Varuj se hudega Rajsko lepa je bila vaša duša takrat, ko so vas od sv. krsta prinesli. Bolj čista je bila kakor srebrno bela sludenčniea, ki izpod skale izvira; bolj je bila bela kakor novo zapadli sneg; bolj je bila lepa kakor lilija, ki je ravno kar razvila svoja snežno bela peresca; bolj milobna je bila, kakor nedolžno belo jagnjiče. Pa kaj bi na zemlji iskal primer? Tako je bila čista in lepa, da so se je angelji veselili in da je trojedini Bog sam imel dopadenje nad njo. Lepota in sreča v krstu očiščene duše je tako velika, da je nihče ne more dostojno opi-sati; le za eno besedo vem, ki nam to rajsko lepoto vsaj toliko razodene, kolikor je niogoče tii na zemlji razumeti. Ta beseda se sme imenovati materna beseda, ker jo je naša mati sv. katoliska cerkev izumila in jo vselej takrat izreče, kadar hoče naznanili srečo eloveka, ki je v posvečujoči milosti božji. Ta prelepa in tolikanj poraenljiva beseda se glasi: otrok Božji! Če bi vam noč in dan razlagal, bi vam ne mogel dovelj jasno razložiti, koliko ima ta beseda v sebi; in ko bi angelj iz nebes prišel in bi mesto raene govoril, bi vam tudi ne mogel vsega dopovedati. Pomislite le to-ie: V koliko čast in srečo bi si vsaki izmed vas štel, ko bi bil kraljev ali celo cesarjev otrok! Pa kaj so vsi poglavarji in vladarji vsega sveta in vseh časov, če se primerjajo neskončno svetemu vsemogočnerau Bogu?! Kolika čast! Ta C-ast. — otrok Rožji biti — se ne da primerjati nobeni drugi časti. Pa tudi kolika sreča! Kakor imajo zemeljski otroci pravico do premoženja starišev (po njihovi smrti), enako ima otrok Božji pravico do vsega neizmernega bogastva svojega nebeškega Oeeta. Tisti trenutek, ko ga je oeistila in posvetila krstna voda, rau je bil pripravljen rajski sedež — zlati Iron v nebeSkem kraljestvu, mu je bila pripravljena prekrasna krona nebeška, — zlati ključ nebeškega kraljestva mu je izročila v detinske roke njegova premila mati — sveta cerkev. Glejte, to je bila lepota, to je bila sreča vaša po sv. krstu. Ko bi bili v tisti detinski dobi umrli, v taki angeljski čistosti in nedolžnosti, bi že sedaj sedeli na rajskem tronu in kraljevali v hisi nebeškega Očeta z ne-menljivo krono na svoji angeljski glavici. Te nebeške pravice vam nihče ni v stanu odvzeli. — nihče v nebesih, nihče na zemlji, nihče pod zemljo: .. le en ropar je, ki vam more odnesti ta rajski zaklad, — ime mu je greh. Nobene druge tako grozovite besede nima naS pre-mili slovenski jezik, kakor je prestrašna beseda — greh: nobene tako občutljive nesreče ni v naši solzni dolini, kakor je greh; nobena tako huda škoda nas ne raore zadeti od zibeli do groba, kakor bi bila škoda ta, če pademo v greh, bodisi tudi najmanjši prostovoljni greh. Kolika pa še le je nesreča, če kdo stori velik — smrtni greh! 25 ^^^^^^ Le en sami smrtni greh naj pride v čisto, nedolžno srce, in škoda je strašna — neizmerna! Vse je zgubljeno: rajska Iepota čisle du.še zgine; angelj varuh se žalosfno proč obrne; nebeški Oč-e noče tacega greSnika — če tudi je še majhen — nič več za svojega otroka spoznati; tedaj je Uidi zapravljena prekrasna krona, zapravljen zlati prestol v nebesih! — Pa ne le vsa rajska sreča je po grehu zgubljena, marveč greh je nakopal grešniku tudi najhujših kazni že v tem življenju, posebno pa v večnosti. Tak greh je rajsko čiste angelje iz nebes v pekel pahnil; tak greh je Adarna in Evo z ognjenim mečem iz raja izpodil; tak greh je ves svef. z vodo pre-plavil; tak greh je Sodomo in Gornoro z žvepljenim ognjern vrpepelil: tak greh Ijudem veselje in srečo po-dira; tak greh pekel z nesrečnimi polni! In če še pristavirn, da je zavoljo greha sam božji Sin Jezus Kristus tri in trideset. let prebritkega pomanjkanja jn Irpljenja prest.al in poslednjič v nepopisljivo hudih bolečinah umrl na križu, upam, da boste tudi vi spre-vif1eli, kolika nesreča je greh. Toda, preljubi otroci! kaj pravim: »sprevideli!?« . u ne, nikdar ne boste dovelj razumeli, kolika hudobija ' je greh! Vso prestrašno globočino grešne hudobnosti ii le Božje oko; še angelji in svetniki je ne spregle- o. Da, ko bi vse stvari na zemlji, pod zemljo in nad nljo, — kamenje, rastljinje, živalstvo in zvezd neštete ¦te — znale vpiti in z nami jokati, bi vendar grelia mogle dovelj objokovali in obžalovati!! Pa o tem tukaj ne govorirn. 2elim le, da ^bi vsaj toliko razumeli zlobnost greha, kolikor je ubogemu Clo- veku mogoče. — Kaj pa storimo, če hočemo kako zemeljsko reč natanfineje videti in spoznati? Svoje oko — kakor pravimo — oborožimo s poveksevalnim steklom in potem se nara reč po večslokrat. večja vidi ter zdaj na njej lahko vidimo premnoge lastnosti, kterih poprej s proslim očesom nisrao mogli zapaziti. — Povekševalno ! klo, s kterim se dokaj natanko vidi prestraSna gnusoba ikega. tudi najmanjšega greha, je pa: ljubezen do | Boga! — In ravno zato, ker so svetniki Boga nad vse linbili, so se greha tako zelo bali — vsacega greha, — ¦li senee greha! In koliko kesanja in žalovanja in koliko ^mz je bilo potlej, n mizi kaj grešnega spregovoril, je Stanislavek koj barvo spremenil, g!avo in oči pobesil, in če ni grešno govorjenje naglo prenehalo, je glavo povzdignil, kviško pogledal in nekaj Irenutkov imel nepremakneno uprte ofii proti nebu; potlej pa je omedlel in s stola padel, če mu niso hitro na pomoč prišli. Nekaj časa ni nič vedel, kaj se okrog njega godi. Tako se je zgodilo an-geljskemu olioku vselej, kadar se ni vprieo njega dovolj spodobno govorilo. Zato so oče prosili, naj se vpričo njega vsi varujejo, sicer bi morebiti žalosti in straha Se umrl. Sv. Alojzij. Znano vam je, da je sv. Alojzij v svoji detinski dobi le dva mala greha storil in vendar mu je pri vesoljni spovedi, ki jo je holel v Florenc-i opraviti, folika žalost pretresala nedolžno srce, da je v ornedlevico padel pred spovednikom. In ko ga odgojitelj opominja, naj ne bo tako občutljiv in inalo.srčen, mu odgovori: »Oh, predragi prijatelj, Bog je tako dober, jaz pa sem ga tako hudo žaUl!« — Imel se je za najvefjega grešnika in tekle so mu obilne solze. Prisrčno prosi Boga, naj mu da toliko moči, da bode mogel spoved opraviti. Bog ga usliši in Alojzij opravi tako dobro spoved, da rnu je bila še pozneje velika tolažba, kadar se je spomnil nanjo.