Izhaja razen nedelj in praznikov
===== vsak dan opoldne. ===
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., ==——- Učiteljska tiskarna. ==
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije = za list so poštnine proste. ====
				/i'i • ISllI	
					
					
GlasiSo jugoslovanske socialno demokratične stranke
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30*—, za pol leta K 15‘—, za četrt leta K 7'50, za mesec K 2‘50. Za Nemčijo celo leto K 33'60, za ostalo tujino in Ameriko K 42"—. Posamezne številke po 10 v.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Stev. 116,
Sodrugi in sodružice, agitirajte za nedeljske mirovne shode! Ne pozabljajte na to važno delo za mir!
Občni zbor
konsumnega društva za Ljubljano in okolico.
25. novembra so se zbrali delegatje na občnem zboru, da v zrnisSu pravil vrše sivoje pravice ter presodijo delo načelstva in nadzorstva im da določijo daljšo, pot.. Prisilo jih je 63, ki' so zastopali 2473 članov.
Predsednik nadzorstva zadr. Karl Tekavc ie pozdravil došle, imenoval zapisnikarjem zadr. Rudolfa, za overovateija zadr. Beliča in Igliča.^ V toplih besedah se je spominja! vseh onih članov, ki so v minulem letu umrli. Zbor počastil nato spomin pokojnih zadružnikov ...
_ Ravnatelj sodr. Anton Kristan je podal poročita načelstva. >-— Leta 1916-1917 je bilo tr^e vojno leto. V vsakem vojnem letu simo videli dva značilna pojava: blaga vedno manj, ceaie^ vedno višje. Izšlo je na tucate naredb (J najrazličnejših maksimalnih in ravnalnih ce-11 ah, o naviijanju cen, o zaplembi blaga —. ali v,se je bilo precej prepozno izdano. Posebnega vpliva niso imeile te naredb e na gospodarsko življenje. Nesrečna dnaiistična oblaka — gosp o-ansko samostojna Ogrska — je bila za navi-slr^ Cen pi’e^rs&va'lce odredb pravi blago-
Kadar je izšla kaka odredba, od katere bi a'r Pl icžtfecoivalo precej uspeha, n. pr. maksimalna cena kavimiih suroigatov, je izginilo » ag°. I o večini n a^ Ogrsko, oidikjer se je potem racLliia<<	poidraženo pošiljalo v
nc(r J^aje. _ N. pr. maksimalna cena ruma — vl i ,	J'e	ram	iz	trgovine	... Kljub
-eh maksimalnih cen, mi -bido po teli dobiti 01 asa. Razume se vsled tega, da je bito in je dete konsumne organizacije težko, ker nakupovalec za konsnmlno društvo ne more kupovati brez — računa, ker se mora sam vedno s Potrdilom o izdanem denariju izkazati. — Presojevalce cen niso tako uspele, kot so jih zamislih idealni snovatelji. Gospodarskih svetov, 1 Revnih in ne okrajnih, se pri nas ni naplavilo. Konsuimga društva niso bila tako uva-zevana, kot'bi biti morala z ozirom na izgrajeno organizacijo. Vendar so častno obstala. Zlasti naše »Konisiumtio društvo za Ljubljano in olko-lico« je kljub vsem težavam oddalo blaga sko-ro za 2,000.000 kron. Načelstvo je skušalo z vso agilnostjo postreči članom in naba-viti blaga, »olikor se je le dalo... Vse filiale so pomino-z'le prodajo. — Vsled odredb železniških rarv-J^fetev, je odpadlo v decamibru 1936 nad .’, /e*- družin od aprorv iz atije kem. preda-za vse one predmete, ki so na »ikarte«. Da ziitnn 1Zffu^a nadomesti, je načelstvo - spora-žiri f°i z Hadzorstvom vizelo na novo 717 dru-np(rn i P’	da J'e šts!o	društvo	koncem p oslovske i	2fP. druži,r]’ ki so	v	glavnem delav-
glavarji delajo po največ v voj-mdustriji oz. v državnih obratih. is-im enarni promet	je bil	K 7,526.892.81 —
tl); ltza	blago smo	izdali	K	1,763.802.26 —;
šfvn-ii V- kentok oren tu s »Splošnim kred. dru-s ooštnoeh,Z,,lafal clkr°8'k> K' L523.000; promet W cili'ca K 967.000 — mš-i	se	je povišal na K 60.879.55
Hr.?n-:!rna sredstva sploh na K
K li ci o-r- *lne vl«e 50 *»**> svoto
vzroJte ustanovitve »V»i„eK™“ “ »."»jami k?nsumniii zavodov in ktmsmonjj, d™*..,, ji’ "rai »amen za delavstvo	tC
Ravnateljevo poročilo je vM y_bx z oll uravanjeni na znanue.
v Član načelstva zadr. Josip Zupan ie n,re-al računsko poročilo za leto 1916-1917.
, Predsednik nadzorstva Karl Tekaivc jč p0_ va!...nad'zorstvenO poročilo, — Nadzorstvo je • S|Voje posle na sejah in v odsekih. Imelo jv *- sej. Vsak mesec je poseben odsek pregle-31 društveno poslovanje. Na koncu poslovnega leta so sc pregledali celoletni računi. Za vzorno delo’ predlaga nadzorstva odvezo in za-
vnim-2 nač?lst'Vti.  - Tudi za marljivo sodelo-
us;užbencev je našel predsednik nadzor-Oha • P^valne besede, n run e ^ih Z^°f JC 1)0 daljši debati potrdil letne “"U|\h ^'delil soigia.suo odvezo načelstvu.
hi tek PCTrVS.®71^®_fee.ra®deii 1Ctni 1>rC' 4% povrnitev '	~L'	-or	Q-	v
5% obresti deležem	‘' ‘Sn v
v delavski podporni	sklad	2?n'—	K
v rezervni sklad	o	5
v dlsB. sklad	‘	K
v bolniški sklad	4	‘Z
v nenzijski sklad	'-7^'^^	^
Skupaj	74.025.87	K
stv,aV iyičf,Lst™'se ^v'^lta nf 1)r0dloj8r nadzor-n ‘ - A1111 011 K r 1 s a 11 iin Štefan 1 až i 1 na desbo treh let, v naidzorisitvo se iz-oiyo zadr. Anton Zugvitz (Sava), CrnoloiKaV n ženice), Hribar Blaž (Tržič), Urh Bittner (Vi,v!lat., Kovač Jaka	(Šiška),	Magister	Fr.
>’ deloma na tri deloma na dve leti.
NAFRij, Sl 116, 29. novembra 19J7,
V Ljubljani, četrtek dne 29, novembra 1917.
Leto I.
Razprave o predlogih.
Predlog savskih delegatov, glede povišanja pcgrebščiiie se sprejme v sledečem besedilu:
Pravni dediči članov »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico«, imajo pravico do poigrebščine in sicer: po 5	letnem članstvu v znesku	40	K
po 10	letnem članstvu v znesku	60	K
po 15	letnem članstvu v znesku	80	K
po 20	letnem članstvu v znesku	100	K
Pogoj za izplačilo je, da je umrli član vsako leto' kupil v društvenih prodajalnah blaga za najmanj 400 K — ter oddal tudi toliko dividendnih znamk. — Pogrebščina se izplača onemu pripadniku, ki predloži člansko knjižico in izkaz o smrti članovi ter dcikaže da ima pravico biti dedič pokojnika. Ako je član v letu, v katerem je umrl, odpovedal članstvo, izgubi z dnem odpovedi vsako: pravico -do pogreb ščine.
Bolmščina.
Občni zbor je sprejel sledeči predlog:
Bolniška podpora za leto 1918 se določi kot neobvezna in veljavna od I. januarja 1918. do 31. decembra 1918. — Kdor oid članov je v tem latu nad 5 tednov bolan, a ne razpolaga z večjim lastnim premoženjem m o r e dobiti bolniško podporo, ako njegovo prošnjo odobri delegacijski odbor njegovega okrožja in jo potrdi skupna soja načelstva im nadzorstva. — Bolniška podpora je enkratna v letu in znaša: za onega, ki je nad 6 let član	50	K
nad 5 let član	40	I<
nad 4 leta član	30	K
nad 3 leta član	20	K
Pogoji za izplačilo je poleg že označenega, da je v teh letih vsako leto oddal dividendnih znamk za 400 K.
Delež.
Občni zbor je soglasno odločil, da se delež vsakega p-esameanika poviša na 50 K — (reci in beri petdeset kron). Zatto se izprememi § 6
tako-le:
»Z a d r u ž n i delež v s a k e g -a član a z n a š a 50 k r o n. Član si lahko nabavi največ dva deleža«.
S tem se je zadružni kapital današnji dobi primerno povišal.
Delegatje.
Izp.remeniila sta še §§ 35 iia 37, ki govorita o delegatih in njih zastopstvu na občnem zboru. Doslej je zastopal po 1 delegat 25 članov, odslej se glasi ta določba tako, da odpade na vsakih 50 članov en delegat in vsak delegat zastopa na občnem zboru 50 glasov, izjema je le pri onih, ki zastopajo še one skupine, ki niso tvorile celih petdeset. Če imia n. pr. eno okrožje 248 članov, voli 16 4 delegate, trije od teh zastopajo po 50 glasov, četrti in ta je oni, ki jc dobil največ g)lasov, zastopa 98 glasov.
Naktfp nepremičnin.
Občni zbor je pooblastil načelstvo in nadzorstvo, da smeta z ozirom n a § 46 odst.
4 in 11, ako bo kaka ugodna prilika, kupiti nepremičnine v znesku do 200.000 kron. — O izvršenem nakupu je delegate primerno obvestiti. —
Vsi predlogi so bili sprejeti soglasno.
V zaključnem govoru je ravnatelj sodr. A.f Kristan poudaril veliko važnost izvršenih skilepsv ter pozval zadružnike delegate na neumorno delo za skupne cilje. Zadružništvo bodi nam sredstvo, ki pomaga danes, da pripravlja tudi pot, po kateri pridemo do velikega končnega cilja.
Ruski gospodarski obrati pod kontrolo delavstva.
Ruski gospodarski obrati pod kontrolo delavstva.
Odloik vlade boljševiikov o kontroli delavstva nad gospodarskimi obrati pomenja eno najvažnejših socialnih uredb. Ta odlok določuje v glavnem:
Kontrola se upostavi v vseli iudustrialnih, trgovskih in km e tisk ih obratih kakor tudi v bankah. Razteza se na produkcijo, shranjevanje in prodajo produktov in sirovim Brez dovoljenja delegatov in delavcev ne sme podjetje niti omejiti niti izpreimeniti produkcije. De-egatje imajo pravico, da revidirajo računske Knjige, dokumente, zaloge in skladišča sirov,in.
. '‘'lep! delegatov so obvezni za posestnike vseh obratov; sklepi se izpremene lehko le z vlad-, mm aktom. Napr.am državi so delegatje odgovorni za red, disciplino in ohranitev lastnine. Osebe, ki bi skrile siirovine in bi zagrešile glede lastnine^ sleparska dejanja, se kaznujejo s konfiskacijo njihovih posestev in z ječo. Pod-/ jetniki, ki zanemiarjajo in kršijo svoje posle, se kaznujejo z domačim zaporom. Kontrolni organi delavstva so tovarniške komisije, ki se pomnože z delegati nastavljeneev in tehničnega osolb ja.
Ta odloik je velike važnosti. Energično posega v pravice, ki jih je imela doslej privatna lastnina pri proizvajanju in prodaji blaga. Odredbe pripravljajo socializacijo gospodarskih obratov. Odlok je posledica sedanje gospodar-
ske stiske na Ruskem. Dokler vlada privatno podjetništvo avtofcratično v obratih, obstoji nevarnost, da izkorišča svojo moč in da ogroža utrditev nove državne oblasti s tem, da namenoma pomaiožuje gospodarsko dezorganizacijo. Delavsko kontrolo čakajo neizmerno težavne naloge.
Politični pregled.
= Iz proračunskega odseka. V proračunskem odseku je poslanec dr. Bugato nasvetoval resolucijo*, naj se prebitki pri centralah porabijo za olajšanje aprovizacije in naj se čini prej ustanovi posebno ministrstvo za rnorna- • rico. Poslanec S m r č e k je predložil resolucijo, naj se takozvani letni čas v prihodnje več ne uveljavi z ozirom na upravičene interese delovnega ljudstva. Poslanec dr. Pogačnik je govoril o nacionalnih razmerah pri poštnem ravnateljstvu v Celovcu, kjer uradništvo večjim delom ni zmložno slovenskega jezika. Skoraj enake so razmere pri pošnih ravnateljstvih v Gradcu in v Trstu. Dr. Pogačnik predlaga, naj se ustanovi poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani in naj se telefonsko in brzojavno omrežje na Kranjskem primerno izpopolni.
= Zdravstveni odsek državnega zbora je na svoji predvčerajšnji seji sklenili, da se razveljavi cesarska naredba glede poznejšega zdravljenja in šolanja^ v vojni poškodovanih vojaških oseb, na mesto te naredbe pa naj se sklene tozadevni zakon, ki naj vsebuje določilo, da imajo take osebe pravico, do poznejšega zdravljenja in šolanja tudi potem, če so izstopiti iz vojaškega razmerja.
= Protest profesorja Masaryka. Dunajska »PoUtische Rundschau« poroča: Kakor znano je bil določil pretečeni meseč osrednji izvrše-vaini odbor delavskih in vojaških sovjetov Skobeleva, kot zastopnika demokracije na pariški konferenci aliira/ncev za določitev vojnih ciljev. Skobelev je dobil za to konferenco obširne instrukcije. Proti instrukcijaim dviga profesor Masaryk plamiteč protest v listu »Utro Rossi j« in očita osrednjemu odboru, da se je pregrešil proti načelu samoodločovanja narodov, ki ga je bila sprejela Rusija in da je postal nezvest demokratični stvari. Navodila, ki jih je dobil Skobelev, ne govore prav nič o narodu Husa in Komenskega in ne priznava pravice narodov, nasprotno, še ščiti Avstro-Ognsko, ki je povzročila s svojo brezčasitmo balkansko politiko svetovno vojno. Delavski in vojaški sovjet je prevzeli vsled tega obrambo monarhije, kjer ječi v suženjstvo sedem narodov, ki jih vlada militarizem v zvezi z degenerirano avtokracijo. Masarykov protest ostro napada ’ habsburško dinastijo, katerej potavlja nasproti boritelje za svobodo Wilsona, Brian da, Asquitta, Lloyd Georgeja in druge. Protest sklepa z zagotovilom, da je trajen mir tako dolgo nedosegljiv, dokler ne bosta uničena nemški in avstrijski imperializem in dokler ne bo izvršena razdelitev Avstro-Ogrške.
= Italijanski socialisti. Iz Lugana se poroča: italijanska socialistična stranka ne sodeluje z drugimi strankami v svrho, da se s parlamentarnimi sredstvi razjasnijo zadnji vcjjni dogodki im da se doseže kontrola vojnega vodstva. Socialistična stranka zbira samostojno- natančne podatke in poročila ter bo na podlagi teh poročil spravila v zbornici na razgovor odgovornost za italijanski poraz iti za sedanje potrebe.
= Italijanski begunci. »Journal de .Genove« poroča iz Rima: Položaj beguncev iz Pur-\ lanije je vsega obžalovanja 'Vreden. Dočim so se benečanski begunci lahko poslužili železnice ter so mogli mars!k*aj vzeti seboj, so morali begunci iz Furlanije — kakih 300.000 oseb — bežati peš ter so rešili le to, kar so imeli na sebi. Korakali so na stotine kilometrov v dežju in snegu, pri čemer so zlasti otroci m stari ljudje prestali neznanske muke. Sedaj so raztreseni ti begunci po celi Italiji doli do Neapelja:	Ustanovili so se mnogobrojni od-
bori za podporo beguncev, ki so nabrali doslej okolo 50 milijonov lir.
- Iz ententnih tajnih pogodeb. Petrcgra-ški maiksii!nalistični list »Pravda« nadaljuje svoja razkritja glede tajnih pogodeb entente.
V tajnem brzojavnem sporočilu z dne 26. februarja 1917 je ruski poslanik v Parizu, Izvol-skij, naznanil, da vlada francoske republike polaga posebno važnost na dogovore, ki so se bili z nusko vlado sklenili leta 1915., da se po končani vojni v sporazumu z ruskimi zahtevami u,rcdi vprašanje Carigrada in da se Rusiji prepušča neomejcnap ravica glede določitve zapadli e meje. V neki brzojavki ruskega vnanjega urada poslaniku v Parizu, ki govori med drugim o francoskih aneksijah nasproti Nemčiji, se nahaja sledeči končni odstavek: Končno si moramo zagotoviti pritrdilo Francije, da se po vojni razveljavi servituta glede a 1 andskih otokov.	!
= Vojni cilji angleškega delavstva. »Daily Telegraph« poroča, da sta imela skupno sejo izvršilni odbor »Labotir Party« in parlamentarni odsek »Trade Union«, da pregledata spomenico o vojnih ciljih. Na seji so bile sprejete: izprememibe glede Alzacije - Lorene im glede italijanskih vojnih ciljev. Odstavek o Alza^ji-Loreni se odslej glasi: »Britsko delavstvo'ob-
soja zločin, izvršen 1. 1871. proti miru, ko je bila Alzacija-Lorena nasilno odtrgana od Francije. To je bila politična napaka, katere posledice so mnogo pripomogle, da so se podaljšale politične zmede v Evropi in da se je pospeševal militarizem. Britsko delavstvo izraža prebivalstvu Alzacije-Lorene svoje globoke simpatije, prebivalstvu, ki je bilo izpostavljeno neizmernemu zatiranju. V soglasju s francoskimi socialisti zahteva, da se prizna prebivalstvu Alzacije-Lorene pravica, naj odloči o svoji bodoči politični usodi samo pod varstvom avtoritete zveze narodov.« Gilede ialijanskih vojnih ciljev se glasi novo besedilo: »Britsko delavstvo naglasa svoje najiskrenejše simpatije onemu prebivalstvu, ki je bilo puščeno vsled krivde stare diplomacije izven mej Italije in ki pripada po svojem jeziku in plemenu Italijanom. Britsko delavstvo podpira zahtevo tega prebivalstva po združitvi z narodom njegovega plemena in jezika. Razumeva, da je treba pogodb, ki naj ščitijo zakonite interese italijanskega naroda v Adriji in Egejskem morju. Ne odobruje pa dalekosežnih ciljev,italijanskega imperializma in misli, da se zadosti lehko vsem upravičenim interesom italijanskega naroda, ne da bi bili pri tem izločene potrebe drugih narodov in ne da bi se anektirala ozemlja, -na katerih prebivajo drit*-gi narodi«.
= Mirovno gibanje na Angleškem. Prete čeno nedeljo je bilo v Londonu in raznih industrijskih mestih Anglije znatno število shodov, na katerih so zborovalci zahtevali, naj se u-vedejo mirovna pogajanja. Poulične demonstracije sta policija -in vojaštvo preprečila.
= Amerika v vojni. Vodja ameriške misije polkovnik House, ki je dospel v četrtek v Pariz, pripovedujejo, da sta sedaj na ameriških vežbališčih mobilizirana nekako dva milijona ameriških vojakov, ki so trdno odločeni, bojevati se za trajen mir.
Dnevne beležke.
— Železničarski shod v Ljubljani. V ponedeljek je bil ogromno obiskan shod ljubljanskih železničarjev. Vsi prostori prk„Novem svetu" so bili natlačeno polni in veliko število obiskovalcev je moralo ostati na dvorišču. V pred* sednišlvo shoda so bili izvoljeni sodrug Jeraj predsednik, Kuhar podpredsednik in sodiuga Pezdar za zapisnikarja. Pri prvi točki:„Občni zbor na Dunaju" je poročal sodrug Kopač, ki je pojasnil predloge zveze, katera predlaga zvišanje prispevkov na 3 K na mesec. Za to povijanje bodo člani dobili 600 K enkratne pokojninske odpravnine. Upelje se obligatorična posmrtna odpravnina do zneska 400 K za enkrat. Zvišala se bo tudi izredna podpora: Upelje se zaupniški sistem, katerega stroški se bodo pokrivali iz rednih mesečnih prispevkov. S povečanjem prispevkov se bo tudi fluktuacija v organizaciji znunjšala, ker bodo člani zaradi raznih podpor na organizacijo bolj vezani. Uredila se bo tudi nova oblika organizacije in sicer tako, da bodo posamezne kategorije vsaka posebej združene in vse skupaj potem tvorile močno zvezno organizacijo. Nadalje priporoča članom, naj glasujejo za povišanje prispevkov jn za ostale predloge. Ko je govoril še soprug Žorga, se je soglasno sprejela resolucija, s katero se sklene, da se podružnice udeleže občnega zbora, da njeni delegati glasujejo po svojem prepričanju za povišanje prispevkov. Nadalje zahtevajo, da mora strokovno glasilo »Železničar0 izhajati tolikokrat, ko-likorkrat izhaja „E>'senbahner“, da deželni tajniki postanejo enakopravni člani esekutive in da morajo biti vsaj vsake tri mesece enkrat vabljeni na sejo,- Nadalje se v resoluciji predlaga, da naj se v organizaciji uvede narodni kataster. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Nato se je volilo delegate za občni zbor in za konferenco vlakospremljevalnega osobja. Pri drugi točki „Aprovizacija“ je najprej poročal sodrug Pezdar o delu aprovizacijskega odbora južne železnice. Odbor se je mnogo trudil, a'uspehov ni bilo skoraj nobenih. Obljubovali so nam vedno vse, dobili pa nismo nič. Nismo dobili ne sladkorja, ne Špeha, ne krompirja, ne petroleja itd. Šele sedaj, ko je pričelo med železničarji vreti, so se nekoliko zganili in dobili smo obvestilo, da dobimo iz Logatca 25 vagonov krompirja. Tudi Špeh se nam je obljubil in sicer en četrt kg na osebo po K 8 80 kg in da se nam povrne, kolikor smo do sedaj za Špeh več plačali. Tudi vagon sladkorja je na potu, katerega nam bodo morali dati za nazaj. Nato govori sodrug Kopač, ki se obširno bavi z žalostnimi aprovizacijskimi razmerami. Izjavi, da bodo železničarji odklonili vsako odgovornost pri delu, ako se aprovizacija ne zboljša. Lačni delavci ne morejo službe vestno izvrševati. Ko so govorili še sodrug Žorga, Arhar in več drugih, ki so tožili nad aprovizacijo in zahtevali, da naj se železničarji priklopijo k *Vojni zvezi", je bila sprejeta resolucija, v kateri se najodločnejše protestira proti načinu, kakor se železničarje aprovizi-onirfl. Zahtevajo izstop iz železničarske aprovizacije in pridružitev k ,.Vojni Zvezi". Obsojajo neredno delitev živil in odklanjajo vsako odgovornost za redno izvrševanje svoje službe, ker brez hrane je nemogoče opravljati težko in odgovorno službo. Poudarja še, da so železničarji že nekaj mesecev brez masti, sladkorja in petroleja. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Nato je še sodr. Kopač poživljal navzoče, da naj se udeleže mi*
Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 116.
rovnega shoda, ki bo v nedeljo v Mestnem domu, ter na naročanje in širjenje našega dnevnika „Napreja“.
— AH je to res? Mnogi premožni se hvalijo, da so dobili od »Deželnega mesta za klavno živino“ cele, prav debele prešiče (po 150 kg) nakazane. Vprašamo visoko c. kr. dež. vlado, če je to res? In če je res: Ali se tako preskrbuje prebivalstvo z maščobo? Prešičev je menda v deželi okolo 14.000 — ali naj 14.000 familij dobi mast — drugi pa nič?!
— Državna podpora za svojce brez sredstev avstrijskih dtžavljanov, ki so bili o priliki vojnih dogodkov v sovražnem inozemstvu prisilno pridržani ali tja zavlečeni, in moštva na ladjah trgovske mornarice, katerim vrnitev iz nevtralnih dežel ni bila več mogoča. Za upravičene svojce veljajo vse osebe, katerih preživljanje je bilo do-sedaj odvisno od dela ali dohodka kakega zgoraj omenjenega avstrijskega državljana in je prišlo vsled tega v nevarnost, ker prejšnji vzdrževalec ne more še nadalje za nje skrbeti, sami se pa ne morejo preživljati iz svojega premoženja ali dohodka. Za sovražno inozemstvo veljajo le tiste države, ki so z Avstrijo v vojnem stanju, torej tudi Amerika, vsled česar svojci v Ameriki pridržanih Avstrijcev — razen svojcev moštva na ladjah trgovske mornarice — po tem zakonu nimajo pravice do državne podpore. Glede morebitne podpore za te svojce si je pa c. kr. notranje ministrstvo pridržalo, da izda lahko posebna navodila. Prošnje za podporo po tem zakonu se vlaga pri političnem okrajnem oblastvu (c. kr. okrajnem glavvrstvu, mestnem magistratu) pro-Silčevega bivališča. Odloča o njih pa politično okrajno oblastvo spoiazumno z davčnim oblast-vom I. stopnje (davčnim referatom pri c. kr. okrajnem glavarstvu, c. kr. davčno administracijo). Če se te dve oblasivi ne moreta sporazumeti, odloča politično deželno oblastvo sporazumno s finančnim deželnim oblastvom, pri razliki mnenj med tema pa c. kr. notranje ministrstvo sporazumno s c. kr. finančnim ministrstvom. Zoper razsodbo je dopustna pritožba na višje oblastvo, ki je treba vložiti tekom 14 dni od dneva, sie-dešega dneva vročitve, pri oblastvu, ki je razsodbo izdalo. Državno podporo se bo nakazovalo praviloma od 1. avgusta 1917 nadalje. Visokost podpore se ravna po kraju, kjer je stanoval prosilec ob času razglasitve zakona (dne 14. septembra 1917) m znaša na Dunaju za eno osebo na dan 2 K, v krajih, ki so uvrščeni v 1. ali 11. (Ljubljana) razred od aktiviletnih doklad za državne uslužbence 1 K 80 vin., v ostalih krajih avstrijske države pa po 1 K 60 vin. — Mestni magistrat ljubljanski.
— Dovoz sladkorja za južne dežele. Urad za ljudsko prehrano je državnozborski odsek za prehrano obvestil, da so ovire glede preskrbe sladkorja v južnih deželah nastale edino le vsled prometnih težkoč. Odsek je vzel obvestilo v znanje ter je po nasvetu poslanca Jarca sklenil resolucijo, naj se primerno ukrene, da se doteže organizirana poraba v Italiji ^plenjenih živil.
— Roparski umor. V Češnici pri Dobrunjah so našli predvčerajšnjim v svojem stanovanju umorjenega 75 let starega gostača MihoTrškana. Star ček je bil menda v spanju napaden, ker je imel na sebi le srajco in spodnje hlače. Mrtvec je ležal na tleh ves krvav ter je imel prebito lo banjo. V sobi se je našla krvava sekira. O roparju ni nobenega sledu. Ker je Trškan živel v siromašnih razmerah, je ropar dobil pač neznaten plen.
— Idrija manifestira za mir! V nedeljo,
2.	decembra, točno ob 9. donoldne bo v pivarni pri »Črnem orlu« v Idriji javen ljudski shod za mir. Na shod so vabljeni vsi občani in okoličani/ne glede na spol in stan. Komur je pri srcu, da se sklone skorajšni in častni mir, se te rnirne manifestacije gotovo udeleži. Zato pa vsi na shod! Želeti bi bilo, da bi se med shodom zaprle tudi vise trgovine in gostilne, da bi ne bil nihče oviran priti na shod.
— Občno konsumno društvo v Idriji prosi s tem vse člane, ki so se za aprovizacijo pri društvu priglasili po 1. novembru t. 1., da počakajo za blago in ne delajo nadlege dokler »Vojna zveza« v Ljubljani njih kart ne izgotovi in moke ne dobimo. Krivda zakasnitve ni na naši, ampak na strani članov samih, ker se niso pravočasni k nam priglasili. Tudi sprejem novih priglašencev se mora odkloniti, če prav so isti člani društva, dokler »Vojna zveza« ne dovoli prostega premikanje iz enega aproviza-cijskega mesta v drugo. Kdaj se deli moka, krompir, milo, kava itd. za december, se naznani v posebnih razglasih v vseh naših prodajalnah.
Državni zbor.
Na Dunaju, 28. novembra.
Poslanska zbornica je danes rešila poročilo proračunskega odseka o sodelovanju kontrolne komisije za državne dolgove pri finančnih operacijah, izvedenih od leta 1912 dalje.
Poročevalec dr. E11 e n b o g e n ima sklepni govor in se bavi obširno z izvajanji govornikov. Na izvajanja poslanca Modračka glede ruske revolucije, pravi, da obžaluje prav globoko besede, ki jih je izgovoril mož, ki se naziva za socialnega demokrata.
Pri glasovanju se sprejmejo ods-ckov i predlogi v nei-zpromenjeni obliki. Prvi stavek predloga, s katerim izreka poslanska zbornica grajo poročilu kontrolne komisije za državne dolgove. sprejme zbornica s 184 glasovi proti 112 glasovom .
Na predlog predsednikov se prične razprava o poročilu finančnega odseka o vojnem davku. Poročevalec je dr. SteuiNVender. Govori najprej o onih točkah, ki so izzvala na-sprotstvo med poslansko in gosposko zbornico. Gosposka zbornica je zavrnila predlog, da naj velja vojni davek tudi za leto 1916. Za ta predlog nastopa poročevalec iznova in prav tako tudi za davčno skalo družb. Zavrača trditev, da Ogrska ne uvaja takih davkov in da sc bo zato .izselita naša industrija na Ogrsko. Resnica pa je, da zahteva Ogrska še več vojnih davkov
kakor mi, da ima le nekoliko drugačno skalo kakor mi, ki ne ščiti najmanjših podjetnikov v taki meri kakor naša. Na Ogrskem verujejo v državo in njeno bodočnost in delujejo po tem. Prosi, naj siprčjme zbornica odsek o ve predloge.
Posl. H111 e b r a h d (socialni demokrat) izjavi, da socialni demokratje odrekajo gosposki zbornici kompetenco, da bi soodločevala pri proračunskih in davčnih vprašanjih. Če vztrajajo socialni demokratje pri siklepih poslanske zbornice, tedaj ne store tega zato, kakor da bi smarali te sklepe za najboljše. Socialni demokratje smatrajo za najbolj primerno visoki premoženjski davek in premoženjski pri-rastni davek.
Mik las (krščanski socialec) izjavi, da bodo nastopili krščanski socialci z vso odločnostjo za sklepe finančnega odseka in bodo glasovali zanje. Upajo, da se pridruži gosposka zbornica sklepom poslanske zbornice.
L a n g e n h a n (nemški naeiomalec) izjavi, da ne more govoriti in glasovati o predlogu, ker je izročeno poročilo šele danes.
Modraček (češki socialni demokrat) izjavi, da bodo češki socialni demokratje glasovali za predloge finančnega odseka. Niso pa za take nove davčne vire, ki bi podpirali nadaljevanje vojne. Nato polemizira s poslancem Ellenbognom in pravi, da je revolucija bolijše-vifccv nesreča za revolucijo, za rusko republiko in za vse zatirane narode. Dokler vodi nemška socialna demokracija delavske mase na bojišča, dokler molči ob zatiranju delavskih tnais v zaledju, tako dolgo ne p omenjaj o akcije boljševiikov dela za socializem, temveč delo za nemški in ruski 'carizem.
Nato govori finančni minister vitez W i m-m e r, ki se izjavi proti temu, da bi veljal novi davek tudi za leto 1916. Predlog poslanca Hummerja pomerja kompromis med sklepi finančnega odseka in gosposke zbornice, zato naj sprejme zbornica ta predlog.
Posl. Human er (nemški nacionalec) se pridružuje Langenhanovem protestu, ker ni združljivo s častjo poslanske zbornice, da se tako važna predloga obravnava na ta način. Nato trdi Hummier, da so dobili socialni demokratje za »Hatmimerbrot\venke« in »Arbeiter-Zeitung« denar od prejšnjega finančnega ministra drja. Spitzmiillerja. Socialni demokratje se dvignejo proti Hu mm er ju in miu kličejo: Lopov! Podli obrekovalec! Razburjenje traja tako dolgo, dokler se ne odreče Hummier besedi.
Prihodnja seja jutri.
Vojna.
Dunaj, 28. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Na nobenem bojišču posebnih dogodkov. — Šef generalnega štaba.
B e r 1 i n, 28. novembra. (Kor. ur.) Wotffov urad poroča iz glavnega stana:	Zapadno
bojišče: V Flandriji je bil artilerijski ogenj od opoldneva dalje med gozdom Houthoulster in Zandvoorde živahen. Pri Passchemdaele je narastel zvečer do silne ljutositi. Ob obeli straneh Scarge ojačeno bojno delovanje. Na bojišču pri Cambraiju je uvedel ob svitanju dneva oster topovski boj napade, ki so jih naperili Angleži s svežimi divizijami proti Bourlomu, Fontaine in sosednim pozicijam. Zapadno od Bcurlona srno z našim ognjem uničili njegove napadalne valove in pred temi vozeče okiopne avtomobile. Med Bourlon in Fontaine je vdrl sovražnik po večkratnih brezuspešnih napadih v našo obrambno zono. Začasno smo izgubili Bourlon in Fontaine. Angleške čete, mečno razredčene vsled ljutega boja od hiše do hiše, je uničil naš protisunek. Naša infanterija je o-svojila s pogumnim naskokom vasi in nagnala sovražnika nazaj v gozd bounloniski. Dobili smo nad 300 ujetnikov in več strojnih pušk. Ko se je znočilo, je močni ogenj odnehava!. Krajevni infanterijski boji so trajali do noči. — Se-vernozahedno od Tahure se je izjalovilo Francozom neko podjetje, pri katerem so pustih ujetnike v naših jarkih. Na vzhodnem bregu Moze je bilo dopoldne artiljerijsko delovanje močnejše. Od opoldne dalje sc je zmanjšalo v zmeren motilni ogenj. Severa ovalu dno od No-menyja so napadle uročne francoske čete našo črto; v bližinsikem boju smo jih zavrnili. — Na v z h o d n e mi bojišču, na m a c c d o n s k 1 fronti in na italijanski fronti nič novega.
. — Von Ludendorff. *
Aprovizacija.
Krompir za VI okraj dobe stranke v petek, 30. t. m in v soboto, 1. decembra v skladišču pri Mfihleisou. Določen je tale red: v petek, dne 30. t. m. cd 2. do 3. popoldne	št.	1	do 150,	od
3.	do 4. št. 151 do 300, cd 4.	do	5.	št. 301	do
450 V soboto, 1. dr.cetnbra od 8. do 9. zjutraj št. 451 do 600, od 9. do 10. št. 601 do 750, od
10.	do 11. št. 751 do 900. od 2. do 3. popoldne št. 901 do 1050, od 3. do 4. št. 1051. do 1200. Vsaka oseba dobi 5 kg, kilogram stane 30 vin.
Meso na rumene izkaznice B dobe stranke v četrtek, 29. t. m popoldne v	cerkvi	sv. Jožefa.
Določen je tale red: od pol 2.	do	2.	štev. 1	do
200, od 2. do pol 3. št. 201 do 400, od pol 3. do 3. H. 401 do 600, od 3. do pol 4. štev. 601 do 800, od pol 4. jdo 4 št. 801 do 1000, od 4. do pol 5. št. 1001 do 1200, od pol 5. do 5. št. 1201 do 1400, od 5. do pol 6. št. 1401 do 1700. 1 oseba dobi '/4 kg, 2 osebi lh kg, 3 in 4 osebe 3/4 kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 '/4 kg, več oseb 1 ’/* kg. Kilogram stane 2 K.
Oddaja sadja na rdeče in rumene izkaznice A po znižani ceni bo v petek, 30. t. m. popoldne na Ledini v Komenskega ulici. Od 2. do 3. pridejo na vrsto stranke z rdečimi izkaznicami A, od 3. do 4. stranke, ki imajo rumene izkaznice A. Vsaka oseba dobi 1 kg, kilogram stane 60 vin.
Oddaja sadja za I. in II. uradniško skupino po znižani ceni bo v petek, 30. novembra dopoldne na Ledini v Komenskega ulici. Dolo-čert je ta-le red: I uradniška skupina od 8. do
9.	št. 1 do 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400,
II.	uradniška skupina od 10 do 11. dopoldne. Vsaka oseba dobi 1 kg, kilogram stane 60 vin.
Kostanj. Stranke, ki žete nakupiti jedilni kostanj, naj se zglase v uradu mestne aproviza-cije na Poljanski cesti št. 13, kjer dobe nakaznice.
Prodaja premoga. Od 30. novembra naprej se bode oddajal premog za kuho in sicer na rumene izkaznice, katero- mora stranka podpisati s pravim imenom. Trgovci se opozarjajo, da strogo pazijo na rimske številke in številko v krogu, ker smejo oddajati premog le na številke, katere imajo določene po objavljenem: redu. Na vsak odrezek št. 1. rumene izkaznice, katerega odreže trgovec, se dobi 50 kg premoga za 3 K. — Stranke se opozarjajo, da se strogo drže objavljenega reda, ker se. po končani prodaji premoga, ne bode več oddajal na 1. odrezek.
Na izkaznice za I. okraj se dobi premog pri gosp. Strupiju, Radeckega cesta št. 14: Na izkaznice št. 1 dne 30. novembra,	št.	2	dne	1.
decembra, št. 3 dne 3. decembra,	št.	4	dne	4.
decembra, št. 5 dne 5. decembra,	št.	6	dne	6.
decembra, št. 7 dne 7. decembra in sicer s črko A do K dopoldne, L do 2 popoldne.
Na izkaznice za II. okraj se dobi premog a) pri gosp. Pleško, Hrenova ulica št. 12: Na izkaznice št. 1 dne 30. novembra,	št.	2	dne	1.
decembra, št. 3 dne 3. decembra,	št.	4	dne	4.
decembra, b) pri gosp. Komarju, Krakovska ulica št. 13: Na izkaznice št. 5 dne 30. novembra, št. 6 dne L decembra, št. 7 dne 3. decembra, št. 8 dne 4. decembra, c) pri gosp. Richterju, Trnovska ulica: Na izkaznice št. 9 dne 30. novembra, št. 10 dne 1. decembra, št. 11 dne 3. decembra, št. 12 dne 4. decembra in sicer stranke s črko A do K dopoldne, s črko L do 2 popoldne.
Na izkaznice za III. okraj se dobi premog a) pri gosp .Richterju, Trnovska ulica: Na izkaznice št. 1 dne 5. decembra, št. 2 dne 6. decembra, št. 3 dne 7. decembra, št. 4 dne 4I0. decembra, št. 5 dne 11. decembra, b) pri gosp. Hrovatinu, Mala čolnarska uiica št. 4: Na iz-, kaizmice št. 6 dne 30. novembra, št. 7 dne 1. decembra, št. 8 dne 3. decembra, št. 9 dne 4. decembra, št. 10 dne 5. decembra, št. 11 dne 6. decembra in sicer stranke s črko A do K dopoldne, s črfeo< L do 2 popoldne.
Na izkaznice za IV. okraj se dobi premog v mestnem skladišču pri Narodnem domu in sicer proti plačilu ha magistratu, srednja hiša, pritličje. S tem potrdilom se dobi premog: Na izkaznico št. 1 in 2 dne 30. novembra, št. 4, 5,
6 dne 1. decembra, št. 7, 8 dne 3. decembra, št. 9, 10, 11 dne 4. decembra, št. 12, 13 dne 5. decembra, št. 14 do 19 dne 6. decembra in sicer stranke s črko- A do K dopoldne, s črko L do 2 popoldne.
Na izkaznice za V. okraj se dobi premog a) pri gosp .Lampretu, Kolodvorska ulica: Na
izkaznico št. 1 dne 30. novembra, št. 2 dne 1. decembra, št. 3 dne 3. decembra, b) pri gosp. Schifferju, Dovozna cesta št. 4: Na izkaznico št. 4 dne 30. novembra, št. 5 dne 1. decembra, št. 6, 7 dne 3. decembra, št. 8 dne 4. decembra, št. 9, 10 dne 5. decembra, št. 11, 15 dne 6. decembra in sicer stranke s črko A do K dopoldne, s črko L do 2 popoldne.
Na izkaznice za VI. okraj se dobi premog a) pri gosp. Požlepu, Komenskega ulica št. 21: Na izkaznice št. 1 dne 30. novembra, št. 2 dne
1.	decembra, št. 3 dne 3. decembra, št. 4 dne 4. decembra, št 5 dne 5. decembra, št. 6 dne 6. decembra, b) pri gGSp. Uherju, Slomškova ulica št. 12: Na izkaznice št. 7, 13 dne 29. novembra in sicer stranke A do K dopoldne, s črko L do 2 popoldne.
Na izkaznice za VII. okraj se debi premog a) pri gosp. Tavčarju, Dunajska cesta Bežigrad: Na izkaznice šit. 1 dne 30 novembra, št.
2 dne 1. decembra, št. 3 dne 3. decembra, št.
4 dne 4. decembra, št. 5 dne 5. decembra, št. 6 dne 6. decembra, št. 7 dne 7. decembra, št. 8, 11 dne 10. decembra in sicer stranke s črko A do K dopoldne, s črko- L do 2 popoldne.
Na izkaznice za VIII. okraj se dobi premog
a) pri gosp. Karbl-nu, Selo: Na izkaznice št 1 dne 30. novembra, št. 2, 3 dne L decembra,
b) pri gosp. Zdravijo* Akacijeva cesta št. 10: Na izkaznice št. 4 dne 30. novembra, c) pri gosp. Hribarju, Bohoričeva ulica št. 33: Na izkaznice št. 5 dne 30 novembra, št. 7 d,ne 1. decembra, št. 8 dne 3. decembra, št. 9 dne 4. decembra, d) pri gosp. Trdini, Slomškova ulica št. 21: Na izkaznice št. 10, II dne 30. novembra, št. 12 dim 1. decembra, e) pri gosp. Uherju, Slomškova ulica št. 12: Na izkaznice št 13 in 14 dne 1. decembra in sicer stranke s črko A do K dopoldne, s črko L do 2 popoldne.
Na izkaznice za IX. okraj se dobi premog: a) pri g. Pleško, Hrenova ulica 12: na izkaznice štev. 1 dne 5 decembra, št. 2 dne 6. dec., št. 3 dne 7. dec, št. 4 dne 10. dec., št. 5 do 7 dne 11. decembra in sicer stranke s črko A—K dopoldne, s črko L—2 popoldne.
Na izkaznice za X okraj se dobi premog pri g. Uherju, Slomškova ul. 12: na izkaznice št. 1 dne 3. decembra, št. 2 4. decembra, št. 3 5. decembra, št. 4 6. decembra, št. 5 7. decembra, št. 6 10. decembra, št, 7 11. decembra, št. 8 do 14 12. decembra in sicer stranke s črko A—K dopoldne, s črko L—Ž popoldne.
Zadnje vesti.
Ruska severna fronta se umakne.
Amsterdam 28. novembra. »Daily Mail“ poroča iz Petrograda: Položaj na severni fronti je vznemirljiv. Nasbla je lakota. Že teden dni ni več kruha; prepečenca je samo še za dva ali tri dni. Odposlaci armade no ukazali, da se čete v redu umaknejo, ker bi sicer nastal splošen beg, kateremu bi brez dvoma sledili izgredi. Tudi na Dvinski fronti trpe vojaki lakoto. Bati se je izgredov med vojakk Namesto 100 vagonov živil jih prihaja k večjemu po dvajset na dan. V prometu je vsled zadnjih dogodkov nastal velik nered.
Armadni odbori razpuščeni.
Rotterdam, 28. novembra. Reuterjev urad poroča iz Petrograda: Ljenjin in Trockij sta odredila, da se razpuste vsi armadni odbori. Delegati socialistične stranke so se v tem zmislu izjavili. Stranke — tako trde boljševiki — so se dale podkupiti po angleških, francoskih in ame-rikanskih borznih kapitalistih. Člani armadnih odborov, ki bi se protivili razpustu, se takoj zapro.
Boj na fronti prepovedan.
Basel, 18. novembra. „Dai!y MaiR poroča iz Petrograda : Nova vlada je izdala armadni ukaz na vse fronte, ki prepoveduje vsako aktivno bojno delovanje. Veljavnost ukazov armadnih poveljstev je odvisna cd pritfdila petrograške vlade.
Delna demobilizacija ruske arm.de.
Stockholm, 28. novembra. Iz Petrograda se brzojavno poroča, da je Ljenjin odredil delno demobilizacijo armade. Letnik 1898 se takoj odpusti, drugi letniki slede v kratkem. Odpuščeni vojaki morajo oddati orožje polkovnemu odboru. — Vsled snežene burje je nastala na severni fronti splošna zmeda. Na tisoče zapuščajo vojaki svoje pozicije.
Ukrajinska republika.
Rotterdam 28. novembra. „DLly Chro-nicie“ poroča iz Petrograda. V Kijevu je prešla vsa oblast v roke ukrajinske „rade“, ki je pro-glasiia ukrajinsko republiko. Repubhka ostane v Zvezi z Rusijo. Ruski listi so zaseženi. Republikanski manifest razglaša, da so posestva samostanov in domen v ukrajinskem ozemlju državna lastnina. Zakonodajni zbor Ukrajine je sklican na 28. januarja 1918.
li lili 1 I Mil!
prodaja založba ,,Napreja“ knjige in brošure 30°/o ceneje. Naročila Sprejema uprava „Napreja“ v Ljub.
P
Razrio.
* Skrivnosten umor. V nekem iz Albanije na Dunaj .prispelem železniškem vozu z vojaškimi bla-gom so našli mrtvo truplo desetnika Karla Praka z zamaškom v ustih in z razbito lobanjo. Umorjenemu je bil odvzet denar in njegovi dokumenti. Armadno divizijsko sodišče preiskuje zagonetni umor.
* Granata v fotografičnem ateljeju. Z Dunaja se brzojavno poroča:	V	fotografičnem
atelieju Goldman n je eksplodirala granata, ka-terh je bil nek vojak prinesel seboj. Drobci granate so ubili delavca Leopolda Wienerja; šest oseb pa je bilo težko ranjenih.
Izdajatelj in odgovor.ii urednik:
Josip, P e t e j a n.
Tisk »Učiteljske tiskarne1' v L;ub'jar.i.
sr*
Križan as	au	*	c	k	»asa	£3
Občno	kons
društvo
registr. zadr. z oni. zav.
Trgovina s špecerijskim manu-fakturnim in konfekcijskim blagom, obuvali, opojnimi pijačami.
=-.-■= Pisarna v Idriji štev. 446. —— Prodajalne :
Centralna v Idriji.
Podružnice:
Na Brusovšu in Podgorami v Idriji in v Spodnji Idriji,
Lastna posestva, valjčni mlin.
Pristopnina znaša 2 I{, delež 40 K.
za Ljubljano in okolico
r. z. z o. z.
v Liubijani.
Piana: Ljiiaiia-šia Jolioiska ni. 56.
Osrednje sKlaflls: Hrta ulica US. Prodajalne:
1. Ljubljana—Šiška, Kolodvorska ulica 56
2.	i,	Sodne ulice 4.
3.	Krakovski nasip 10.
4.	„	Udmat, Bohoričeva	ulica 12.
5. Vič—Glince,Tržaška cesta.
6. Vič—Rožna dolina 165.
7. Tržič na Gorenjskem.
8. Sava (okr. Jesenice) na Gorenjskem.
9. Jesenice na Gorenjskem.
10.	Koroška Bela—Javornik.
prodaja se le flanom/
Pristopnina 1 K.
Delež 40 K.
V letu 1916*17 (od 1. Julija 1916 do 30. Junija 1917j se Je fdda*<» blaga med zadružnike za 2,000.000 kron.
Zadružnikov (30.Jun. 1917): 2500rodbin.
ie 1. junila 1917:
Rezervni zaklad K 20.400. Dispozlcljski . K 11.750. Bolnliki ... K 15.000. Pogrebni ... K 1.000.