideio na volišče in ob upoštevanju navedenih navodil v teh dneh čimprei izpolnijo svojo državljansko in volilno dolžnost. Volilne enofe za občinski zbor KRAJEVNA SKUPNOST »BEŽIGRAD« VOLILNA ENOTA ST. I Kandidat: Avbelj Pavel .Volišče št. 1 — v prostorih »Svobode« Bežigrad. Smoletova 16/1. To volišče obsega Smoletovo, Likozar.jevo in Kurilniško ulico v celoti, ter Parmovo številke 6, 20. 22, 24. 25. 28. 55. Volišče št. 2 — v prostorih »Svobode« Bežigrad, Smoletova 16/1. To volišče obsega Jakšičevo ulico št. 1. 5, 5, 7, 9, Pleteršnikovo ulico št. t, 5, 4. 5, 9, 11. 15. 10. 12, 14, 16. 18, Livarsko ulico v celoti. Titovo cesto — neparne številke od 55 do vkliučno 57. VOLILNA ENOTA ST. 2 Kandidat: Poznik Ivo Volišče št. 1 — prostori Krajevne skupnosti Bežigrad, Smoletova 16. To volišče obsega Bežigrajsko ulico številke 1, 5, 5, 7, 11. 15, 17, 19, 21. 15, Titovo cesto št. 59, 61. 65, 65. 67. 69, 71. 75. 75, Pleteršnikovo ulico št. 15, 17. 19. 21. 25. 24. 25. 26, 27, 28. 50. 52. Volišče St. 2 — prostori Krajevne skupnosti Bežigrad, Smoletova 16. To volišče obsega parne številke Jakšičeve ulice, dalje v celoti Trstenjakovo Ulico tor del Parmove s št. 54. 56, 57, 58, 40, 41. 42. 45, 45. 47 . 49. VOLILNA ENOTA ST. 5 Kandidat: Zalokar ing. Boris Aolisce št. 1 — v prostorih »Kuverte«, litova 87. lo volišče obsega Beži- grad 4, Hrunilniško v celoti in Kuz-mičevo v celoti, ter del Titove ceste s št. 79, 81, 85, 85 87. 89. 91, 95. 95, 97. 99, 101 in 105. Volišče št. 2 — v prostorih : Kuverte«, Titova 87. To volišče obsega Einspi-lerjevo ulico št. 2, 5. 4. Ravbarjevo ulico v celoti ter neparne številke Samove ulice od 5 do 15 in del Vodovodne ceste s št. 1. 5, 5a. 4, 5, 7, 9, 11 in 15. VOLILNA ENOTA ST. 4 Kandidat: Bratož Lado Volišče — v prostorih podjetja »Lesnina«, Titova 97. VOLILNA ENOTA ST. 5 Kandidat: Dolenc Jože Volišče — v prostorih podjetja »Edilit«, Parmova 55. KRAJEVNA SKUPNOST »BORIS KIDRIČ« VOLILNA ENOTA ST. 6 Knnditnt: Trček Ciril Volišče — v prostorih 1. gimnazije, Peričeva 12. VOLILNA ENOTA ST. 7 Kandidat: Medja Franc Volišče — v prostorih I. gimnazije, Peričeva 12. Kundidat: Gjura ing. Janez Volišče št. 1 — v prostorih I. gimnazi je, Peričeva 12. To volišče obsega Celjsko ulico, Kalanovo in Kržičevo ulico v celoti, del Linhartove ulice s št. 3, 5. 7, 9, 11, Peričevo v celoti in del Prekmurske ulice s št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, in nove bloke. Volišče št. 2 —v prostorih L gimnazije, Peričeva 12. To volišče obsega del Mariborske ulice s št. 4. Titove s št. 60. 66, 68, 70 in 72, Topniške s št. 3, 3a, 8, 10, 12, 14. 15, 16, 17, 18, 19. 20 in 21 ter Vojkove ulice s št. 7. 11, 15, 19. . V' H ■ ' ' VOLILNA ENOTA ST. 9 Kandidat: Klopčič ing. Mitja Volišče — v prostorih I. gimnazije, Peričeva 12. VOLILNA ENOTA ST. 10 Kandidat: Mlakar Jernej Volišče — v prostorih L giimnazije. Peričeva 12. KRAJEVNA SKUPNOST »STADION« VOLILNA ENOTA ST. 11 Kandidat: Javornik ing. Tone Volišče št. 1 — v prostorih osnovne šole »V. Kraigherja«, Trg 9. maja 1. To volišče obsega v celoti Kolarjevo in Kamniško ulico, v,se neparne številke Janševe ulice in vse neparne številke Podmilščakove ulice. Volišče št. 2 — v prostorih osnovne šole »V. Kraigherja«, Trg 9. maja 1. To volišče obsegu v celoti Dravsko. Velikovško in Frankolovo ulico. Trg 9. maja, del Podmilščakove z vsemi parnimi številkami. Stadionsko s št. 2, \ ‘it, 12, 15, 17,, 19, 20. 21. del Staničeve z neparnimi številkami od številke 17 dalje in del Vodovodne ceste z neparnimi številkami od št. 15 do 67a. Kandidat: Čerin Ančka Volišče — v prostorih osnovne šole. »V. Kraigherja«. Trg 9. maja 1. VOLILNA ENOTA ST. 13 Kandidata: Sumi Janez Obreza ing. Janez Volišče — v prostorih osnovne šole »V. Kraigherja«, Trg 9. maja 1. VOLILNA ENOTA ST. 14 Kandidat: Pirnar Joško Volišče — v prostorih Gradbenega šol-« skega centra, Titova 98. VOLILNA ENOTA ST. 15 Kandidata: Bukovec Ivo Furlan Rudi Volišče št. 1 — v prostorih Gradbenega: šolskega centra, Titova 98. To volišče obsega v celoti Zagrebško, Lužiško-srbsko, Cerkovo, Fbrsterjevo in Dečkovo ulico ter dele Mariborske s številkami od 16 do 70 z obeh strani, ter Titovo s parnimi številkami od 82 do 134. Volišče št. 2 — v prostorih Gradbenega šolskega centra. Titova 98. To volišče obsega v celoti Dimičevo in Ptujsko ulico ter del Vojkove ulice z obeh strani severno od št. 19. KRAJEVNA SKUPNOST »SAVSKO NASELJE« VOLILNA ENOTA ST. 16 Kandidat: Jurak Božo Volišče — v prostorih osnovne Šole »B. Kidriča«. Matjaževa 4. VOLILNA ENOTA ST. 17 Kandidat: Pirnat Jane/ Volišče — v menzi podjetju »Gradis«, Tomačevska 11/a. Kandidat: Černe Janez Volišče št. 1 — v prostorih osnovne šole »B. Kidriča«, Mat jaževa 4. To volišče obsega stolpnice S-2, S-3, in S-5 v Savskem naselju. Volišče št. 2 — v prostorih osnovne šole »B. Kidriča«, Matjaževa 4. To volišče obsega stolpnico S-l v Savskem naselju ter del Linhartove ulice s številkami 4t, 43, 45. 45c, 45'd, 47, 47a, 47b, 49, 51, 51a in 59. VOLILNA ENOTA ST. 19 Kandidat: Zorman Ivan Volišče — v prostorih osnovne šole »B. Kidriča«. Matjaževa 4. VOLILNA ENOTA ST. 20 Kandidat: Križan ing. Oton Volišče — v prostorih osnovne šole »B. Kidriča«, Matjaževa 4. VOLILNA ENOTA ST. 21’ Kandidat: Menart Janez Volišče —• v prostorih osnovne šole >B. Kidriča«, Matjaževa 4. VOLILNA ENOTA ST. 22 Kandidat: Avbelj Marija Volišče — v prostorih osn. šole »B. Kidriča«, Matjaževa 4. VOLILNA ENOTA ST. 23 Kandidat: Ziuauer Milan Volišče — v prostorih osn. šole »B. Kidriča«, Matjaževa 4. KRAJEVNA SKUPNOST STOZICE VOLILNA ENOTA ST. 24 Kandidat: Pogačnik Jože Volišče št. 1 — v prostorih obratne ambulante Stožice, Titova 181. To' volišče obsega v celoti Grintovško, Kočensko, Turnerjevo in Ulico Pohorskega bataljona. Volišče št. 2 — v pisarni KO SZDL Stožicc, Titova 170. To volišče obsega Funtkovo, Ogrinčevo in Popovičevo ulico v celoti, ter del Titove z neparnimi številkami od 167 do 201. VOLILNA ENOTA ST. 25 Kandidat: Dežman Miro Volišče št. 1 — v otroškem vrtcu, Zupanova 10. To volišče obsega Zupanovo. Robičevo in Kudilnikovo idico v celoti ter Stembalovo (preje Mariborsko — del severno od Kocbekove) in del Titove s parnimi številkami od 152 do 180. Volišče št. 2 — v Gasilskem domu. Sp. Stožice. To volišče obsega naselje Sp. Stožice v celoti in del Titove ceste s parnimi številkami od 180 izključno, do 218fa vključno. VOLU.N A ENOTA ŠT. 26 Kandidat: Dremelj Janenz Volišče — v prostorih osn. šole Stožice. TOMAČEVO VOLILNA ENOTA ST. 27 Kandidat: Dimnik Ivan Volišče — v Gasilskem domu, Tomačevo. SAVLJE-KLECE VOLILNA ENOTA ST. 28 Kandidat: Hvastja Niko Volišče — v Prosvetnem domu, Savlje. JEŽICA VOLILNA ENOTA ST. 29 Kandidata: Kunovar Ivan Čebulj Silvo Volišče št. 1 — v dvorani Gasilskega doma, Ježica. To volišče obsega naselje Ježice v celoti. kolišče št. 2 — v klubskih prostorih' Titove s parnimi številkami od 220 Zadružni dom Ježica. To volišče ol>-scgii v celoti naselje Malo vas in del do koncu in z neparnimi številkami od 245 do konca. ČRNUČE VOLILNA ENOTA ST 50 Kandidat: Oblak Slavko Volišče — v otroškem vrtcu Črnuče. VOLILNA ENOTA ST. 31 Kandidat: Lampič Metod Volišče št. 1 — v Zadružnem domu Črnuče. To volišče obsega vse volivce te volilne enote od črke A do L. Volišče št. 2 — v Partizanskem domu Črnuče. To volišče obsega vse volivce te volilne enote od črke M do Z. NADGORICA VOLILNA ENOTA ST. 32 Kandidat: Žagar Eunči Volišče — v Gasilskem domu, Nad-gorica. SENTJAKOB-PODGORICA VOLILNA ENOTA ST. 33 Kandidat: Batič Marijan Volišče — v Prosvetnem domu, Šentjakob. BERICEVO VOLILNA ENOTA ST. 34 Kandidat: Slabanja Franc Volišče — v. Prosvetnem domu. Beri-čevo. DOL VOLILNA ENOTA ST. 35 Kandidat: Perbil Fani Vcdišče — v klubskih prostorih pri Zidarju. Volilne enofe za zbor delovnih skupnosti 1. skupina: Gospodarstvo VOLILNA ENOTA ST. I Kandidat: Ozimek Edvard .Volišče št. 1 v prostorih Elektro Ljub-1 jana-okoliea. Parmova 33: — Elektro Ljubijana-okolica, — Elektroprenos, služba zveze, Parmova 33, — Elektroprenos, obrat Kleče. Volišče št. 2 Tovarna kovinske galanterije, Mariborska 4. VOLILNA ENOTA ST. 2 Kandidat: Iskra Rastko Volišče — Tovarna pisalnih strojev, Savlje 18h» — sejna soba. VOLILNA ENOTA ST. 3 Kandidat: Klešnik Ivo Volišče št. 1 v prostorih ISKRA-Tovar-na elementov za elektroniko, Linhartova 35: — ISKRA — Tovarna elementov za elektroniko, — ISKRA — Tovarna elektronskih naprav, — ISKRA — obrat tiskano vezje, ležieu. Volišče št. 2 — ISKRA — »TELA«, Savska 3. VOLILNA ENOTA ST. 4 Kandidat: Jurše Anka Volišče — »ELMA«. Črnuče, v pisarni št. 3 v obratu montaže. — »ELMA«.. Črnuče — delovne enote: uprava, montaža, elektro delavnica. orodjarna, površinska obdelava. — »ELEKTRONABAVA«, skladišče Črnuče. VOLILNA ENOTA ST. 5 Kandidata: Zaplotnik ing. Janez Kržan Anton Volišče — »ELMA*, Črnuče — v čakalnici garaže. - »ELMA«, Črnuče — delovne enote: obrat nekovin, trakov, profilov in tehnična kontrola. VOLILNA ENOTA ŠT, 6 Kandidat: Mesojednik ing. Milan Volišče — Ljubljanske mlekarne, Vo-dovodna 94 — v menzi podjetja. VOLILNA ENOTA ST. 7 Kandidat: Piškur ing. Lojze Volišče št. 1 — »Belinka«. Šcntjakol ob Savi — v sindikalni dvorani. Volišče št. 2 —- »JUB«, Dol pri Ljub liani — v sindikalni dvorani. Volišče št. 3 — Opekarna. Črnuče -v sindikalni dvorani. Volišče št. 4 — ENERGOINVEST« Črnuče — v jedilnici DUR. VOLILNA ENOTA ST. 8 Kandidata: Rome Marija Kocjan Albinea Volišče št. 1 — »Tuba«, Kamniška 20 Volišče št. 2 — Modna oblačila. Titova 45, Volišče št. 3 — »TONOSA«, Savlje 18, Volišče št. 4 — v prostorih >I>LAN1CA ŠPORT*, Titova 4H. — »IM,ANICA ŠPORT«, Titova 48, — TRIGLAV FILM, Smoletova 13. VOLILNA ENOTA ŠT. 9 Kandidat: Hrihcrnik ing. Radoš Volišče št. 1 — SGP Grosuplje, gradbišče Bežigrad — v samskem domu, Vojkova, Volišče št. 2 v prostorih Projekt nizke zgradbe. Parmova 33: — Projekt nizke zgradbe, — Proj. biro ing. D. Blagajne, — Konstrukta. — Projektivni biro »Tamar«. VOLILNA ENOTA ŠT. 10 Kandidat: Grzinič Davorin Volišče št. 1 v prostorih SGP Slovenija ceste, asfaltna baza, Posavskega: — SGP Slovenija ceste, asfaltna baza, — GP »Tehnika«, gradbišče Bežigrad. Volišče št. 2 v prostorih Industrijskega biroja, Parmova 33: — industrijski biro. — »Metalna«, projektivni biro. VOLILNA ENOTA ŠT. II Kandidat: Žitnik Franc Volišče št. I v prostorih GP GRADIS, gradbišče stolpnice, Savsko naselje: — GP Gradis, — GP »MEGRAD«, gradbišče Bežigrad, — GP »ZIDAR«, gradbišče Bežigrad. Volišče št. 2 - GP Črnuče v Zadružnem domu Črnuče. Volišče št. 3 — GP Bežigrad — v prostorih uprave, Podmilščakova 24. Volišče št. 4 v prostorih Podjetja za urejanje hudournikov. Črtom i rova 3ta: — Podjetje za urejanje hudournikov. — Naravni kamen, obrat Zule. VOLILNA ENOTA ST. 12 Kandidat: Plestenjak Andrej Volišče — v samskem domu »OBNOVE«, Grasselijeva 22. Kandidata: Lipovec Marija Kunčič Jože Volišče št. 1 - »CEMENTAR«, Vod<* vodna 3lu. Volišče št. 2 v prostorih podjetja Umetni kamen, Titova 178: - UMETNI KAMEN, — GP »STAVBENIK«, Izola, gradbb šee Bežigrad. Volišče št. 3 — »KAMIN«, Mala vas TO. Volišče št. 4 — »Cement opeka«, Kus rilniška 14ta. VOLILNA ENOTA ŠT. 14 Kandidat: Kužnik Jože Volišče — »TOPLOVOD-SJGNAL«. delovna enota TOPLOVOD, Crtomiro-va 6. VOLILNA ENOTA ŠT. '13 Kandidat: Marinko Janez Volišče - »TOPLOVOD-SIGNAL«, delovna enota ELEKTROSIGNAL — v. prostorih obrata. Zagrebška cesta. VOLILNA ENOTA ŠT. 16 Kandidat: Balažič Anton Volišče št. 1 — »EDILIT«, Linhartova 25. Volišče St. 2 — »EDILIT«. Parmova 53. Volišče št. 3 — Gozdno gospodarstvo. Trg VII. kongresa ZKJ 1. VOLILNA ENOTA ST. 17 Kandidat: Cerjanec Ferdo Volišče št. 1 - »INSTALACIJA«, Kamniška 48h>. Volišče št. 2 — »TERMIKA«, Kamniška 25. Volišče št. 3 - »GRAL AVTOOBNO-VA«, Bežigrad 11. VOLILNA ENOTA ST. 18 Kandidat: IManinc Marjan Volišče št. I - »LESNINA«. Titova 97. Volišče št. 2 — ASTRA, Bežigrad 6. Volišče šl. 3 v prostorih' podjetja ODPAD, Parmova 33: — ODPAD. Parmova 33, — ELEKTROTEHNA. Parmova 33, Volišče št. t v prostorih podjetja IN-TERTRANS-GLOBUS, Smoletova 14: h- 1NTERTRANS-GLOBUS, finančni sektor. f—- TEKSTILPROMET. •— ŽELEZOPROMET, >- PLETEKS, — KOVINOTEHNA, KRISTAL. VOLILNA ENOTA ŠT. 19 Kandidat: Hartman Anica Volišče št. 1 — Tovarna dekorativnih tkanin, Titova 99. Volišče št. 2 v sindikalni sobi podjetja KUVERTA, Titova 87: — KUVERTA. Titova 87, i— LIK, Titova 50. VOLILNA ENOTA ŠT. 20 Kandidat: Kačič Jule Volišče št. 1 v prostorih gostinskega podjetja Bežigrad, Titova 67: — Gostinsko podjetje Bežigrad, >— Gostinsko podjetje Črnuče, — Vse gostilne, buffeti in privatni gostilničarji — člani zbornice. Volišče št. 2 v prostorih prodajalne SLOVENIJALES. Gospodarsko razstavišče: — VINOCET, Titova 105, i— vse prodajalne in poslovalnice trgovskih podjetij. VOLILNA ENOTA ŠT. 21 Kandidat: Vučer Stanislava Volišče št. 1 — Cestno podjetje, Stolp-mska ulica. Volišče št. 2 v prostorih Adria-avio promet. Titova 48: — Adria-avio promet. Aerodromsko podjetje Brniki. vse pošte (Titova 70, Jožica Črnuče, Dol). ^— Železniška postaja Črnuče, >— Poslovno združenje Automacija, Titova 47. VOLILNA ENOTA ŠT. 22 Kandidat: Vinkler Janez Volišče št. 1 — Zasebni obrtniki — člani zbornice in zaposleni v zasebni obrti na področju od žel. proge do Triglavske ulice — v prostorih »Svobode« Bežigrad. Smoletova 16H. Volišče št. 2 v prostorih PTT delavnic, Robbova 15: — PTT delavnice, — Motounivcrzal, Črtomirova 3. Volišče št. 3 v prostorih Pekarne Ajdovščina, Samova 10: — Žito, pekarna Ajdovščina. •— Slaščičarna Bežigrad. VOLILNA ENOTA ŠT. 23 Kandidata: Jerneje Branko Vodnik Anton Volišče št. 1 v prostorih osn. šole Sto-žice. — zasebni obrtniki — člani zbornice in zaposleni v zasebni obrti od Triglavske ulice naprej. — Pohištveno mizarstvo Črnuče, — Mesarija Črnuče in Mesarija Dol. Volišče St. 2 — »SOČA«, Linhartova 47 >a. Volišče St. 3 v prostorih »ENOTNOSTI«, Linhartova ulica: — »Enotnost«, — »Roleta«, obrat stavbeno mizarstvo. — Kontrola električnih števcev, Titova 49. VOLILNA ENOTA ŠT. 24 Kandidat: Kavčič Franc Volišče št. 1 v prostorih podjetja Ta-petdekor, Titova 51: — Tapetdekor, — Jugoinspekt, Titova 57, — Dekorles, — Harmonika. Volišče št. 2 v prostorih podjetia Avtomehanika. Samova 14: — Avtomehanika. Samova ul., — Ključavničarstvo, Kamniška 41. — Kleparsko inštalaterska delavnica, Samova c. Volišče št. 4 — Po:: reli ni zavod Žale. Volišče št. v prostorih »Svobode« Ile-žiffrad, Smoletova 16*1: — Brivnice in česalnice. — Tržnica Bežigrad, — vsa predstavništva, — gospodinjske pomočnice. Volišče št. 5 — Metalka, Parmova c. VOLILNA ENOTA ST. 25 Kandidata: Stadler Boris Šetinn Franc Volišče št. v prostorih Gospodarskega razstavišču, Titova 50: — Gospodarsko razstavišče, — Zavod zn zadružno gradnjo, — Združenje stan. investitorjev. — Skupnost podjetij za promet z žitom. — Sklad za zidanje slan. hiš Ljublj.-Bežigrad. Volišče št. 2 v prostorih Zavarovalnice Bežigrad. Parmova 55: — Zavarovalnica Bežigrad, — Revizijski zavod, — Fužinar, — I.ineks, — Rekreacijski center. Ježica. Volišče št. .5 v prostorih Narodne banke, Titova 5?: — Narodna banka, — Komunalna banka. Volišče št. 4 — Vodna skupnost Ljub-lianica-Snva, Črtomirova 4. Volišče št. š — Poklicna gasilska brigada. Vojkova ul. Volišče št. 6 — A rdel. Parmova C. VOLILNA ENOTA ST. 26 Kandidat: Dečman Franc Volišče št. I — Agroobnova, Crtomi-rovn 4. Volišče št. 2 — KZ Črnuče — člani zadruge s področja Ježice. Savelj in Stožic — v zadružnem domu na Ježici. Volišče št. 3 — člani KZ Črnuče s področja Tomačevega — v Gasilskem domu v Tomačevem. Volišče št. 4 — člani KZ Črnuče s področja Črnuč — v Zadružnem domu v Črnučah. Volišče št. 5 - člani KZ Črnuče s področja Nadgorice — v Gasilskem domu v Nndgorici. Volišče št. 6 člani KZ Črnuče s področja Šentjakoba, Podgorice v, Prosvetnem domu v Šentjakobu. Volišče št. 7 — člani KZ Črnuče s področju Beričevega — v Kmetijskem domu v Beričevem. Volišče št. 8 — člani KZ Črnuče s področju Dola — v zadružnem domu DOL. II. skupina: Prosvela in kultura VOLILNA ENOTA ST. 27 Kandidat: Kralj ing. Boris Volišče — Geološki zavod, Parmova 33. VOLILNA ENOTA ST. 28 Kandidat: Bras ing. Vladimir Volišče — Zavod /.a raziskavo materiala in konstrukcij, Dimičeva 12. VOLILNA ENOTA ST. 29 Kandidat: Bele-Potočnik Živ a n a Volišče št. I v prostorih Zavoda za varjenje. Ptujska II: — Zavod zn varjenje. — Zavod za farmacijo in kontrolo zdravil. — Ornitološki zavod. Volišče šl, 2 — Gradbeni servis ing. Stanka Bloudka. Detelova 1. Volišče šl. 3 v prostorih Zavoda /a produktivnost. Parmova 33; — Zavod za produktivnost, — Zavod za avtomatizacijo. — Zavod za zdravstveno iu tehnično varnost. — Tehnični muzej. Kandidat: Zupanc Vinko Volišče v prostorih Gradbenega šolskega centra, Titova 98: — Gradbeni šolski center, i— Zvezni center za izobraž. gradb. ■— inštruktorjev. >— Šola za voznike motornih vozil, *— Sola za TT mehanike, i— Center strokovni!) šol. VOLILNA ENOTA ST. 31 Kandidat: Ivanuš Fleda Volišče St, 1 _ Kmetijski institut, i'acquetova 2. Volišče št. 2 v prostorih Visoke šole za politične vede, Titova 102: 1— Visoka šola za politične vede in Dom, — Višja upravna šola, — Urbanistični institut. Volišče št. 3 v prostorih Dopisne šole, Parmova 39: — Dopisna šola. ■— Ljudska knjižnica, — Delavska univerza. Intenzivni tečaji tujih jezikov, — Akademski kolegij. — Mladinski kino. Volišče št. 4 — pripadniki. JLA, Titova cesta. VOLILNA ENOTA ST. 32 Kandidat: Sever Štefka V. Kraigherja« 1. - vrL'°vnr *S"ln- V' Kraigherja 11, Voli-Č 4* v <‘l" voJ ',X ^'"rk . Stožlce:" ' I)rostorlh osnovne šole '— osnovna šola Stožice, — osnovna šola Ježica, — vzgojni varstveni zavod Stožice. Volišče št. 4 v prostorih L gimnazije, Peričeva 12: — I. gimnazija. — osnovna šola »M. Jarca«, — vzg. varstveni zavod »Jelka«, -— Glasbena šola. Volišče št. 5 v prostorih osnovne šole »B. Kidriča«, Matjaževa 4: — osnovna šola *B. Kidriča«, — vzg. varstveni zavod »Mladi rod«. III. skupina: Zdravstvo in socialno varstvo VOLILNA ENOTA ŠT. 33 Kandidat: Hvale Stane Volišče št. 1 v Zavodu za rehabilitacijo invalidov, Linhartova 31. Volišče št. 2 v prostorih ZD Bežigrad, Lavričeva 5/a: — ZD Bežigrad, — ZD Črnuče, — OA Savlje, — Lekarna Bežigrad. — Zavod za socialno delo ObLo Ljubljana - Bežigrad. IV. skupina: Javni uslužbenci VOLILNA ENOTA ŠT. 34 Kandidat: Bizilj Zlatka Volišče v prostorih ObLo Ljubljana-Bežigrad, Parmova 33: — pbLo Ljubl jana - Bežigrad in občinski odbori družbeno političnih' organizacij — postaje LM, — Zavod za statistiko. VOLILNA ENOTA ŠT. 35 Kandidat: Lukcžič Ivo Volišče št. t v prostorih družbene prehrane KS »B. Kidrič«, Linhartova — 'n vse krajevne skupnosti. VoBšče št 2 v prostorih vojašnice »Liuba Šercerja« — za pripzadnike. . - . Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani