KOROŠKI SLOVENEC Naroča se pod naslovom : »Koroški Slovenec", I I Set iwilifibn I Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev. Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. I LlJI 40 (JUIIUKUy I Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S — g Pol.'in gospod5 družbo, Klagenfurt,1 ViktrUiger^fng0 2til j flOSPOdarSttfO ìfl PfOStfetO IfetrjSo'r'Kn. 25-; celoletno: Din. 100'_. Drevo, ki se suši. Tri prikazni v ljudskem življenju nas morajo navdati z žalostjo in skrbjo: Prvič se vedno bolj in bolj prazni kmečka zemlja, ker ni več dosti delovnih rok: drugič drvi vsa mladina v mesta in gleda samo za uradniškimi službami ■n tretjič se rodi v naši državi od leta do leta nianj otrok. Kmečka produkcija se je zanemarjala in se z merodajnih strani ni varovala vsaj toliko, da bi dalo delo na kmetih vsaj pičel zaslužek. Potem je prišla svobodna šola, ki mladino odvaja od dela ter jot polni z idejami, ki se Pri sedanjih razmerah ne morejo izpolniti, ki pri med ljudstvom kulturo vživanjaj ter izvablja ‘z ljudstva zadnji vinar za razkošje. In ker potem ni za vse službe, umira podjetnost in starši se bojijo otrok. Tako prihajajo prikazni v družinsko življenje, ki pričajo, da je to življenje Postalo gnilo. Število porodov tako pada, da mora ljudskega prijatelja obiti strah. Leta 1900 še se je v deželah, ki tvorijo sedanjo Avstrijo, rodilo 187.000 otrok, 1. 1911 samo še 167.000. V vseh vojnih letih je bilo skupno 280.000 porodov rnanj, kakor se je pričakovalo. L. 1926 se je rodilo samo še 127.000 otrok. Na Dunaju je bilo f’ 1900 51.700 otrok, 1. 1928 samo še 19.700, to ie 38 odstotkov v primeri z letom 1900. Število Porodov najmočnejše pada v Avstriji. Na 1000 odraslih žensk je odpadlo 1. 1927 v Avstriji 63, Pa Estonskem 65,5, v Nemčiji 65,7, v Angliji 65.8, v Švici 66,5, na Švedskem 67, v Belgiji 70.8, v Franciji 73,6, v Danski 76,7, na Češkoslovaškem 80,4, na Madžarskem 86,2, v Italiji 100,3, na Poljskem 115,6 in na Bolgarskem 136 otrok. Nemško časopisje pravi k temu, da ako Pojde tako naprej, ni več daleč čas in nemški narod bo zaostal za drugimi, ker ne bo imel loga, kar je vsakemu narodu najdražje, namreč otrok. Pred vojno so porodi najhujše pojemali v Franciji, sedaj pa se je padanje števila porodov ustavilo. In posledica tega je v Franciji ta, da moraio posestniki, ako nočejo puščati ?vojih polj neobdelanih, dobivati delovne moči Iz Italije, Španske, Nizozemske, Češkoslovaške in Poljske. Tako se drevo suši. Zakaj? Ni res, da bi ljudje ne mogli preživiti več otrok, ali ljudje ne znajo več gospodariti in štediti in zato jim Primanjkuje na vse strani. In če bi mogla vlada ^ati vsakomur plačo dvornega svetnika, bo rnestno ljudstvo jutri zadolženo kakor je danes. Ljudje so postali kakor otroci: kar vidijo, morajo imeti, in nihče se ne zna zadovoljiti z najpotrebnejšim, z malim. Kako potrebno bi bilo, Če bi pred nakupom vsak dobro pretehtal, ali dotični predmet res potrebuje ali ne. Z izumiranjem naroda je v stiku brezpo-selnost. Ko bi bilo dovolj dela, bi se mladi svet Prožil in ženil, tako pa se izven zakona vdaja razuzdanosti. Brezposelnost! Kako je mogoče, Pa je imel pred vojno delo vsak, ki je delati Ptogel in hotel? In ta armada brezposelnih se {Pora podpirati, ker živeti pač mora. Pri vsaki Jupčiji in pri vsakem naročilu sta potrebna Pva: eden, ki blago ponuja, in drugi, ki blago £uPuje. Dalje je treba uvaževati, ali mora imeti ^upec dotično blago ali ne. V slučaju, da mora '.Preti kupec blago, ki se mu ponuja, bo proda-faiec lahko stavil cene. Ni pa treba, da bi človek imel n. pr. puško, ako je predraga. Drugih ftvari, ki jih moramo imeti, kakor n. pr. kruh, jf na svetu v toliki množini, da je nemogoče, Pp bi se postavljale neumestne cene. Vzemimo Pa zgradbo domov ; želeti bi jih bilo, ali zidanje jp Predrago in tako pride, da se tisoč in tisoč Pudi ne upa pričeti gradbe svojega lastnega P°nia. Tako izostane delo, ki bi ga bilo treba izvršiti. In ker se ljudje ne upajo graditi, so stanovanja dražja, kakor bi bila, ko bi jih bilo na izbiro. Draga stanovanja obremenjujejo družine, ki se morajo vsled tega na drugi strani zopet omejovati in nimajo denarja za razne nujne potrebščine. Stokrat bi bilo pri kmetu potrebno, da se popravi hiša ali streha. Pred vojno so se take male; poprave izvršile lahko po domačih ljudeh, ki so jedli pri mizi in tudi niso bili predragi. Zdaj mora biti za vsako delo učen mojster; mojster ima poli rja, ima pisarno, ima gospodične, ki znajo vse lepo napisati s strojem. Stari mojster je imel žuljave roke, u-mazano čepico, moder predpasnik, zdaj je mojster. kavalir, dokler ne napove konkurza ! V nekaterih mestih — menda je tako tudi v Celovcu — večina obrtnikov in trgovcev kar tako visi na pajčevini. O tem dosti jasno pričajo sodnijske poravnave in konkurzi. Stari gospodarji so stali v delavnici in delali sami. Šef je bil prvi in zadnji pri delu, mladi mojstri se vozijo z avtomobili v Italijo ali kamorkoli že, doma pa osobje dela ali ne dela, po osem ur na dan, dokler nikomur ni več treba delati, ko jih bo vse oskrbela podpora za brezposelne. Potem pa se čudimo, da ni dela. In listi ugotavljajo, da ni dela, ker se je Avstrija razdelila, ker se nam je vzel trg, kamor se je prodajalo avstrijsko blago. Gotovo je razlog brezposelnosti tudi v tem, a glavni razlog je ta, da ljudje ne morejo biti zadovoljni z malim, da ljudje ne štedijo in preveč zapravljajo. Tudi Češkoslovaška je izgubihv-i-cja tržišča, tudi ona se je odtrgala od drugih dežel stare Avstrije in zakaj je tam denar poceni? Ker ljudstvo štedi, ker je trgovinska bilanca aktivna, ker se tam ni 'lahkomiselno uničil ves denar, kakor pri nas po vojni. Smešno je, če se nekateri tolažijo radi brezposelnosti s tem, da je bilo za letom 1914 tako malo otrok in da zanaprej ne bo toliko delavcev na ponudbo. Na Dunaju n. pr. se je v letih 1909 do 1914 rodilo 239.000 otrok, v letih 1915 do 1920 pa samo 155.000. Na sedanjem avstrijskem ozemlju se je rodilo leta 1924 152.000 otrok, 1. 1915 119.000, 1. 1916 celo samo 93.000! Tako se računa, da je bilo lani 20.000 delovnih sil manj na razpolago, kakor bi jih bilo, če bi se število otrok tako ne zmanjšalo. Torej od tega se pričakuje, da se zniža število brezposelnih. Kmalu bo manj delovnih ljudi in potem jih bo gotovo manj brez dela. Morebiti je pa račun napačen. Ko bo manj ljudi, bo še več polja neobdelanega, se bo v obrti še manj delalo in tovarne bodo še manj zaslužile, država pa se bo pogrezala vedno globje. Zakon proli terorju. Niso odnehale meščanske stranke prej, preden parlament z večino glasov ni sprejel zakona proti nasilju. Zakonski predlog je bil v razpravi dobrih 6 mesecev in zimsko zasedanje parlamenta se je moralo ravno vsled tega dvakrat podaljšati. Posebni pododbor ni imel uspeha in šele zveznemu kanclerju dr. Scho-beru se je posrečilo, da je zakon dozorel s posrečenim kompromisom med obema največjima strankama v državi. Da pri razpravah v odboru in narodni skupščini ni manjkalo burnih nastopov in krika, je pri položaju pač umljivo. Novi zakon prinaša varstvo za vse strokovne organizacije; varstvo pred nasiljem vsem, ki hočejo delati, varstvo proti zlorabam pritiskanja plač navzdol in obenem prepoved odtegovanja pri zaslužku za razne strokovne in društvene potrebe, kar so doslej delali delodajalci. Zelo nerada in težko se je soc. dem. vživela v dejstvo, da se po načelu svobode in! pravičnosti ne more nikogar siliti, da pripada rav- no gotovim strokovnim organizacijam. Neso-cijaidemokratske strokovne organizacije dobijo po novem zakonu enakopravnost s socialdemokratskimi, kar se jim je sedaj odrekalo. To pomenja zelo važen korak naprej v našem strokovnem gibanju. Krščanski socijalci, pa tudi socijaldemokrati ne bodo mogli poslej biti enostavno vrženi na cesto, kar se je doslej pogosto dogajalo. Socijalistične strokovne organizacije zanaprej ne vživajo izključne zakonitosti. Priznane in enakopravne so jim nesoci-jalistične strokovne organizacije — stvar, ki je pravzaprav razumljiva sama po sebi, ako je res, da živimo v demokratični dobi. Odslej bo veljalo, da je taka skupna pogodba neveljavna, ki določa, da smejo v kakem obratu biti zaposleni le organizirane! ene strokovne organizacije. Za morebitna nesoglasja je postavljen poseben razsodiščni urad. Delavske posredovalnice morajo sprejemati v evidenco vse brezposelne delavce in naj pripadajo katerikoli strokovni organizaciji. Prav tako delodajalec pri prevzamu delavstva ne sme staviti kot pogoj, da so delavci organizirani v eni določeni strokovni organizaciji. V drugem delu je najvažnejša določba o varstvu proti prenizkim plačam. Novi zakon določa, da vsaka skupna pogodba velja za vse delavstvo dotičnega podjetja — tudi za neorganizirano delavstvo. Tako bo preprečeno, da bi delodajalci izrabljali delavca. Delodajalec ne sme neorganiziranega delavca slabše plačati, kakor organiziranega, s katerim se je pogodil potom kolektivne pogodbe. Lahko bi se pa zgodilo, da bi podjetnik napravil dve kolektivni pogodbi, eno z manjšino, drugo z večino, vsako od druge ločeno. Za ta slučaj pa velja določba, da ostane v veljavi ona pogodba, ki je ugodnejša za delavstvo. Vredno je tudi omeniti, da novi zakon prepoveduje podjetniku, odtegovati delavstvu pri plačah zneske za strokovne ali društvene namene. Izvzeti so le prispevki za podpore delavstvu, ki je zaposleno v podjetju, oziroma za njihove družine. Postavljene so stroge določbe in kazni na vse tiste, ki bi skušali kršiti zboro-valno svobodo drugače mislečega delavstva ali preprečiti njihove manifestacije in obhode. Novi zakon bo celotno delavstvo brez ozira na kulturno pripadnost lahko mirno sprejelo, ker nudi pravzaprav mnogo dragocenih svoboščin delavstvu. | DOMAČE NOVICE S Manjšinsko. Na Češkoslovaškem so se združili zastopniki vseh manjšinskih strank in predložili skupen predlog za ustvaritev odbora za narodne manjšine. Ta odbor naj bi izposloval parlamentarno rešitev manjšinskega vprašanja. Vtemelju se naglaša, da je rešitev narodnega vprašanja temelj notranjega miru češkoslovaške države. Brezdvomno je, da do sedaj o rešitvi narodnega vprašanja ni moglo biti govora. Zapostavljanje narodnih manjšin v jezikovnih vprašanjih je na dnevnem redu. Skorajšnja razdelitev in podržavljanje gozdov povzročata narodnim manjšinam težke skrbi. Češkoslovaško šolstvo se bohotno razvija dalje v škodo manjšinskemu. Vsi ti zakoniti in upravni ukrepi bodo stalne prilike za zapostavljanje narodnih manjšin, če njihovo vprašanje ne bo rešeno v načelu. Nadalje se povdarjajo v predlogu izjave predsednika Masaryka, da vprašanje jezika in narodnosti nista vprašanji prestiža, temveč vprašanji upravne praktične potrebe. Narodne manjšine pa žal nimajo zakonitih jamstev, da se bo to načelo tudi v resnici izvedlo. V interesu države je, da se ne ogiba rešitve spornih narodnih vprašanj ter ustanovi predlagani obhod, ki bi omogočil neposredni sporazum med narodi. Carinsko premirje. Po pettedenskih pogajanjih je bila v Ženevi zaključena carinska konferenca. Uspeh je samo delen, ker dogovorov niso podpisale vse države. Najvažnejša določba dogovora se tiče neodpovedljivosti obstoječih trgovinskih pogodb do 1. aprila 1931, ki se potem po sebi podaljša od 6 do 6 mesecev. Pogodba je stopila v veljavo že 1. t. m. S to pogodbo je v glavnem onemogočeno, da bi kaka država podpisnica proti volji druge pogodbene države zvišala pogodbene carine, do-čim za zvišanje avtonomnih carin ni ovir; dogovor le določa, da mora država zvišanje avtonomnih carin objaviti najmanj 20 dni pred uveljavljenjem, nakar imajo druge interesirane države tekom 2 mesecev pravico zahtevati pogajanja. Ker imajo evropske države večinoma pogodbeno vezane carine, velja za znaten del evropskih carin nekako premirje. Drugi važni uspeh predstavlja obsežen zapisnik o programu za nadaljna pogajanja. Ti protokoli govorijo o tem, kako bi se dala trgovina poenostaviti in olajšati. Uspeh konference ni zadovoljiv, vendar pa pomeni začetek akcije za gospodarsko zbližanje držav. Konferenca je pokazala, da dobrih idej, ki so na potu uresničenja, vendar ni mogoče povsem ubiti, zakaj nobena država si ne upa prevzeti moralne odgovornosti in sovraštvo povzročitelja neuspeha. Politične vesti. Nemško vlado je sestavil dr. Briining iz meščanskih strank. Parlamentu se je predstavila 1.1. m. V notranjem hoče vlada štediti, pomagati obrtniškemu srednjemu stanu in kmetijstvu. V strahu pred razpustom parlamenta je dobila vlada zaupnico s 66 glasovi večine. — Jan Pilsudski je vrnil mandat za sestavo nove poljske vlade, ker razgovori s strankami niso imeli uspeha. Sledil mu je polkovnik Slavek. Njegova vlada je izrazito bojna vlada in je sestavljena iz članov Bartlove vlade, a brez Barila. Parlament je medtem odšel na velikonočne počitnice in se najbrž ne bo več sestal, ker ga bo Slavek razpustil in razpisal nove volitve. Kaj pride po volitvah, je še negotovo. — V Londonu se vršijo angleško-egiptska pogajanja za sklenitev prijateljske pogodbe. Razgovori obsegajo izpraznitev Egipta po angleški vojski, podporo pri sprejemu Egipta v Društvo narodov, skupno zunanjo politiko itd. — Bolj-ševiki so zopet nekoliko popustili. Prenehali so s preganjanjem brezpravnega prebivalstva {nekomunistov). Z novo naredbo dobiva veliko število prebivalstva v mestih znova pravico do omejenega nakupa hrane, do zdravniške pomoči, do graditve hiš in za pošiljanje otrok v državne šole. Vse pravice sovjetskih državljanov pa dobe oni člani rodbin, ki sami sebe vzdržujejo od 18. leta dalje. Od nove uredbe bodo predvsem imeli dobiček bivši carski urad- PODLISTEK Kovač Franc: Zadnji čarovniški proces na Važen** bergu (Nadaljevanje.) Med enakimi ceremonijami kot zadnjič je asesor bral zapisnik zadnje obravnave, pisar je vrtil med prsti gosje pero, ga pomakal v tintnik, pričakujoč, kdaj da začne nadaljevati zapisnik. „Vidiš torej, sodil sem te milostno in Ijudo-milo, natančno kakor zaukazuje cesarska postava," začne slovesno doktor Tschabuschnig; „nrti eno minuto te nisem pustil dalje mučiti kot zaukazuje torturni red. Pravica nad vse. Zato upam, da si se spametoval in priznaš svoj zločin. Ako še tajiš, imamo še druge pripomočke, ki te prav gotovo prisilijo do priznanja, n. primer kozje molitvice so tako sredstvo, kateremu se nobeden, še tako trdovraten zločinec ne more ustavljati. Torej poživljam te zadnjič, ali hočeš priznati resnico?" ..Gospodje sodniki, vse hočem priznati," odgovori resignirano Peter Enei, „celo mojo krivdo hočem priznati in nič več tajiti in na moje besede hočem živeti ali umreti." Strogi obraz panrihtarju se razjasni kot v zmagoslavju. Njegova praksa, dovesti obsojenca do priznanja, je nezmotljiva Ni še nikogar imel pred seboj, katerega ne bi mogel prisiliti do izpovedi resnice. „Torej vendar enkrat! Post tot discrimina niki, kulaki in vsi, ki so se kot brezpravni potikali po mestih in bili izganjam na deželo. — Gandhi nadaljuje s svojimi pristaši pot proti morju, kjer se na obšežnih poljih prideluje sol. Tam misli pridobivati sol navzlic angleškemu monopolnemu zakonu in tako v podobi1 pokazati gospodarsko neodvisnost Indije od Angleške. Pobratil se je tudi s takozvanimi „nedotaklji-vimi", ki se smatrajo za najnižja bitja na svetu in žive izven selišč v gozdovih ali v gorah v neizrečeni bedi in zapuščenosti. »Nedotakljivi" se bodo pridružili pasivnemu odporu. Teh ljudi se nihče ne sme dotakniti, da se ne omadežuje. Ker se vrši pohod doslej še brez krvo-prelitja, angleške oblasti še niso nastopile proti Gandhiju. Gotovo pa ga bodo vtaknile v ječo, ko jim postane bolj nevaren in ko se pasivni odpor še bolj razširi. j POLITIČNI PREGLED j Članom »Goriške Mohorjeve družbe"! O Veliki noči zaključimo nabiranje udov za letošnje leto. Udnina za Avstrijo 4 S. Plačati se more v upravi našega lista ali poslati po položnici »Koroškega Slovenca" z označbo »Goriška Mohorjeva družba". V tem slučaju je poslati 4 S 10 g. Goriška Mohorjeva družba izda letos naslednje knjige »Koledar za leto 1931", »Delavci", ljudska povest, spisal Slavko Sa-vinšek, »Zgodovina naše dežele" (zgodovina Goriške, Trsta in Istre), I. del, spisal prof. Rado Bednarik, »Življenje Jezusovo po svetih evangelijih", spisal dr. Josip Ličan. Za doplačilo 3 S se dobi še cerkvena pesmarica, II. del, »Gospodovi dnevi". Drobne koroške novice. Po odredbi deželnega glavarja imajo prispevati za regulacijo Drave za leto 1929 občine: Loga vas 592 S, Dobrla vas 1576, Bistrica v Rožu 533, Borovlje 539, Galicija 472, Grabštanj 1344, Št. Jakob v Rožu 1258, Škocijan 600, Kotmara vas 635, Vajškra 1107, Ledince 565, Lipa ob Vrbi 497, Bilčovs 426, Šmarjeta v Rožu 412, Marija na Žili 695, Zihpolje 564, Medgorje 422, Zg. Vesca 198, Rožek 313, Rikarja vas 866, Tinje 430, Medborovnica 210, Velikovec 431, Beljak 1195, Važenberg 1710, Svetna vas 342 in Vernberg 797 S. Istotoliko. morajo prispevati občine za letošnje leto. — Birme in vizitacije v letošnjem letu: 23. aprila v Škocijanu, 11. maja v Mariji na Žili, 20. maja v Gorenčah in Vovbrah, 21. maja v Št. Janžu v Rožu in Kapli, 29. maja v Celovcu, 31. maja v Podkrnosu, 2. junija v Skočidolu, 8. in 9. junija v Celovcu, 14. junija na Obirskem. — »Fr. Stimmen" napadajo gostilničarja Pippana v Vrbi, ker je dal svoje prostore na razpolago slovenskim pevcem za pevsko prireditev. Prireditev je bila namenjena okoliškim Slovencem. List pravi: »Taki iredentistični propagandni nastopi bi se lahko onemogočili na ta način, da se jim kratkomalo ne rerum! Natančno nam vse povej in ti, pisar, piši vse, kar obtoženec izpove!" In Peter Enei je začel pripovedovati povest, izmišljeno priznanje, podobno kakor jo je že pripovedovalo obtožencev sto in sto, z večjimi ali manjšimi izpremembami. »Torej priznaš, da si se zapisal vragu, delal točo in začaral živino?" »Vse priznam in ničesar nočem utajiti." »Povej nam natančno, kdaj si se zapisal vragu, kolikokrat si delal točo, kje, v družbi katerega?" izprašuje preiskovalni sodnik. »Pred tremi leti je bilo," začne Peter izmišljajoč; i.doma v Rakolah, okrog binkošti, ko sem zvečer v hlevu krmil živino, zapazim pred hlcvnimi durmi majhnega moža v zeleni obleki — bil je sovražnik človeškega rodu. Stopil je k meni in me prijazno vprašal, če potrebujem kaj denarja." »Denarja ni nikoli preveč," odgovorim. Nato vrag šepetajoče prijazno: »Glej, denarja ti dam, kolikor hočeš, samo z dušo in telesom se mi moraš zapisati, zatajiti sveto Trojico in Mater božjo ter služiti samo meni. In jaz ti nudim vse sladkosti in ugodnosti življenja." Nato sem s krvjo podpisal pogodbo in vrag mi je dal skrivnostno znamenje." »Vedno ista povesf, kako sovražnik človeškega rodu na zvit način preslepi malovernega," pripomni učeno panrihtar. »Nadaljuj, kje, kdaj in kako si napravljal točo!" »Pri tisti mlakuži, Hungerlaknu pri Velikovcu smo se zbrali in dvignili v zrak, odleteli da prostorov za prireditve." Slovenske pevce imenuje agitatorje. Priporočamo Jugoslovanom, da se poslužijo tega nemškega recepta. — Tretji tečaj za molznike se konča 17. maja, nakar se prične 19. maja na Tanzenbergu in Št. Štefanu pri Brežah četrti tečaj. Tečaj traja 6 mesecev in se sprejmejo kmečki sinovi in delavci na kmetih, ki so dopolnili 16.1eto. Za stanovanje in hrano je treba prispevati na mesec 50 S. Prijaviti se je pri deželnem kulturnem svetu do 10. maja 1930. — Deželna vlada razglaša, da je zvišala preskrbovalnino v deželnih bolnicah. Od 1. aprila dalje je treba plačati za osebo in dan v tretjem razredu v Celovcu 6 S, v Beljaku in Wolfsbergu 5,50, v drugem razredu pa 9 S. — V tednu pred 29. marcom se je znižalo število podpiranih brezposelnih na Koroškem za 1289 na 8088. — Gojenec obrtne šole v Celovcu, lili, se je 2. t m. vrgel pod brzovlak. Lokomotiva mu je razbila lobanjo in je bil na mestu mrtev. — Enodnevni tečaj o perutninarstvu se vrši 11. aprila pri Hoprijanu v Velikovcu in 14. aprila v gospodinjski šoli pr> Celovcu. — Upokojena sta bila nadučitelj Julij Bohata v Grebinju in učiteljica Ana Gražar v Grabštanju. — Pretekli pondeljek je bila na Dunaju deputacija 8 oseb, ki je predala nemško-koroške zahteve k desetletnici plebiscita. Razpisane so sledeče trafike: Miklavčevo, Podgrad, Starče, Žvabek ini Male Čape v grabštanj-ski občini. Prošnje je vložiti do 16. aprila pfl deželni finančni direkciji v Celovcu. — Dne 31.marca ie pogorel v Velikih Goricah prj Škofjem dvoru Kordažev skeden z vsemi stroji in vso krmo in Habihovo gospodarsko in stanovanjsko poslopje z vsem inventarjem. Rešiti se je dala samo živina. — Zadnji dan preteklega meseca je pogorela v Tinjah Morakova koča. Hiša je bila lesena in je tvorila stalno nevarnost za sosedna poslopja. Prebivalci so se komaj rešili. — Dne 3. t. m. so v Libeličah pogorela 3 stanovanjska in 3 gospodarska poslopja. Zgorelo je poleg tega še 17 svinj, 10 kokoši, vse žito, stroji in krma. Škoda zna& 100.000 S, zavarovalnina pa samo 34.000 S. V Velikovcu se je naselil nov odvetnik dr. Aleksander Raunicher. Velinja vas. (Še nekaj o pustu.) K prejšnjim dopisom bi imeli še dodatno nekaj poročati. PO nas je navada, da mora ženin odkupiti nevesto nevestinim sosedom, namreč fantom, kadar pridejo po njeno balo. Odkupnina se ravna po nevestinem bogastvu. Tako se je pripetiloi na Mu-škovi, da se fantje z ženinom niso mogli spo; razumeti. Ženin tega denarja ni hotel obdržati zase in ga je poslal velinjski cerkvi. Hvala mu! Fantje so se sprva nekodiko muzali, ko pa so videli, da bo denar porabljen za dobro stvar, so se s tem načinom sprijaznili. Saj se je to porabilo za lepoto hiše božje, oziroma za popravo zida okoli pokopališča. Drugo ženitovanje je bilo pri Goričniku v Spodnji Vesci. Tudi tam proti Jadovcam, odtod nad Obir, kjer smo kuhali sneg in točo, katero smo spravili v vreče in vsuli čez Železno Kaplo." »Torej nisi bil sam, kdo je bil še udeležen pri tej hudobiji? Kdo so complices?" poizveduje cesarski sodnik, pozorno poslušajoč. Spoznal je Enei, da se je zarekel, ko je govoril, da jih je bilo več. A besedo, izrečeno jfi pograbil panrihtar. Obmolknil je in ni vedel* kaj da naj odgovori. Cesarski sodnik si )e mislil, da obtoženec hoče zopet tajiti in je žuga' z novimi mukami. »Kakor se vidi, smo ti še vse premalo iz* \ gnali tvojo trdovratnost. Takoj povej, kateri so bili še complices ali pa ...“ in pomenljivo rm' migne na Engelberta, ki je bil, zlobno režeč se, takoj pripravljen, da Izvrši panrihtarjeve ukaze. V zadregi in hipni onemoglosti je naglo j" nepremišljeno imenoval par sosedov in mam iz maščevalnosti one tri sopisce v Gospi svetu Lušina, Dreierja in Kucherja, ki so proti svojemu prepričanju, iz strahu pred torturo v obtožnici se podnisali zoper Encija. Imena je pisar skrbno zabeležil. Panrihtar se je čudil, da je toliko sokrivcev, katere bo tudi treba zapreti in prisiliti k priznanju. In 11 bodo navedli druge. Ves svet je v zvezi z vragom. Mislil je, to pogreho moram zatreti s sim-najsi procesi trajajo leta dolgo — jih bo pa|j treba malo skrajšati in Engelbertu Pr6011?.»!! malo bolj obširen delokrog. In on ima še toliko prilike, da kot cesarski sodnik pokaže svo)e sijajne juristične zmožnosti. So računi nekoliko navzkriž, a so se končno Pobotali in razšli. Z ozirom na bližajoči se post So fantje do zadnjega groša darovali odkupnino ^popravo omenjenega zida. Tudi vam bodi v_imenu cerkve izrečena zahvala! Lep spome-n* *k bo to na tako imenitna ženitovanja. Drugim Pa naj bo to za zgled, da se da denar porabiti tudi v koristnejše namene in ne samo za pijačo, be enkrat vsem najlepša hvala ! Pečnica. (Razno.) Na praznik Marijinega oznanjenja je v Ledincah nenadoma preminul eden najboljših naših mož, vdovec Tomaž Rabič. Dopoldne je bil' Še v,cerkvi zdrav in čil, popoldne pa ga je doma zadela srčna kap; v par udnutah je bil mrtev. Bil je res mož plemenitega značaja, veren katoličan, vsikdar zaveden Slovenec in zvest naročnik našega lista. Bodi juu lahka zemljica domača, ki jo je tako iskreno ljubil! — Kaj bo z našo novo cesto od jezera ?em? Dolgo, dolgo se že govori o nji in tako zeljno jo že pričakujemo, pa tudi krvavo potrebujemo. Kmetje se že pripravljajo na zgradbo, bpamo, da bo letos, ko se obhajajo plebiscitne slavnosti, država, oziroma deželna vlada pogledala tudi na nas in nam postavila zares dober in praktičen gospodarski spomenik svoje uaklonjenosti (pobožna želja! Ur.) Št. Jakob v Rožu. (Razno.) Naši rojaki v Združenih državah in v Kanadi bodo že mislili, da smo izumrli, ker toliko časa ni glasu °d nas. Pust je bil in smo se pridno ženili in utožili. Rekord v tem smo dosegli predzadnjo Uedeljo pred pustom, ko je bilo oklicanih devet Parov. Med temi je bil tudi načelnik naše požarne brambe Janko Čuden, ki si je izvolil Šen-blebovo Pepco za zakonsko družico. — Sicer JUoramo pa poročati le žalostne novice. V ne-Ueljo 30. sušca se je poslovil od nas predsednik izobraževalnega društva in po svojem globokem in mogočnem basu znani pevec Martinjakov Šiman. Težko ga bomo pogrešali. — Ne-: '(urno je obolel širom slov. Koroške znani g. or- Zdravko Zwitter. Idealnemu in agilnemu oblavcu na versko prosvetnem polju želimo skorajšnjega trdnega zdravja! — V Podgradu je umrl Jesenikov oče v visoki starosti 86 let. Pil je najstarejši moški naše fare. — Mi zgubljamo, Amerikanci pa pridobivajo. Zopet so bas zapustile štiri ženske in se preselile v Kanado, m sicer: Tavpinja in Štoflnova Ana iz Janža ter Pintarjeva Dina in Rupova Ančka. DRUŠTVENI VESTNIK Prireditve. Kmetijska podružnica za Že-J®zno Kaplo priredi v nedeljo dne 27. aprila ob bol 1 uri popoldne v gostilni pri Kolarju svoj občni zbor s predavanjem govornika deželnega kulturnega sveta. — Izobr. društvo v Železni ,'apli ima na velikonočni pondeljek 21. aprila ^b H. uri dopoldne v Kolarjevi gostilni svoj občni zbor. Na sporedu je govor voditeljice gospodinjskih tečajev gdčne Hartmanove, namenjen bivšim tečajnicam, zvezinega tajnika o kulturni in gospodarski krizi našega kmetij-^va, poročila in volitve. Popoldne se vrši ob b°l 2. y kino-dvorani igra „Grunt“, s katero gostujejo globaški igralci. — Občni zbor izobr. društva v Bilčovsu se vrši na cvetno nedeljo, sm6 aPr!'fa 0b 3. popoldne v Pomočevi go-fblni. Na sporedu je petje domačega zbora, go- *or 0 zgodovini kmečkega stanu, poročila in mlitve. — Slovesna otvoritev ..Cerkvenega jk>rna“ v Selah bo na velikonočni pondeljek. Po božji službi ob 9. bo blagoslovljenje doma, nato ^°vori in pozdravi s pevskimi točkami. Popolari bo posvečen prosveti. Domači igralci upri-Zore Finžgarjevo igro „Naša kri“, vmes nasto-bra domači moški in mešani zbor, morda tudi s°sednji pevski zbori. Pliberk. (Posvetitev.) K izredni slovesnosti jjmo se zbrali društveniki Pliberškega izobr. v nedeljo, dne 30. marca. V smislu ka-Ohške akcije smo posvetili naše društvo presv. Jrcu Jezusovemu. V lepo okinčani društveni ^vorani je bila po primernem nagovoru izvrše-?a slovesna posvetitev. Radi bi, da bi se v na-*h društvih vzgojili trdni značaji, ki bil bili zve-. b veri očetov, ki bi spoštovali besedo materno 11 ljubili to našo drago slovensko zemljo. jj,. Iz ..Slovenskega krožka na Dunaju". Ve-Jb letošnji koncert našega Krožka, določen na jbhoto 5. t. m. v češkem ..Narodnem domu, Tumergasse 9, je moral biti preložen, in ^er zaradi Velike noči celo na <§§> <§§> « <§§> <§§> « Slovenska čitalnica v Glinjah priredi na velikonočni pondeljek, 21. aprila ob 3. uri lo je popoldne veseloigro v 4 dejanjih „Veseli vojaki in sicer v svoji dvorani pri Cingelcu na Trali. Vse, ki ljubijo pošteno zabavo, iskreno vabi 67 ODBOR. <§§> <§§> <§§> <§§> <§§> <§§> <8§> <§§> « Velika razprodaja klobukov najcenejša odprodaja izredno velike zaloge, dobre brezhibne kakovosti pri klobučarju Schlichtinger-ju v Celovcu, Wienergasse št. 4 dobri modni klobuki od S 5'— klobuki z vrvico . . „ S 6*— , Aussee-klobuki . . „ S 8*— žametasti klobuki . „ S10*— dalje srajce za gospode, spodnje hlače, kratke nogavice, čevlje, kravate, pulobre po čudežno nizkih cenah. Moški ovratniki iz finega pralnega blaga, reklamna cena 25 grošev. Govorimo slovenski 1 64 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Večji posestnik-gostilničar ItiB za podporo gospodinje dobro, pridno, zanesljivo in izobraženo dekle 6c iz dobre hiše z dežele, ki se razume na gospodinjstvi in dobro kuho in bi po potrebi servirala tudi gospodi. Ponudbe pod „Pomoč gospodinje" na upravo lista. Cena prodaja po ie nikdar dosaianih cenah konfekcije, perila, dolgih in kratkih nogavic odej, kril, predpasnikov, čevljev dobre kakovosti brezhibna roba, n. pr. ženski plišžl . . . . ed S 20*— ženske ebleke . . . „ S 4- ženske bluze . . . . „ S 1*50 telovniki . . . • • n S 4*- ženske srejce . . „ S 2*- moške hlače . . • . „ S otroške obleke . • • n S 8*- blago za obleka . . „ S 4*- ženski čevlji . . . . „ S 10*- moški čevlji . . ... S 18 samo v modni trgovini Schlichtinger, Celovec, Wienergasse 4. Govorimo slovenski I aaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaBnaaaaa*! | Inserir lite v Koroškem Slovencu ! : : Žiak Joe. ZiafcsTth^), ovskf Jomp, tjrpopef, Dtauj, X.. Danai, V„ Mangavete^Uta 7. Uelaik: Pol. m dnikvo u Slovence aa Kovaek— v Golovcu. — 7 ilrviaik, ■datelj Taka Lidovi tlakama Ant Mackit ia dražba (za tidc