Politični ogled. Avstrijske dežele. Da ae ugiba veliko, čemu da je vlada na Dunaji razpustila drž. zbor, ne da počaka še do spomladi, to je naravno, vendar težko, če še zna doalej kdo za pravo. čemur ae čudimo mi, pa je to, da je ostalo takrat vse na tihem dotlej, ko je že razodela vlada, kar namerava. Okoli vlade lazi tacih ljudi veliko, kateri prežijo na vsako besedo, ki se tam ališi in jo potem prodajo, včasib za drage denarje, raznimv listom. To jim aedaj ni bilo mogoče. — Na Ceškem ate se staročeška in nemška stranka aporazumeli glede na dež. odbor in sta aedaj dva Nemca stopila va-nj. Na to pa se je dež. zbor v Pragi sklenil. — V Gradci bode, če ne pride še kaj vmea, prve dni meaeca aprila ahod štajarakili katoliških naož. — Volitve za drž. zbor bodo na Sta j a rji že v dneh 6. iz kmečke, 9. iz mestne, 11. iz trgovinake volilne akupine in 12. marcija iz veleposestva. — Na Koroakem so pri Ijudskem štetji nemški liberalci v potu svojega obraza delali iz Slovencev Nemce in pravi ae, da ne brez uapeha. Žal, da je bilo med njimi tudi več ljudskih učiteljev. — Ali se bodo nemški konservativci po Koroškem tokrat kaj genili ter tudi ae potegnili pri volitvah za gvoje može, to še ni pribito. — Dež. zbor v Inomostu je aklenila vlada v tem hipu, ko ae je jela v njem razprava o italijanakem ozemlji. To je bilo, menimo, da najbolje. — V Ljubljani ao se slov. dež. poslanci že posvetovali glede na prihodnje volitve in kakor se pravi, se že tudi več ali manj zjedinili o njih. Daj Bog, da ostane pri tej edinosti, če je že z njo kaj reanica, tudi pri volitvah. — V Primorje se je te dni vrnilo 5 ljudi, ki so bili dve leti v Ameriki, v Braziliji: za vea svet jih ne pripravi aedaj človek na to, da še gred6 nazaj. — Tudi v okolici Trata prebiva bojda Italijanov, doslej so bili tam le Slovenci, po zadajem ljudakem štetji pa je že veliko Italijanov po okoliških vaežh. Kdor ne verjame, ¦naj pa vpraša pri meatnem uradu v Trstu. — Hrvaški ban, grof Khuen - Hedervary je bil 'te dni na Dunaji in misli ae, da ga je bilo politično opravilo pripravilo na potovanje, najbrž je ban prenaglil, ko je odstavil prof. dr. ^rankija. — V Ostrogonu je umrl ogeraki irimaa, kardinal Simor; ranjci je imel veliko 'eljave tudi pri vladi v Budimpešti. — Katol. tod ae vrši to leto tudi na Ogerakem in je ;rof Zichy prevzel predaedniatvo v odboru, ki ipravlja shod. Vunanje države. Kolikor ae ališi, niao ae razprave sv. očeta Leona XIII. z ruakim arom razbile, vendar pa ni veliko upanja, da srečno izvršijo, kajti ruski vladi ni prava snica. — Poltaliji živi preveč uradnikov a drž. stroške in vlada bi aedaj rada njih tevilo znižala, toda ne upa ae prav, kajti radniki so ji doslej še najbolja podpora in zlasti pri volitvah največja pomoe možem vlade. - V Španiji imajo veliko srečo v tem, da majo avstrijsko princeainjo za kraljico-udovo. lo bi ne imeli nje, bila bi že aedaj republika in njo lopovstvo po celi deželi. — Enako nerečo imajo z republiko v Franciji. Repuilika premore neki vse, toda ubošitva in lakote e more pregnati. In huda lakota je med de»lci v glavnem mestu republike, v Parizu. ^lada sicer stori veliko za delalce, toda vaega &e premore in delalci, dokler imajo kaj v žepu, mislijo, da je tudi za-nje republika molzna krava, kakor je za tiste, ki so na vrhu, pri jaalih vlade. — Nearečni Parnell, prejšnji vodja irakih poalancev v drž. zboru anglijske vlade, noče odatopiti od te syoje časti in to bode na veliko škodo irskemu ljudatvu. Kdo bode še zaupal prešeatnežu? — VBeljgijiso izgubili prestolonaalednika, princa Balduina, ki je umrl nagloma, v 22. letu svoje dobe. To je nesreča v deželi, v kateri vre in to v vrsti delalcev, katerih ae šteje v tej deželi na milijone. — Nemško cesaratvo je sedaj obogatelo za mali otok, Helgoland, toda ne tako ceaaratyo, kakor pruako kraljeatvo. Otok pride namreč pod pruskega kralja, ne pa, kakor se je mialilo, pod nemško cesaratvo. — Rusija vrača Nemcem to, kar delajo ti v deželah, kjer ao oni goapodje t. j. v deželah, ki imajo nemške prebivalce, ne trpi Ruaija nemškega jezika v uradih, ampak tirja, da ae piše in goyori t njih le ruaki. Pravica ni, toda kakor pravimo, Ruaija vrača, kar posojuje nemška vlada v nenemških deželah. — V Bolgariji je veliko nasprotnikov Ruaije in aicer tacih ljudi, ki delajo na prekucijo v Ruaiji. To pa ne more biti in je tudi naša vlada t. j. avatrijska zoper to izrekla svoje misel, češ, da ne sme biti dalja tako. Madjarom pa to od naae vlade ni dopadlo, tem bolj pa je dopadlo drugim. — Kdo da pride iz Turčije za poalanika na Dunaj, to še ni gotovo, toliko pa se kaže, da sultan hoče na to mesto moža, ki zoa varovati Turčijo, če pride kje kaj zoper njo na vrato na Dunaji. — Iz Afrike na srečo nimamo čeaa poročati ter je ondi vae"precej mirno; če so le tudi sužnji na miru! — V Ameriki in sicer v nje južnemdelu so se vedno prekucije: v Braziliji ao dobili nove miniatre, Bog zna, kaj da so vredni in v Chili imajo velike punte zoper republiko. Tej tudi vojaki niso več zveati. — Iz ,,združenih držav" pa aedaj nimamo poročati o kakih nearečah; po navadi se pa nagaja ondi jih zmerom več in sicer amerikanskih~t. j. grozno velicih.