Novice.
Stran 457.
—   Učiteljska imenovanja. Dffinitivui učitelj v Ostr. brdu, gosp Fr Deicot je postal nadučitelj v Fari pri Ko-stelu Defioitivna sta postala na dosedanjih mestih gosp Leop Ferjan v Olševku in gdč Marija Schlajpach v Šenčurju pri Kranju. Premeščeni so gg.: Mat. Petschauer iz Kočevske Reke v Planino pri Kočevju Andr. Lah iz Nadanjega sela v Nevlje, Fr. Jordan iz Bukovja v Prevalje, Ivan Schmeidek iz Blagovice v Eavne, Jak, Slapar iz Radeč na Brdo, Ajp* Po to Č aik iz Žabnice v RftfeeČe, Ivan Kiferle iz Cerkelj'v Naklo, Mar Mlakar iz Planine na Trato; učiteljici gdČ Marija Schweiger-Arko v Rbnici in gdč. Pavla Kobler-Flesch v Dolenji vasi sta meujali za svoji mesti.   Upokojen je nadučitelj v Št. Jerneju gosp. Fr.  Saje.
—   Častno občanstvo je podelila krajna občina v Doleh nad Idrijo gosp, Ivanu Božiču posestniku in deželnemu poslancu v Podragi, za mnogo zaslug, katere si je pridobil v tej občini.
—   Poroke. Poročil se je gosp. Valentin Stroj, asistent južne železnice v Logatcu z učiteljico gdč Emilijo Man-20ni iz Kanala — Poročil se je gosp Fran Milavec, revizijski monter električne železnice v Ljubljani, z gospico Angelo Schwarz s Koroškega.
—   Za vseučilišče v Ljubljani. Minolo nedelio je imel občinski svet ljubljanski izredno sejo, v kateri je župan Hribar poročal o vseučiliškem vprašanju. Sprejeti so bili naslednji predlogi: 1. Glede na izjavo, katero je Nj ek^^celenca gospod naučni minister v zadevi laških vseučiliških predavanj podal v zbornici poslancev^ izreka občinski svet ljubljanski, da imajo številnejši slovenski, hrvatski in srbski narod ako ne večje, v«aj jednako pravico do vseučiliščnih predavanj v svojem jeziku, kakor italijanski narod. 2 Ker glede na narod nostne in politične razmere v državi ni pričakovati, da bi se taka predavanja zamogla upeljati na graškem in dunajskem vseučilišču, morajo se te pravice uveljaviti le z ustanovitvijo vseučilišča v Ljubljani 3. C kr. učna uprava se naprosi, da takoj stori vse potrebne predpriprave za ustanovitev takega vseučilišča. 4. Izvoli se odposlanstvo treh. članov občinskega -sveta, ki naj to prošnjo osebno izroči gosp naučnemu ministru in na Dunaju tudi sicer vse korake stori, ki bi utegnili privesti kar najhitreje do zaželjenega cilja. 5 Državnemu zboru odpošlje se utemeljena prcšnja za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani — V deputacijo so bili voljeni župan Hribar, podžupan dr vitez Bleivveis-Trsteniški in dr. Majaron — V sredo je bil na Dunaju impozanten shod visokošolcev o katerem  radi pomanjkanja prostora   danes   ne   moremo poročati.
—   Trgovska in obrtniška zbornica. Poroča se, da se razpuste trgovske in obrtne zbornice tekom decembra ali januvarja meseca, volitve pa da se bodo   kmalu potem vršile.
—   Kmetijska podružnica v Metliki. Pri občnem zboru kmetijske podružnice v Metliki dne 10. t. m. so bili za dobo treh let v odbor voljeni gg.: Valentin Burni k, nadučitelj v Metliki, načelnikom; Fran Barbič, Josip Hre-horič, Leopold Weis, Ant. Trček, posestniki v Metliki, Jure Bajuk, posestnik na Božakovem, za odbornike.
—   Vse slovenske občine in korporacije opozarjamo, naj nemudoma odpošljejo na državni zbor peticije za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Dotične peticije se morajo izročiti kakemu poslancu da jih predloži parlamentu. Večje občine bi etorile prav, ee bi poslale posebne deputacije na Dunaj.
—  t Ivan Mahkot. V starosti 73 let je umrl v Ljubljani vpokojeni deželnovladni svetnik gosp. Ivan Mahkot. Pokojnik   je   bil   rojen   12. oktobra 1828   letaa   v Ljubljani.
Leta 1848 se je živahnojdeležil narodnega in političnega ži^v]JLiij.a_Jt-^asemrrme^iu, tako da se je mislilo, da zavzame svoj čas še važno mesto v slovenski javnosti. Te nale se niso izpolnile, ker se je pokojnik po završenih pravniških študijah vstopil v politično upravo. Kot uradnik si je za ljudstvo pridobil veliko zaslug Bil je vesten, neumorno delaven in jako postrežl]iv_jiiadnik ter je v vseh krogih užival najsplošnejše simpatije. Služboval je pri deželni vladi in skoro pri vseh glavarstvih na Kranjskem, in šel 1 1895. v pokoj, pri kateri priliki je bil odlikovan z redom železne krone III. vrste. Mahkot ]e t^jl vse svoie življenje vedno narodnega mišljenja in se je na stara leta posebno zanimal za slovensl^o ^leda-lišče. Z njim je šel v grob menda zadnji izmej tistih juristov, ( ki so v času politične pomladi v Avstriji obiskovali slovenska < preiavanja na pravni fakulteti graškega vseučilišča. Bodi bla- ^ gemu možu ljub spomin!
—   Deželnozborske volitve na Goriškem. Volilno gibanje je izredno živahno. Kandidatje narodnonapredne stranke so: Za kmetske občine tolminske: državni poslanec Oskar Grabršček in učitelj Andrej Vrtovec, v kmetskih občinah goriške okolice župan Anton L o kar in župan Mihael Zega, v kmetskih občinah sežanskih posestnik Alojzij Strekelj in dr. Karol T r e o. V mestni skupini Tolmin, BovcC, Kobarid, Kanal, Ajdovščina je kandidat dr, Henrik Tu m a. Katoliška stranka kandidira v tolminskem okraju dr. Gregorčiča in E KlavŽarja, ki absolutno ne more imeti volilne pravice, ker je v kazenski preiskavi zaradi hudodelstva poneverjenja in goljufije; v goriški okolici kandidira prof. Berbuča in župnika GrČo; v sežanskem okraju priporoča kot svojega kandidata dr Abrama, ki sam ne kandidira, in župana črneta V mestih je njen kandidat dr. Ton k li, katerega pa kandi<!ira tudi v veleposestvu poleg župana Klan-čiča in uradnika Jakončiča. — Narodnonapredna stranka ni v veleposestvu določila posebnih kandidatov, ampak je vo-lilcem prepustila, da si jih sami izbero.
—   Vedno isti sistem. Župnikom na Placuti v Gorici je imenovan neki Ziack, ki je-slovenskega jezika popolnoma nezmožen.     „Soča"  vprašaje, če to ni škandal.
—   Štiristoletnica hrvatske književnosti se je ta teden v Zagrebu izredno slovesno praznovala. Udeležili so se je tudi zastopniki Slovencev, zlasti iz Ljubljane.
—   Ponarejalce denarjev so zasačili v podjunski dolini na Koroškem. Dva so na zahtevo državnega pravdništva v Celovcu zaprli, dva marljivo iskali „Ponarejeni" kronski petak je v Celovcu bil kot tak na sumu. Pošljejo ga konečno na novčni urad na Dunaj, od koder pride odgovor, da kronski petak nikakor ni ponarejen, marveč pvavi pravcati petak, kakor so ga dobro ali slabo kovali na Dunaju. Državno pravdništvo je torej ostalo na cedilu, „ponaiejalca" so morali izpustiti. Po nedolžnem sta sedela precej časa in še ob kronski petak sta prišla, ker so ga na Dunaju kot ponarejenega prej preklali, predno so ga do dobrega spoznali in zopet vrnili. Lepa bo. Če bodo ljudi začeli sedaj zapirati tudi radi pravega in poštenega denarja! Sicer pa ta slučaj jasno priča o dobroti našega sedanjega srebrnega denarja.
—   Nesreča v Podgori pri Gorici. V podgorski papirnici je v oddelku za celulozo razpočil kotel. 221etni delavec Anton Bizjak iz Banjšice je bil ubit, pet drugih delavcev pa je bilo težko ranjenih,
—   Z vodo se je ustrelil v Pragi neznan SOletni mož Ustrelil se je v srce iz dvocevnega samokresa, kojega je nabasal z vodo, ter je bil takoj mrtev.
—   Predrznost Vsenemcev na slovenski zemlji. ^Edinosti" poročajo iz Kozine pri Trstu o tem-le nečuvenem slučaju: Načelnik postaje v Kozini je nek nek zagrizen Nemec. Zagrizenost tega Človeka gre tako daleč, da delavci v maga-cinih ne smejo govoriti ne med seboj in ne s strankami slovenski, drugače izgube službo. Zgodilo se je tudi res, da nek
stran 458.
mladi delavec ni %na\ na nemško vprašanje odgovoriti nemški in zato je bil isti hip izpuščen iz službe. — Ker so take pangermanske prenapetosti na slovenski zemlji ne le pravi škandal, marveč naravnost smešno, bode treba poklicanim krogom poseSi vmes. Še tega bi se manjkalo, da bi nam Vse-nemci diktirali voljo na naši zemlji!
—   Afera Wallburg. „Prager Tagblatt" ima naslednje poročilo: Nadvojvoda Ernest se je 1. 1857 seznanil s Skub-litzevo v Budimpešti. Njen mož je bil odvetnik Csendhelyi. Nadvojvoda je baje želel, da bi se lepa ženska lomila od svojega moža, a Csendhelji je umrl Se isto leto. Nadvojvoda je bil prestavljen v Ljubljano, kamor mu je sledila Skublitzeva. Sin Ernest Wallburg je bil rojen 1. 1859 v Budimpešti, v Ljubljani pa sta bila rojena Klotilda in Henrik. Klotilda, drugič omožena z bivšim gardnim častnikom Evgenom Simicsem. je tudi aretovana in se nahaja že na ljubljanskem Žabjaku L 1865 je bil nadvojvoda Ernest prestavljen na Dunaj in je s Skub-liszevo in otroci stanoval v svoji palači. 17. oktobra 1. 1865 je umrla Skubliszeva in otroke je nadvojvoda dal v razne zavode. Ko se je Klotilda prvič omožila z linSkim zdravnikom dr. Pejerjem, dal jej je nadvojvoda Ernest 20.000 goldinarjev dote. Henrik je bil državni pravdnik v Kremsu, kjer si je prerezal žile in umrl. Ernest je bil vojaški vzgojen v Gradcu. Kot kadet je dobival od nadvojvode Eroesta, ki je takrat vojaško službo že kvitiral in ni prišel več na dvor, 5 gld. na mesec, kot poročnik pa 10 gld. Ker je Ernest Wallburg imel 8 soprogo svojega stotnika razmerje, je moral kvitirati. 20 let ni videl svojega visokega očeta Vsi napori otrok, da bi se sestali s svojim očetom, ki je živel takrat v Meranu, so bili preprečeni. Dne 4. oktobra 1894. 1. je nadvojvoda Ernest srečal slučajno v Bolzanu svojega sina. Spoznal ga je takoj, kljub dolgi ločitvi. Padel mu je okolu vratu in se bridko jokal. Peljal je Ernesta Wallburga v svoje stanovanje in mu pokazal, da podobo njegove matere še vedno nosi na srcu. Listi poročajo, da je nadvojvoda svojim otrokom opetovano dejal: „Ne skrbite, po moji smrti bodete dosegli pravico v Ljubljani". Ernest Wallburg trdi, da je L 1899 izročil najvišjemu dvorniku, knezu Lichtensteinskemu originalno listino o tem, da je zakonski sin. Knez Lichtenstein je po trditvi Wallburgovi priznal izvirnost listine in jo izročil dvornemu riodišču, kjer   so   jo   imeli dve leti, ne da   bi izrekli   dvom o
ojegovem legitimnem rojstvu. Ko je pred nekaj "^asa zadevo urgiral pri sodišču, bil je proglašen sleparjem in preiskava l^roti njemu se je pričela pri deželnem sodišču ljubljanskem. Preiskavo o tej zadevi vodi deželnosodni svetnik g. dr. Travner, kateremu se je ad hoc izročila. Gosp. dr. Travner je bil v tej zadevi osebno v Arku na južnem Tirolskem in na Dunaju. Nemški listi poročajo, da je v Inomostu aretirani Makso Stau-dinger priznal, da je falsificiral iz poročne matice iztrgani list, na čigar pjdlagi so potem Wallburgovi zahtevali naj se jih prizna kot zakonske otroke umrlega nadvojvode Ernesta in naj se jim izplača 12 milijonov kot dedščino po njihovem očetu. Poizvedbe so pokazale, da je bil ta falsifikat v Ljubljani fotografiran, fotografija se je dodala v Curihu izišli brošuri o tej zadevi. Staudinger je pripeljan v Ljubljano in izročen deželnemu sodišču. Tudi Klotilda pl. Simies, sestra Ernesta Wall-burga, aretovana v Arku. je bila prepeljana v Ljubljano in izročena deželnemu sodišču. Vse kaže, da se bo obravnava mogla vršiti že v prihodnjem zasedanju porotnega sodišča, t j. v mesecu decembru.
—   Grozen nasledek šale. Iz Aiada na Ogrskem se poroča: Tukajšna trgovska pomočnika Ludovik Baun in Peter Panadon sta stanovala skupaj v eni sobi. Baunu je zmanjkalo nekaj zaponk pri manšetah Iskal je povsod in tudi v tovariševem kovčeku, v katerem je našel revolver. Misleč, da revolver ni nabasan, zagrabil je orožje ter zaupil prijatelju: „Ako ne daš  nazaj   zaponk, te  ustrelim".   V istem   hipu   je
pritisni na petelina, strel ii ostro nabasanega revolverja je^ zadonel in kroglja je prifrčala mimo glave Panadonove ter je^ zadela v steno. Panadon je hotel neprevidnega prijatelja ustrašiti, zgrabil je za glavo in z vzklikom je padel na tla. Prijatelj, Ludovik Baun, je prestrašen, prevzet groze, obstal za-trenutek, kajti ni vedel, da se prijatelj šali. Meneč, da je prijatelja ustrelil, pomeril je Baun hitro v obupu na-se — in^ ustrelil se je v srce. To pot je dobro zadel. Bil je takoj na mestu mrtev.
—   Krasna Madjarka in zaljubljeni detektiv. V Aradu je pobegnila svojemu moŽu njegova žena ter je vzela seboj 16.000 kron Policija je izvohala, da je lepa nezvestnica izginila v Veliko Kikindo, ter je poslala tja najspretnejšega detektiva, da jo pripelje nazaj k rodbinskemu ognjišču. Toda, moj Bog. redarji tudi niso iz lesa, imajo tudi včasi rahla, občutljiva srca — zapeljiv pogled in sladek nasmeh kake zemljanke tudi poplete in zmeša takega varuha občnega miru in postave — kakor se je na pr. naključilo našemu detektivu, kateri, ko je našel lepo Madjarko, popihal je ž njo čez mejo.
-- O stanju Leona XIII. — ali kaj je resnica? O sv. Očetu Leonu XIII piše parižki listi „Siecle'*, da mu ugaša luč življenja. Papež Leon XIII., tako piše „8160^"*, ki se nahaja v 92tem letu svoje starosti, postal je tako slab, da se Njegova najbližja okolica resno boji zanj. Nekaj Časa sem le Leon XIII. le še senca človeka. Pri obedu Mu prizadeva največ truda, da spravi v se nekoliko hrane. Pero mu je postalo pretežko; z veliko težavo zapiše tri črke svojega imena. Večkrat objame Leona XIII zaspanost in omotica. Zaradi tega postanejo v poslednjem času deležne avdijence le take osebe, o katerih molčečnosti se je bližina papeževa prepričala. Seda)' se govori v javnosti, da sv. OČe dela na encikliki o razmerab na Vztoku, toda poučeni krogi zmajujejo k temu z glavami. V krogih kardinalov se pričakuje vsak hip konklave, vender se zamore isto zavleči še za kak teden ali celo mesec. Vkljub veliki zmernosti, v kateri živi sv Oče in katera mu je podaljšala življenje do teh mej, se Gra je vender lotila bolezen na črevih, katera Ga je popolnoma oslabila". Ker v raznih domačih listih ne čitamo ničesar o tej skrajni nevarnosti za sv. Očeta, bilo bi vender zanimivo izvedeti, ali je resnica, kar piše francoski list .,Siecle".
—   Dovtipni Musolino. Ravnokar ujeti laški ropar Musolino je v zaporu izrekel prošnjo, naj se sporoči Kala-brezom njegovo Željo, da bi ga volili poslancem in mu taka izposlovali pomiloščenje. Musolino pravi, da on ni večji lopov nego poslanec Palizzolo. Da morajo v laških zaporih vladati res prijetne razmere, priča dejstvo, da se izroča na Musolina na stotine razglednic s podpisi
—   Zamena žen. Iz Lutona dohaja čudna vest, da sta si ondi zamenjala dva prijatelja svoji ženi ter sta z mešetarija docela zadovoljna. Enako se je baje dogodilo na Ruskem. Nek mlad kmetic je zamenjal svojo mlado, lepo ženko za starejšo ženo svojega soseda, toda s tem pogojem, da vzame obenem-v hišo tudi taščo. Po kratkem času pa je prišel ta kmetic ves zmučen k prvemu, ter ga prosil, naj se pogodba razveljavi, ker je baje hudič v primeri s taščo še prav pohlevna stvarica. Toda prvi kmetic jo je že dovolj poznal ter se je zadovoljil raje s starejšim babšetom, le da se reši tašče.
—   Maček dedič. V Amiensu je umrla bogata vdova ter je svoje premoženje oporočila „svojemu dragemu" mačku, ki ga je imenovala Cadet Roussel. Oporočeno je bilo 300 tr na leto za njegovo hrano, 100 frankov za zdravnika, ki je imel vdovinega „srčka" oskrbovati v bolezni, 100 frankov za zdravila in še-le po mačkovi smrti naj vse podeduje otroška mestna bolnica. Toda francoska postava ne pripoznava, da smejo podedovati tndi živali. Živinozdravnik tedaj zaman čaka na svojo  plačo, otroška  bolnica   ne   more   podedovati, ker še
stran 459.
maček živi, id ako se ta zadeva ne bo kmalu   rešila ugodoo, bo moral uboga para maček-dedič poginiti od lakote.
—   Novo sredstvo zoper jetiko. Neki Američan, Franc Crotte, je iznašel poseben način zdravljenja jetike ali tuberkuloze. Način obstoja v principu iz elektrike, s pomočjo katere se skozi luknjice v koži uvajajo snovi premo v pljuča, ki uničujejo tuberkule (mehurje na pljučih) in ozdravijo tudi ona mesta, katera so bacili že razjedli Učenjaki so baje zelo vneti za ta izum in so se pričeli ž njim pridno baviti.
—   Loydov parnik prestal strašno nevihto. Parnik „Melpomene", potujoč po indijskem oceanu, je prestal strašno nevarnost, napaden od vetra in morja. Pretečenega avgusta je omenjeni parnik bil 24 ur v nevarnem položaju V indijskem oceanu ga je napadel takozvani „Tifon", nevihta, ki se pojavlja v onem morju in je jako nevarna brodovom in parnikom. S prva je „Melpomeni" vihar odnesel raz krova čolne, sode in drugo, a ker je vsled viharja morje parnik silno premetavalo, ni krmilo moglo delovati in parnik je bil brez vodnika, šel je sem ter tja, kamor so ga vetrovi in morje gnali. Parna moč je tudi slabo delovala ker je parnik, po velikanskih valovih gnan, se začel gibati na vse strani, in je bila torej parna moč brez posebnega etekta. V tem položaju so pa valovi izačeli painik še bolj napadati in najprej so raz krova odnesli vse, kar je bilo premakljivo, a ker so te stvari sem ter tja po krovu letele, so konečno potrle sprednji jarbol, ki je padel s strašanskim rojotom na brod. S tem jarbolam pa je morje začelo uganjati svoje strašne igre, premetavajoČ ga po parniku in klateč ž njim, kar se je moglo doseči. Moštvo broda je poskusilo, posekati vrvi na jabolu, ki je Še nadalje razbijal, dokler ni odtrgal vsa sidra, ter jih razmetal po parniku, udarjajoč zdaj v jedno, zdaj v drugo stran parnika V tej strašni nevarnosti, da se parnik v katerem delu ne prebije, je moštvo poskusilo vse te razbite in razmetane stvari v morje vreči, ali zastonj: nobeden se ni mogel približati divjajoči masi, ki je v nepopisnem plesu sem ter tja po parniku dirjala, tako, da je bil konečno premaknjen tudi dimnik parnika, kar bi bilo provzročilo gotovo izgubo parnika in vseh Ijudij. Zato so vsi, častniki in mornarji ter potovale) delali na to, da ohranijo dimnik na svojem mestu, kar se jim je z velikansko težavo tudi posrečilo V skrajnem obupu in v temni noči se je moštvo parnika udalo v milost božjo in vsi so začeli moliti in prositi za rešitev iz te nevarnosti. Z zarjo je veter nekoliko potihnil in parnik je nehal plesati svoj divji ples, radi Česar so mogli parnik rešiti podrtin in ga spraviti v položaj, da je krmilo zopet služlo in s tem so bili rešeni. Mesto nadaljevati svojo pot, se je parnik „Melpomene" ustavil v Bom-bayu in ondi popravil polomljen stroj in najpotrebnejše. Na parniku se je vozil tudi neki indijski princ, katerega soproga je v zahvalo za vstrajni pogum podarila vsem Častnikom parnika zlato svetinjo Ko je parnik po dolgem času prišel v Trst, so vsi Častniki in moštvo naroČili brati sv. maše-zahval-nice za srečno rešitev
v
—   črtice o lord Kitchenerju. Mnogi ki *čitajo o iem brezsrčnem vrhovnem vodju angleške vojske v južni Afriki, ne morejo pojmiti, zakaj nastopa ta Človek proti nedolžnim Burom. Zaradi tega bode gotovo dvojno zanimalo poročilo, ki ga dajemo na tem mestu o Kitchenerju, da bodo naši čitatelji natančno poznali tega — mesarja Omdurmanskega. V pariškem listu „Figaro" objavlja sloveči član francoske vojske Pabst te besede lord Kitchenerja. Vojna v Transvaalu se je pričela proti zdravemu Človeškemu razumu in proti nasvetu merodajnih vešČ^ikov. Sebični angleški ministri so preslepili ljudstvo, da se gre pri tem le za priprosto vojno ekspedicijo, ter so na ta način samovoljno in brezvestno poslali tisoče in tisoče ljudi v gotovo smrt. In vse to na račun nekaterih borznih špekulantov čudno se mora zdeti, da bi bil jeden Kitchenerju izrekel tako obsodbo. Toda čujmo dalje. Fabst dostavlja tej izjavi sledečo črtico. Da bije lord Kitchener
s tem, da je prevzel vrhovno poveljstvo v južni Afriki, svojim lastnim nazorom v obraz, prihaja od tod, ker je zvest vojak in strog v izpolnovanju naloženih mu dolžnosti. Kar se tiče vnanjosti Kitchenerjeve, je to mož, da malo tacih. V velikosti meri 183 m ter je večji kot navadni ljudje; njegov telesni stas je veličasten, obraza je moško lepega, celo milega, njegovo visoko čelo priča o duševni kreposti, njegove zelenosive mrzle oči pa o neupogljivi volji. Le spodnji del obraza spominja na — deročo zver, katera ne izpusti več, kar je zgrabila 8 svojimi zobmi. V moralnem in nravstvenem oziru je Kitchener neka izvanrednost, kakoršnih   je   le   malo na svetu.
—   Bolezen angleškega kralja. Vkljub vsem demen-tiranjem, da kralj Edvard VIL ni nevarno bolan, prihaja v javnost čudna vest, da je z zdravjem angležkega kralja tako pri kraju, da vzbuja v ož)ih dvornih krogih največjo skrb. Ko se je kralj Edvard VIL pred kakim mesecem podal v Škotsko gorovje, da se okrepča, napadla ga je hkratu na nekem sprehodu slabost, da so morali v največji naglici poklicati zdravnike. Zdravniki so strogo svetovali kralju, da se mora kar najskrbneje varovati To pa je v očigled bližajočih se slavnostij kronanja jako trpko. Kronanje se ima namreč vršiti bodoče leto junija meseca. Ali med ljudstvom se je razširil glas neke prorokbe, da kralj ne dočaka niti svojega kronanja. Skoro jednako kakor s kraljem, godi se s kraljico Aleksandro. Ta je namreč popolnoma oglušela. Niti najglasnejšega pogovora se ne more udeležiti brez poslušnega aparata. K temu prihaja še okolnost, da ima krajšo jedno nogo ter da se je je lotila skrajna nervoznost. Angležki narod se pripravlja, da bi slavil kronanje na izvanreden način, a glavni dve osebi, kralj in kraljica, stojita sredi teh šumečih priprav kot dva živa mrliča. Ob tem dejstvu je umevno, da ju tudi prav nič ne veseli bližajoča se ta slavnost. Ali pa ni morda to kazen za obile grehe !?
—   Usmrčenje Czolgosza. Morilca predsednika ameriških združenih držav Czolgosza so 28. m. m. ob 7. uri 12 minut zjutraj v jetnišnici Auburne usmrtili z elektriko, V predvečer je odklonil duhovniško pomoč Obiskala sta ga brat in svak, katerima je Ozolgosz izjavil, da je zločin storil sam brez sokrivcev. Obžaloval je, da ni prišel oče k njemu in Je prosil, naj ob njegovem mrtvem truplu nihče ne moli. Precej pozno se je vlegel k počitku in je mirno, neprestano spal skoraj do 5. ure, nakar je takoj vstal. Potem se je zopet vlegel, a ni mogel več zaspati. — Proti 6. uri so mu prinesli obleko, ki je bila določena za njegovo zadnjo pot. Pustil je brez odpora, da so ga oblekli, ter je samo vprašal, ako bo pri usmrčenju mnogo Ijudij navzočih. Ead bi jim par be-sedij v slovo spregovoril. Odgovorilo se mu je, da je le malo Ijudij dobilo pristop in da mu je govorjenje prepovedano. Ob 7. uri zjutraj so Czolgosza peljali v mrtvaško sobo. Šel je tja trdnih korakov. V par minutah je bil privezan na električn stol in je vkljub prepovedi izpregovoril na občinstvo te-le besed: „Usmrtil sem predsednika, ker je bil sovražnik delavstva". V tem trenutku se mu je vrgla preko glave metalična čepica in spustili so vanj električni tok z baterijo 1700 voltov. Czolgozs je bil takoj mrtev. Czolgoszova družina je zahtevala truplo in tudi obleko, ker so ji nekateri za to obljubovali 5000 dolarjev odškodnine, vender se je oblastim posrečilo, sorodnike pregovoriti, da so odstopili od te svoje zahteve. Truplo so vrgli v apneno jamo. Brat in svak nista smela biti navzoča pri usmrčenju.