ir. is,	PoStrtJna	platna v gotovini.
Uto IX..». 26.	V	Ljubljani,	2.	septembra	1922.
Glasilo Strokovne komisije za Slovenijo. (Pokraj. odbor GDSJ.)
Izhaja vsako soboto.
Uredništvo in uprava:
Ljubljana, selenburgova ulica štev. 6/IL
Stane posamezna št. 50 p, mesečno 2 Din. celoletno 24 Din. — Za člane izvod po 40 p,
Oglasi: prostor 1X55 mm 1 Din.
Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste.
Bujna rast.
Idi navzgor iz meglenih nižin!
Išči svetlobo, ker solnca si sin!
H. T.
Nedeljska plenarna seja Strokovne komisije nam je pokazala silen razmah naših organizacij. Prav krepko ie potrdila našo trditev, da bodo mlade in sveže sile. katere je v gibanje za vsako ceno treba pritegniti, poživele življenje naših organizacij.
Vsak preporod rodi bolečine, tako je 'tudi pomlajenje naših organizacij rodilo ‘marsikateri nesporazum.
Zaduhlo ozračje v naših organizacijah ie bilo mogoče odpraviti le na ta način, da smo na strežai odprli vrata in okna. Marsikomu tako odpiranje ni bilo ljubo, ker je bil prepričan, da bo naš odkrit nastop organizacijam škodoval.
Mnogi mislijo, da je dovolj, če člani vodo le to. da je treba v organizacijah medsebojne sloge. Seveda, če organizacija nima drugega cilja kot zbirati člane, potem ie slogaštvo dovolj. A ral pa ne maramo člane samo zato. da jih imamo, temveč hočemo z njimi bojevati bitko za bitko da si priborimo boljše razmere — pravičnejši svet.
Boi pa zahteva požrtvovalnosti in žrtev, teh pa niso zmožni ljudje, ki žive od same ljube sloge.
Žrtev ie zmožen le tisti, ki ie v dno duše prepričan, da se bojuje za lepo. dobro in pravično stvar. Pogumno v boj gredo le oni ki občutiio krivice in. ki vedo, da se teh brez boja ne da odpraviti.
Članstvo, ki naj ima vse te lastnosti ie pa treba vzgajati nekoliko drugače, kot so ga prej, Same zaspane pridige o slogi in o »vkupdržanju« davno ne zadostujejo več. Tudi oni časi, ko so člani svojim voditeljem slepo zaupali so za vselej minuli. Do malega vsaka organizacija se danes že zaveda, da sme posameznik v organizaciji delati le to kar je sklenil kongres ali za to Postavljeni odbor. Potreba polaganja računov na kongresih ie že tako ukoreninjena, da bi vsakdo, ki bi proti temu nastopal korenito pogorel.
Res te. da nekaterim ta razvoi ni po godu, da spletkarijo proti onim sodrugom, ki so nosilci teh novih razmer. Marsikatero poleno pade tem pod noge ali ves ta napor je ničev, kajti sem in tja je mogoče nove ideje sicer nekoliko zadržati, pa še to le za trenotek. ker bušknejo na drugi strani še z večjo silo na dan.
Naglico s katero te ideje objemajo vedno večje in večje množice ljudstva, je Prav jasno pokazala II. plenarna sela.
Kdor je slišal poročila okrožnih in centralnih tajništev, temu ni treba nobenega navduševanja.
Neverjetno koliko mezdnih gibanj so naše organizacije že letos izvedle. Ko bomo imeli zbrane številke za koliko so naše organizacije delavstvu zboljšale plače bodo vsi strmeli. Te svote znašajo že v letošnjem letu ogromne milijone.
Tudi na prosvetnem polju ie življenje nad vse bujno. Ce povemo, da so nekatere organizacije že letos priredile sto ali še več shodov in če bi sešteli vse te shode bi iih bilo gotovo že črez 1000.
Zlasti lepo Statistiko o tem sta podala okrožna tajnika iz Maribora in Celja. Marsikomu je srce igralo veselja, ko je poslušal te silne številke, ki govore več kot cele kniige.
Utis, ki so ga ta poročila na vse navzoče napravila, ostane neizbrisen. Povrh smo pa slišali še o lepem napredku naših organizacij tudi pri pridobivanju novih članov. Nai omenimo, da ie samo mariborsko okrožje orldobllo letos že preko 1000 novih bojevnikov za našo pravično stvar.
Ko smo se zvečer vračali od seje. ki ie trajala celih 8 ur smo bili dasi trudni vendar^ kakor prerojeni. Marsikdo izmed nas pač ni pričakoval, da bodo novi ljudje tako hitro in tako dobro obvladali položaj. Odslej bo naše delo lažje, kajti, da smo na pravi poti priznavajo že tudi tisti. Vi so še včerai malodušno zmajevali z glavami.
*
O	sklepih, ki so bili na tej seji sprejeti bomo še obširneje govorili kajti danes smo boli kot kdaj poprej uverjeni. da ie naša rešitev edino v tem. da vse sklepe z vso energijo uvajamo v življenje.
Prvo in glavno je sedai ko vse tako buino raste, da si uredimo tudi finančno vprašnle, ki je bilo v naših organizacijah skramo zanemarjeno. Mi se prav dobro zavedamo, da organizacije niso zato tukaj. da bi zbirale bogastva v svojih blagajnah. Zato so banke. Na drugi strani je Da treba novdariti, da so tudi prispevki prav važno pomožno sredstvo v boju proti izkoriščevalcem.
V	zadnjih stavkah smo šele prav iasno videli kakšnega pomena ie za stav-kujoče časopis, ki njihovo stvar zagovarja. Ko so se borili kovinarji v tovarni Westen se je takoj znašlo meščansko časopisje. ki ie pričelo z vso silo braniti podjetnika. Pšice. ki jih je to časopisje spuščalo so bile vse namerjene na to, da
pridobe javno mnenje proti stavkujočim in povrh, da napravijo med delavci zme-t šnjavo. Kaj bi bili počeli stavkujoči. če bi ne imeli za seboi časopisa, ki jim je stalno razjasnjeval položaj in povrh še stalno uplival na nestavkujoče delavce, da so pridno zbirali podporo.
Še bolj jasno se ie videl upi;v časopisja pri zadnji stavki rudarjev. \oma.i so rudarii ustavili svoie delo. že je pričelo meščansko časopisje bobnati v svet, da ie stavka politična. S tem so hoteli med občinstvom povzročiti sovražno razpoloženje napram rudarjem, da bi lahko potem stavko s silo zatrli.
če znamo enkrat ceniti vrednost časopisja se po drugi strani tudi ne smemo ustrašiti še tako velikih žrtev za vzdrževanje tega silnega orožja. Stroški za vzdrževanje^ časopisa v današnji draginji stalno naraščajo. Tako na primer je od kar smo mi zvišali ceno »Delavcu« na 40 par, tiskarna nam že tisk dvakrat podražila. Če pride še do ene podražitve bomo radi ali neradi prisiljeni tudi mi podražiti list na 50 par (2 K) za izvod.
Mi razumemo naše organizacije, da težko Dlačujejo, a dopovedati bodo morale svojim članom, da je naš list še vseeno naicenejši v celi Jugoslaviji razun tistih, ki jih vzdržujejo banke. Povrh jim je pa treba prav iasno predočiti. da bi v slu-» čaju če bi organizacije svoj časopis zgu-> bile. bi zgubile z njim toliko svoje sile, da bi imeli sicer člani potem tedensko dve kroni več v žepu. zato bi jih pa dnevno najmanj 30 zgubili pri plači.
One organizacije, ki imajo majhne prispevke pa jih brez kongresa ne morejo zvišati, nai si pomagajo na ta način, da; bodo člani poleg prispevka plačali še te-i densko 2 K za list. člani nai pa vedo. da če draginja narašča, narašča tudi za organizacije in dolžnost njihova ie. če svo-: jo plačo s pomočio organizacij zboljšuje-io, da zvišajo tudi dajatve svoj! organi za« ciji. Sicer bomo prišli prej ali slej na mrtvo točko — seveda takrat bo že pre« pozno.
Gotovo ie. da kapitalisti onemogoča* jejo boj delavskih organizacij največ s tem. da pošiljalo med delavce svoje agente, ki izrabljajo delavsko nezavednost, ter; hujskajo proti prispevkom. Ali kakor se boiuiemo nroti drugim kapitalističnim zvh iačam. tako je potrebno, da pogumno na* stopimo tudi proti tei. ki je mogoče na}-* bolj nevarna, ker ji članstvo najrajše nasede.
Mi smo tukai zato. da odpiramo de-* lavstvu oči, zato ne povprašujte kako boi vplivalo, temveč storite svoao dolžnosti
Rudarska stavka
Uspeh stavke 16 odstotno povišanje temeljne plače!
Vsaka kritika te stavke je od več, če si na podlagi številk ogledamo uspehe.
Da si bodo naši člani napravili svojo sodbo priobčujemo tabelo ki nam kaže koliko so dobivali rudarji plače pred stavko (všteto je tudi 20 K na šilit, ki ga je družba prostovoljno dala) in koliko so si s stavko priborili. Prve številke v. tabeli značijo prejšnjo in druge sedanjo plačo.
končana.
Kategorija	Plača pred stavko	Plača po stavki	Plača se je zvišala stan.
I.	72 K	92 K	20 K
H.	65 K	83 K	18 K
III.	57 K	70 K	13 K
IV.	48 K	57 K	9 K
Doklade kakor:	osebna	draginjska
doklada, družinske doklade in nabavni prispevek ostanejo neizpremeniene v veljavi, torej so se zvišale Je temeljne plače.
Če pomislimo, da so se rudarske plače zvišale zadnjikrat meseca februarja potem bo vsakomur jaspo, da to kar so si rudarji sedaj »pridobili« ni v nikakein razmerju z narastlo draginjo.
*
Edina tolažba s katero »neodvisni« voditelji rudarje tolažijo je, da se bodo odslej rudarske plače vsaka dva meseca regulirale na podlagi narastle draginje. K temu je treba povedati, da je,to sicer dober sistem (mi ga poysod uvajamo) ali malo pomaga odslej hoditi za draginjo, če so pa sedanje plače najmanj 50% za draginjo zaostale.
Povrh je pa treba povedati še to. da so ravno ti ljudje, ki se sedaj na to vejo obešajo, najbolj kričali proti temu sistemu. Unija slov. rudarjev je že 1. aprila 1. 1919. sklenila tako pogodbo, pa so ravno oni celo leto kričali proti temu sistemu, češ plače se morajo za več zvišati kakor pa draginja. Takrat so bili ti ljudje še v naši organizaciji, pa so ruvali toliko časa, da so organizacijo prisilili* da je dotično pogodbo 1920 meseca aprila odpovedala.
Če primerjamo njihovo tedanje kričanje. ki so ga gonili toliko časa. da so organizacijo razbili »ker je premalo zahtevala« z njihovim sedanjim »bremza-njem« in tolaženjem potem si lahko mislimo, da imamo opravka z otroci ali lopovi. • ,	.
i:..: J E. .	*
K stavki sami je treba tudi marsikaj pripomniti, kajti tudi ta stavka je živ zgled kako se stavk delati ne sme.
Pred vsem tista zajčja strahopetnost, kakršne dosedai še nismo nikjer toliko opazovali. Na pogajanjih, lci so se vršila pri Pokrajinski upravi so ti junaki kar očitno kazali, kako se menda sami sebe boje. Če je kak zaupnik-delavec kakšno le nekoliko boli korajžno spregovoril že so priskočili voditelji kakor: Stefanovič (neodvisni). Gosar (klerikal) in Brand-ner (narodni »socialist«) da so mu dopovedali v kakšno nevarnost se podaja. Ko pa je prispela novica, da jc došla v Trbovlje kompaniia vojakov so bili ti ljudje bodisi od pravega ali od navideznega strahu kar trdi in pokrajinski namestnik je imel lahko delo z njimi.
Zgodovina bo odgrnila tajinstvene zavjese te stavke, mi trdimo pa že danes,
da je ali Trboveljska družba ukanila delavske voditelje, ali so pa voditelji farbali rudarje.
Če premišljujemo zakaj so se vse organizacije razun naše. branile sklicavati shode v revirjih, ko so vendar shodi med stavko nujno potrebni. Če premišljujemo dalje zakaj so voditelji kazali toliko očitnega strahu, ter s tem uplivali na zaupnike. ko so imeli vendar 12 tisoč rudarjev za seboj in povrh še dobro konjukturo, kajti železnica ie morala takoj prve dni ustaviti kar tri tranzitne vlake, če dalje opazujemo te ljudi sedaj ko sklicutejo shode, ter pripovedujejo rudarjem da so
Jim izvojevali 60% boljše' plače v resnTc! so dobili pa le 16% potem postajamo vedno bolj uverjeni da je Trboveljska družba ukanila ne voditelje, temveč rudarie s pomočjo njihovih voditeljev.
Pametni rudarji, ki znajo misliti s svojo glavo bodo sedaj uvideli kdo ima in je imel že do sedai prav. Ti nam bodo pomagali odstraniti demagoge iz delavskih vrst, ter upostaviti veliko in močno organizacijo.
Oni pa. ki še sedaj ne bodo sprevf-* deli. da imajo opravka z navadnimi kapitalističnimi agenti, za one naj pa velja pregovor:
Ko laž odebeli, da se jo že otiplje —* pravi tepec šele z zobmi zaškriplje!
Stavka usnjarskega delav. v Ptum zmagovito končana.
Egoizem, izkoriščevanje in sovraštvo do delavnega sloja od strani zasebnega kapitala, so bili tudi v tovarni »Petovia« glavni vzroki, da so usnjarji, prejeli za svoje zadnje orožje, in da so zastavkali. Razmere, ki so vladale nad tamošnjim delavstvom so bile naravnost neznosne. Plače pod vsako kritiko, šikane, terorizem od strani mojstrov in ravnatelja, je bil v tej tovarni na dnevnem redu.
Vodstvo podjetja se pa ni samo s tem zadovoljilo, temveč je poseglo prav po zadnjem kosu delavskih pravic, po kršitvi delavnih pogojev. — Udarec, ki bi bil povzročil veliko rano na delavskem telesu, so usnjarji z vso odločnostjo parirali. Zaupajoč svoji moči in solidarnosti ostalega delavstva, je nastopilo okoli 350 usnjarjev, dne 11. avgusta, križev pot, za svoj kruh in svoje pravice.
Podietje, ki je ta boj izvalo, ga je hotelo na vsak način udušiti. Vodstvo ie izdalo na vsa usnjarska in čevljarska podjetja v Sloveniji okrožnico, s katero naj bi se preprečila solidarnost in medsebojna pomoč ostalih usnjarjev Slovenije. ter na ta na.čin, zlomilo stavko.
Okrožnica, ki je popolna slika, napadajočega kapitala, se je glasila tako-le:
P. n.
V	soglasju z dogovorom, sklenjenim med zastopniki delavstva veleindustrij usnja in sorodnih strok in zveze industrijcev, smo tudi mi v našem podjetju dne 5. t. m. upeljali akordno delo.
Pri določitvi plač srno v akordnih nastavki!) že upoštevali 15% povišek mezd.
Dne 7. t. m. so naši delavci usnjarji kratko-malo odklonili akordno delo in so začeli stavkati. Med drugim zahtevajo tudi, da se delavcem sploh ne smejo dajati povelja in da se ne sme sprejemati in odpuščati delavcev brez njihovega dovoljenja.
Delavstvo se hoče kratkoinalo polastiti vodstva prav na boljševiški način. (Podčrtalo uredništvo).
Stavki so se pridružili tudi delavci naših drugih oddelkov) čevljarji in korbičarji, tako da danes naš obrat popolnoma stoji.
Naš današnji dopis odpošljemo na organlzi' rane tovarne usnja in sorodnih srtrok v sigurni nadi, da nam v našem boju pomagate s tem, da ne sprejeinete nobenega naših bivših delavcev v Vaš obrat in da tudi ne dopuščate, da bi Vaše delavstvo priskočilo stavkujočim na pomoč.
Kakor čujemo, hočejo usnjarji in delavci sorodnih strok, stavkujočim pomagati s tem, da bodo dnevno delali 2 naduri in s tem nadurnim zaslužkom podpirali stavkujoče. Uprava našega podjetja je odločena, izbojevati ta boj do skrajnosti, ker temelji stavka ne samo na socialističnih, marveč še na boljševiških principih. (Podčrtalo uredništvo.
Obveščamo Vas o dogodljajih v našem podjetji!, v polnem zaupanju, da nam v našem boju proti delavski diktaturi v vsakem oziru po-morete.
Naš boj do skrajnosti naj bo tudi Vašemu delavstvu dokaz, da sc delodajalci ne puste brezpogojno terorizirati.
Z odličnim spoštovanjem
»Petovija« usnjarska industrija.
Saxl.
Iz vsebine te okrožnice je jasno razvidno, koga se kapitalisti današnje dobe najbolj boje. — Delavske solidarnosti in medsebojne pomoči.
V	tem boju si jc usnjarsko delavstvo izvo-jovalo 15% poviška plače, akordno delo sc bo določevalo v sporazumu z zaupniki (ne pa po diktatih gosp. Saksla, kakor je on hotel). Sprejemanje in odpuščanje delavccv sc bo vršilo v sporazumu z zaupniki in šc več drugih važnih to£k. Važna, za delavstvo jc tudi točka, ki se glasi:
Ravnateljstvo izda mojstrom ukaz, da so dolžni postopati z delavstvom vljudno in korektno: vsako šikaniranje delavstva imajo zaupniki javiti ravnateljstvu.
Končani boj, katerega zmago je odneslo organizirano delavstvo, je kakor običajno, spremljal smrad meščanskih časopisov, posebno se Je odlikoval mariborski zakotni listič »Tabor«.
Za delavstvo manjka vedno kreditov!
Pri pokrajinski upravi v Ljubljani je oddelek za socialno politiko, čigar šef je g. Ribnikar. Temu oddelku je podrejen tudi delavski odsek. Ta odsek ima med drugimi tudi nalog, da posreduje pri mezdnih razpravah med delojemalcem in delodajalcem in sicer na ta način, da je na željo delojemalcev ali pa tudi delodajalcev prisostvoval pri mezdni razpravi kak uradnik tega oddelka kot nevtralen vodja razprave. To je bila dosedaj edina zaščita. ki io je imelo delavstvo od naše vlade, kljub temu. da je vlada izdala še precej drugih naredb za osnovanje različnih socialno političnih inštitucij. Delavstvo se pač vedno zaveda, da mu tudi ta vladni zastopnik pokrajinske uprave tie bo veliko pomagal, če ne bo močne organizacije in solidarnosti med delavstvom. Ali vsekakor moramo konštatirati. da se ie marsikak spor ob navzočnosti zastopnika pokrajinske uprave rešil mirnim potoni in se jc tako preprečila že marsikatera stavka. Ta delavski odsek
je najboljše deloval takrat, ko še ni bil g. Ribnikar šef tega oddelka. Odkar je g. Ribnkar šef tega oddelka, nam pa vedno meče polena pod noge. Saj je to tudi čisto razumljivo, ker kot eksponent demokratske stranke in kot zagrizen liberalec drugače ne more. Gosp. šef je pustil obvestiti Strokovno komisijo, da se bodo do nadaijnega vršile uradne intervencije le tedaj, ako bo stroške, ki za take intervencije nastanejo, nosila tista organizacija, ki za intervencijo zaprosi, to Pa zaradi tega. ker oddelek nima potrebnega kredita za kritje teh stroškov.
Verjamemo, da oddelek s proračunom oziroma s. kreditom, ki ga ima, ne more izhajati, čudno se nam pa zdi, da ta kredit vedno takrat manjka, ko bi se morale vršiti kake intervencije za stavkujoče delavstvo. Tako n. pr. jc kredit zmanjkal, ko so stavkali kovinarji v Celju in bi bilo potrebno, da ta oddelek napravi svojo dolžnost in zopet ravno sedaj, ko se stavke kar vrste, je temu oddelku zopet
znfanfKalo kredita in predlaga, 'da naj or-’ franizacija. ki kako intervencijo zahteva, stroške temu uradu povrne.
To postopanje in samovladanje gosp. Ribnikarja je obsojevanja vredno, tembolj, ker vsak ve, da so pri tej naraščajoči draginji mezdna gibanja neizogibna in da hoče g Ribnikar s tem ščititi kapitaliste oziroma svoje strankarske pristaše v Sloveniji.
Ti delavstvo se pa zavedaj, da nimaš od te inštitucije nobene zaščite in da je edina tvoja zaščita: Močna, bojazmož-na organizacija.	_____
Dopisi.
Izvaoredni občni zbor podružnice kovinarjev v Celju se vrši v nedeljo dne 10. septembra 1922 v prostorih gostilne »Zeleni travnik« ob Vz9 uri. Sodrugi in sodružice. ki ste člani Osrednjega društva kovinarjev je Vaša sveta dolžnost, da se občnega zbora polnoštevilno udeležite, da se na tem zborovanju otresete tistih nadlog, katere Vas že toliko časa mučijo, kajti le na občnem zborovanju imate priliko, dolžnost in pravico kritizirati od Vas vpostavljene funkcionarje Vaše podružnice. Ako pa ne marate pose-tit sklicanega zborovanja je pa dovolj dokazano, da ne marate več Vaše lastne podružnice kovinarjev v Celju katero ste si leta 1918 z trudapolnim delom ustanovili. Sodrugi in sodružice še je čas. da se še v pravem času zavzamete za Vašo institucijo, katero ne smete pod nobenim pogojem pustiti v nemar. Vaši podjetniki že čakajo kakor lačen volk na ovčico, da Vam požro to kar je za njih najboljša hrana. požreti delavstvu organizacije. Mislimo, da že dovolj sami uvidevate, da brez združevanja ni rešenja da si ne more posameznik prav nič pomagati. Pa Vaši izkoriščevalci že tudi opažajo da ste brez prave moči zato Vas vedno bolj pritiskajo ob tla. Sodrugi in sodružice! ako hočete obvarovati samega sebe pred bičem kapitalistov. Vam ne preostaia nič drugega, kakor, da greste vsi roko v roki v gori omenieno organizacijo, da tako potom močnega združenja ne padete v žrelo kr-voželjnega volka kapitalista. Torci v nedeljo 10. septembra nai vse delavstvo katero spada v kovinarsko stroko prihiti na Zeleni travnik.
IZJAVA.
Z ozirom nato. da si predstavlja delavstvo papirnice v Goričanah, da je predsednik tamošnje podružnice kemičnih delavcev, niihova občinska metla, 'ter da sega niegova predsedniška dolžnost tako daleč, da bi bil primoran na zahtevo tamošniega delavstva svoje delovanje kreniti tako. da bi bilo v škodo in sramoto organizacije sem bil primoran, izročiti vodstvo podružnice mojemu namestniku sod. Ivanu Tekavcu. Izjavljam, da ostanem zvest član Osrednjega društva kemičnih delavcev, ne prevzamem pa, do nadalniega. dokler se ne bo članstvo temeljito predrugačilo, ter se zavedalo svo-iih dolžnosti naoram organizaciji, nobene funkcije. Oni, ki se ne strinjajo z mojimi koraki, lahko, na podlagi § 9. točke 5. društvenih pravil, zahtevajo sklicanje izrednega občnega zbora.
Tozadevne zahteve, ie pošiljati na naslov: Ivan Tekavc. Vaše.
Janko Cvajiner.
odstopivši pred. pod. kem. del. Medvode—Goričane.
K IV. kongresu oblačilnih delavcev za Slovenijo, ki se je vršil v nedeljo 20. t. m. v Ljubljani. Zbrali so se zastopniki organizacije cele Slovenije, da polože račune dosedanjega delovanja in. da ustvarijo temeli boljšemu delu v svrho ustvaritve enotne organizacije izkoriščanih! Kriza v obrti, posebno v tekstilni industriji. kakor tudi Pri krojačih Itd., mezde ki ne odgovarjajo današnjim življenskim potrebščinam, pomanjkljiva oziroma skra-hirana socialna zakonodaja vse to je dalo delegatom dovoli premišljevanja in debat. Konštatirali smo velik napredek organizacije od zadnjega občnega zbora, vendar bi moral biti ta še večji, ko bi vršilo članstvo p dvojno požrtvovalnostjo vse dolžnosti napram organizaciji. Železna volja tega delavstva, obsoja vse osebne bo.ie v delavskem pokretu ter stremi za tem. da se vstvarijo enotni živ-
1	jenski pogoji vseh krajev Slovenije in čuti potrebo ujedinjenja proletariata cele Jugoslavije. Vendar mora proletariat obsoditi preje vse one, ki v svoio osebno korist, zabranjujejo to. Pozdravljamo kongres S^veza šivačko-odjevne ind. Jugoslavije. ki sc vrši 27., 28. in 29. t. m. v Slovanskem Brodu, ter želimo, da bo našel temeli zdravemu ujedinjenju v katero bo zaupalo celokupno delavstvo. Novoizvoljeni odbor si šteje v dolžnost, da v tej težki dobi in borbah, ki se nam napovedujejo. zakliče vsem članom Osr. društva: Brez pomisleka takoi na vztrajno delo. Živela enotna organizacija razred-no zavednega proletariata!
Socialna politika.
Pomoč.
Ljubljanski okrožni odbor Socialistične stranke Jugoslavije je v svoji seji dne 13. t. m. sklenil resolucijo glede izvedbe zakonov o zavorovanju in zaščiti delavstva.
Resolucija priporoča političnim organizacijam SSJ, naj aktivno pomagajo našim strokovnim organizacijam v boju za izvedbo teh dveh za delavstvo nujno važnih zakonov.
^ Dotični oddelek resolucije, ki je priobčena v 182 štev. »Napreja« se glasi.
I.
Okrožni odbor SSJ polaga največjo važnost na oživotvorenje zakonov o varstvu in zavarovanju delavstva. Zato naroča vsem priključenim kraljevnim organizacijam SSJ, da z najaktivnejšim delovanjem pomagajo strokovnim organizacijam amsterdamske smeri pri boju za izvedbo teh dveh zakonov.
Obenem pa najenergičneje protestira proti novemu projektu finančnega zakona, v katerem je določba, ki razveljavlja zakon 1154 b. (Ta zakon določa v slučaju bolezni eno tedensko polno plač-). Okrožni odbor prosi strankino nače: .o, naj ukrene vso potrebno obrambo tega zakona.
*
Kakor je delovanje naših organizacij od političniii strank popolnoma neodvisno, tako po drugi strani sprejemamo z veseljem pomoč, ki nam jo SSJ. nudi.
Socialistična stranka je potom svojega tiska in parlamentarnega kluba največ storila za to, da sta bila omenjena zakona sprejeta. Zato se nismo in se tudi ne boino nikogar bali, če bo treba povedati kdo natn je in kdo nam ni pomagal.
Glede ukinjenja zakona 1154 b, bodo tudi strokovne organizacije storile vse, da ta zakon ostane. Seveda je za izvoje-
vanje moderne socialne politike treba po-ktične moči, ker se ta rešava v parlamentu, kjer pa strokovna organizacija nima zastopstva.
Povedati k zakdnu 1154 b je treba še to, da spada ta zakon med splošne državljanske zakone in, da je rnenda prvi slučaj pri nas v Jugoslaviji, da skušajo tak obči državljanski zakon odpraviti z navadnim finančnim zakonom.
Člane naših organizacij prosimo naj borbo za socialno zakonodajo pazno zasledujejo.
Iz organizacij.
LESNA STROKA.
Stavka ljubljanskih mizarjev, katera poteka že peti teden je povsem mirna. Disciplina stavkajočih jevzorna, kar znači, da je delavstvo po svojih težkih izkušnjah prišlo do popolne zavesti, vsi za enega eden za vse. Ni sile, ki bi mogla razdvojiti meči, katero si je prisvojilo delavstvo po svojih težkih izkušnjah skozi stoletja. Vsa prizadevanja gg. podjetnikov po raznih kotih in gostilnah razbiti delavske vrste ne pomagajo nič. Trditvam, da je delavstvo preveč plačano ne veruje nihče več, (morda gg. podjetniki sami sebi) vsak ve, da delavstvo plačuje od svojega zaslužka 250% vojno odškodnino, posebno se te trditve razblinijo v nič, če primerjamo predvojne cene in predvojne plače s sedanjimi.
Delavstvo strada in hira, da je groza, banke pa rastejo kakor gobe po dežju in grade svoje palače. Na čigav račan? A!i ne ravno za delavske žulje. Vsako podjetje izkazuje koncem leta ogromne dobičke in kaj ostane delavcu koncem leta kakor gladno dete in kvečjemu še kake strgane hlače. Delavstvo pomisli na vse to in spreglej!
Stavka v Gorjah je končana s polnim uspehom delavstva. Izprto pa je še vedno delavstvo v Jelendolu, zatorej naj tja še nihče ne potuje.
ŽIVILSKA STROKA.
1. širša centralna seja »Osrednjega društva živilskih delavcev iii sorodnih strok na Slovenskem ozemlju v Ljubljani« se bo vršila v nedeljo, dne 10. septembra t. 1. ob 8. uri dopoldne v društveni pisarni, Šelenbnrgova ulica štev. 6/11. desno v Ljubljani.	,
Dnevni red:
J. Poročilo predsedstva.
2. Poročilo tajništva.
3. Poročilo blagajniškega stanja.
4. Poročilo kontrole.
5. Organizacija in pokret živilske stroke v Sloveniji.
6. Tariina politika.
7. Ujedlnjenje.
8. Raznoterosti.
Seje se imajo udeležiti vsi centralni odborniki.
Blagajniški pregledniki, ki so nastanjeni izven Ljubljane, naj pridejo en dan prej, v svrho kontroliranja blagajniških knjig.
Predsedstvo.
*
Rogaška	Slatina. Delavstvo	državnega
zdravilišča v Rogaški Slatini se nahaja v mezdnem gibanju. Res je, da s o tamkajšnji delavci danes najbolj slabo plačani, ne oziraje se na to, da je Rogaška Slatina kopclj In da je v takem kopališča vse dražje, se ni nikdo od merodajnih gospodov spomnil delavstvu zboljšati njegov položaj.	Kakor izgloda,	bo precej hudega	boja, ker v
tem	vprašanju	Ima	tudi vlada, kot	neposredni
gospodar zdravilišča besedo.
Objave isi zahvale.
Podpisani	se	najtopleje zahvaljujem vsem
sodrugom podružnice usnjarjev v Ljubljani, za darovano mi svoto, 273 K v času moje bolezni. Anton Terglav, Ljubljana.
Podpisani	se	zahvaljujem vsem	sodrugom,
za nabranih 478 K, ki sem jih prejel v času, moje dolgotrajno bolezni. — Jurij Kopač, Medvode.
Utrinki.
Od zibeli do groba gara delavec kapitalistu in za nagrado dobi obljubo, da pojde po smrti v nebesa, kjer mu ne bo treba več di-lati! — Kadar se večina delavcev spametuje, porečejo 'kapitalistu, naj strada, ako noče delati, in naj čaka, da se naje v nebesih.
N
Tedenski pregled,
Ljubljana, 29. avgusta 1922.
Po vzgledu upornikov v Indiji so se jeli Strniti iudi prebivalci v Mezopoianiji, Ljudstvo '■jk vstalo zoper tiranskga emirja Tejsola in atu gleške čete imenitno nabrisalo. Angležev to ne bo spametovalo in z novimi nasilji bodo post kušali utrditi tvojo oblast nad domačini trpinu 'Človeku se stoži, ko vidi, da je ravno v najbo* gatejših ozemljih največ bede in gorja, in to vse , radi pohlepnosti in brezsrčnosti par ljudi. Vi 'ostalem je postala Mgzopotanija sporna točka, kjer te tarejo interesi Francozov in Angležev. Wte kaže, da izbruhnejo radi nje Se ostri medi narodnopolitični zapletljaji, ker tu udari kapi* Ud ob kapital, ki sam sebi ne bo škodoval, pač pa bo pri tem trpelo na stotisoče delovnih ljudi,
'Naravno je, da se Amerika navzlic svo> jim zatrdilom, da se ne mata vmešavati v ev* roptke razmere, vendarle zanima za razvoj go* tpodartkih odnošajev v Evropi, zlasti v Nem* čiji in Rusiji Glede Rusije se govori, da ji amet riško javno mnenje ni naklonjeno, vendar ne matopa proti njej sovražno,
Glede Nemčije je izjavil zastopnik ame* rUHh bančnih krogov Vanderlip, da Je za Neme #/o edini izhod bankrot. Boji se, da pride ev> ropskim državnikom to spoznanje prepozno.
Sploh 'je stopilo vprašanje Avstrije v tako stazten položaj, da ga je treba brezpogojno ne.* modoma rešiti. Zveza narodov, ki otvori v 'kratkem svoje zasedanje v Ženevi se bo pred* vtem pečala s tem vprašanjem. Avstrija je uvU dela, da jt no reši nobena moč, ako ne dobi pomoči od zunaj. To pa ae lahko zgodi na dva načina: ali, da dobi Avstrija v inozemstvu prU metno posojilo, s katerim bi sanirala svoje fi* nance, ali pa, da se združi z eno izmed ob si o* ,'ječlh držav. Ker je zveza z Jugoslavijo ali Če* hoslovaško izključena, z Italijo po manj ven jetna, je možno edinole g Nemčijo, o čemer se resno razpravlja v Avstriji in Nemčiji, ter tudi v Inozemstvu. V slučaju združitve Avttrije z Nemčijo mora priti do korekture meje m Ko* mikem, kjer ja izgubila Jugoslavije dobršen del slovenskega ozemlja v prid Avstriji.
!Avstrijski državniki potujejo po vsej Ev* ropt, ter tičejo potov in izhodov iz sedanjega nevzdržnega položaja. Kaj bo * posojilom čet boslovaške Avstriji, te še ne ve — Avstrija tl prizadeva dobiti posojilo tudi v Italiji in se je radt tega mudil zadnje dni v Rimu avstrijski •odpotlanec, O uspehu njegovega potovanje se ve nlčetar;
Avstrije ja stavila veliko upanja na An* gRfo. Ta je pa tedaj po svoji vladi izjavila, da :'ja dala Avstriji dovolj posojila, namreč 2*/* mi* lljorm funtov šterlingov, ter da ji sedaj ne more vač pomagati, razen če tega ne storita tudi 'Francij* in Italija. Pa iz te moke bo težko kaj kruha. Angleški ministrski predsednik Uoyd 'George se je vrnil v London in bo posvečal av• sirijskemu vprašanju velike pažnje.
Vsled preteče gospodarske katastrofe v !/tvatriji to te pojavile m političnem obzorju MMe antante različne kombinacije. Tako se go* vori med drugim o koridorju (prehodu) med ČahotlovaSko in Jugoslavijo. Ideja ni nova, zdaj pa je stopila zopet na dan. Pripravljeni moramo biti na nove dogodke dalekosežnega pomena.( Italija zre z ozirom na te vesti zelo zavistno na 'Jugoslavijo in italijansko nacionalistično, ter faHstovsko časopisje je polno ščuvonja zoper države male antante.
'Angleško stališče glede reparacij je zrna* galo proti francoski trmoglavosti. Na današnji sefi teparacijake komisija ta dovoli Nemčiji
odplačila. S tem st bo Nemčija znatno oporno* g la, francoslia diplomacija pa je prejela zatlu* ženi nos.
Komaj so potihnile vesti o ogromnih stav* kah v Ameriki, je že izbruhnilo veliko mezdno gibanje nu Francoskem. Policija skuša sicer po* ložaj s svojimi komunikeji zakriti ali vsaj po* kazati v lepši luči, vendar se istina ne da za* tajiti. Nevzdržno stanje je pripravilo zlasti ko* vinarje do tega, da jih stavka nad 60% in si skuša na ta način priboriti svoje pravice. Trans* portnih nameščencev se udeležuje stavke okoli 300.000. Posledice utegnejo bili usodne tudi francoskemu kapitalu.
Konferenca male antanta in Poljske v Pragi je bila v pondeljek dne 28, t. m, zaklju* čena. Med delegati držav male antante in Poljske je bil dosežen popoln sporazum, zlasti glede nastopanja na zborovanju Zveze narodov v prašanju Madžarske. Posamezni državniki so odpotovali, jugoslovanski minister zunanjih po* slov Dr. Ninčič pa je posetil kralja Aleksandra v Marijanskih Lažnih. V splošnem so se na praški konferenci obravnavala vprašanja, ki so na dnevnem redu prihodnjega zasedanja Zveze narodov.
Na Dunaju zboruje 'te dni interpatlamen* faren kongres, katerega se udeležuje okoli 300 poslancev raznih narodov in držav. Kongres se bavi predvsem z gospodarskim in finančnim vprašanjem. Konferencam predseduje avstrijski krščansko*socialni poslanec Dr. Mataja. Nastopil je tudi že bivši avstrijski zunanji minister sla* bega spomina Czernin, ki je govoril zato, da se Avstrija združi z eno sosednjih držav. Nadalje so govorili na tem kongresu o narodnih manj* šinah, kar bo ostalo vedno eno najbolj perečih točk v mednarodnih odnošajih, dokler ne za* vlada socialna pravičnost.
Glede sklicanja narodne skupščine so že začeli cincati. Baje se vendar sestane dne 20. septembra. Čaka jo ogromno delo. Kako ga bo vzpričo lastnosti svojih poslancev izvrševala, se ne da nič reči, navdajajo pa nas zle slutnje, ako pomislimo na dosedanje njihovo »delovanje*.
septetnGra
dajnl odbor, ki bo dovršil zakonski načrt o urad* nikih, ki se na to predloži narodni skupščini. Kolikor je doslej znano, je ta načrt uradniškega zakona pravcato ubožno izpričevalo političn* nezrelosti in pomanjkanja socialnega čuta na* ših vodilnih državnikov.
Ministri se s svojih komisij in konferenc polagoma vračajo v Beograd, ki bo zopet oži* vel. Zopet se bo v bleščeči prestolnici manife* stiralo narodno edinstvo, v okajenih predmest* jih in selih pa se bodo stiskale pesti v onemo* gli jezi nad krivicami, ki so jih obsojeni trpeti delavni sloji.
V	vseh političnih strankah Jugoslavije, zlasti v slovenskih je opažati vrenje. Razkol v demokratski stranki je očiten, pravtako v klet rikalni. Povsod zija propad med konservativ* nimi starimi in radikalnejšimi mladimi. Začel se je razkroj v kapitalističnih strankah samih. Upajmo, da je to tudi že začetek poti k no* vemu družabnemu redu in to boljše bodočnosti.
Stavka rudarjev trboveljske premogokopne družbe je končana, preti pa izbruhnitt stavka trgovskih nameščencev, ki so ponekod Se silno izkoriščani Povsod se vidi jasno, da kapiteli* stični mogotci nimajo srca pa tudi ne umevanja za duh časa. Stavke in slični pojavi to dovolj nazorno dokazujejo.
V	imenu Strok, komisije (P. odb. GDSJ.). Izdajatelj: France Svetek. Odjrovomi urednik:
Ivo Meznarič.
[lisi Mii Ui vlilji
resisirovana zadruga z omsiesa zavezo
sprejema hranilu)) vlogu vsak delavnih od 8, do l? or« ta (Ih obrestuje po Stotih
Mt* 4%
Rentni davek plaža drufitvo iz svojega. Obresti se kapitaltzlr&Jo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovora. Posojili* dej« svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali aaatavl vrednostnih pa piri o v. Menice . se eskomptajejo po bančni obrestni merL
w EM Mi deoni mi.
Mi aton jggiijteg ii mtttna M
(zadstie novosti) priporoča svojim članom
PoStnl predal St. 13.	|	g	«1U* B 8 ^	18532.
Tiltf. int. It. 179.	L J	u O 8 J £3 n a® Bržol. oasl. .Kofies* mn.
Cantralas Ljubljana VII, Žibertova ulica št. 269.
Podružnice S Ljubljana: Kolodvorska cesta št. 56, Sodna ulica št. 4, Bohoričeva ulica št. 12, Trnovo, Rožna dolina, Glince; dalje: Celje, Štore, Rogatec, Radeče, Poljčane, Borovnica, Litija, Kamnik, Tržič, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. gora, Ljubno, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, Sv. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Lese, Mežica, Črna I., Črna IL
$oma$BienlM: Le v prodaiaimssSi svojih zadrug kupili®!® vadao stajboije najcaneje S
Pristopnina K 10* Kdor Se iti lian, nal pristopi I DafleS K 200.