Na obisku v KS Hinko Smrekar
Obljube in samo obljube!
Krajevna skupnost Hinko Smrekar je bila ustanovljena v začetku leta 1961. Okoli pet tisoč krajanov, kolikor jih živi in dela na območju te krajevne skupnosti, je z mar-sičem nezadovoljna, kar se odraža tudi pri delovanju de-legatskega sistema in druž-¦benih aktivnostih nasploh. Že leta in leta je izdelan zazi-dalni načrt, ki bi dokončno dal pravo podobo, pa je kot mnoge obljube in želje kraja-nov, ostal le na papirju. Hira-nje hišne samouprave, zme-da v stanovanjskem gospo-darstvu, čedalje večji birok-ratski apetiti, malodušje od-govornih organov do proble-mov in še kopica nerešenih vprašanj so bila tema razgo-vora s krajani in vodstvenimi strukturami omenjene krajv-ne skupnosti.
Čeprav smo ta razgovor organizirali takorekoč na »ho-ruk«, se ga je udeležilo kar deset krajanov, ki skuša-jo tudi v tej obliki javnosti po-vedati, da tako ne gre več na-prej!
»Zazidalni načrt je star 40 in yeč let. Že takrat, ko sem obiskovala šolo, se je na ve-liko govorilo, kaj bomo prido-bili z novim zazidalnim načr-tom. Vse je več ali manj os-talo na papirju, neurejenost na komunalnem področju, skrb za ureditev obrtnih de-javnosti in infrastrukturnih dejavnostih je prepuščena stihiji. Drenikova cesta, ki je razdvojila krajevno skupnost, nas je še bolj odtujila. Zaradi bližine industrijske cone se dobesedno dušimo v smra-du. Vemo, da so čistilne na-prave drage, vendar z dobro
voljo bi se dalo marsikaj ure-diti, zlasti sedaj, ko imamo obvoznice. Na primer Goriš-ka, Verovškova so ulice, v katerih pride vsaj enkrat te-/densko do težjih prometnih nesreč, kar pomeni, da tudi na področju prometne vac-nosti marsikaj šepa,« sta raz-mišljala Bojana Tasič in Mi-ran TronteL
Ivanka Pihler je opozorila na vrsto nepravilnosti na področju stanovanjskega gospodarstva. »Hišne sa-mouprave hirajo, Skupnost stanovalcev krajevne skup-nosti nikakor ne more zaži-veti, to pa ni nič čudnega, saj našim prošnjam, dopisom in zahtevam nihče ne prisluh-ne. Okoli deset družbenih stanovanj je praznih, imetniki stanovanjske pravice pa, ali so se odselili v lastna stano-vanja ali drugam, družbena stanovanja pa uporabljajo dostikrat tisti, ki do tega niso upravičeni.
Ekonomske stanarine ja, toda ne tako, kot to počne Stanovanjska skupnost: za vsako ceno čim več točk, da bo več denarja na kupu, toda kam se ta izteka, nam ni po-vsem jasno. Kljub skokovite-mu porastu cen stanarini, vedno primanjkuje sredstev za najosnovnejša popravila in obnovo.«
Krajani te krajevne skup-nosti prvega oktobra praznu-jejo svoj praznik, zato so izra-bili to priložnost in opozorili na vrsto težav, s katerimi se srečujejo vsak dan, morda pa jih bo vendarle kdo uslišal.
Zapis prip_rayil Jože Čurin