SLOVENSKI ŠPORTNI LIST Ljubljana, četrtek 19, oktobra mi cena 20 din leto svil — št. u OB ZAKLJUČKU KOLESARSKE SEZONE INANO nadariene tekmovalce Letošnja kolesarska sezona je prinesla slovenskemu kolesarstvu izredne uspehe. Med Prvo deseterico je kar šest slovenskih kolesarjev. Najboljši kolesar sezone je Levačič iz Karlovca Ko ocenjujemo nastope jugoslovanskih kolesarjev na ^»eh pomembnejših priredi-tvah, kot Tour de 1' Avenir, Jug-osilaviji, Po Bolgariji, državno prvenstvo, dirka ‘Šport in svet« dobimo naslednji razpored deseterice najboljših jugoslovanskih kolesarjev. Levačič, Šebenik, Valčič, Žirovnik, Boltežar, Bajlo, Vuko-jevič, ŠkrI, Valenčič in Ukmar. Ta razpored dokazuje, da je v naši republiki kolesarski Pogovori o bodočem delo Ustanovili bodo strokovne organe pri občinskih in okrajnih zvezah za telesno kulturo Predlog za enotne sklade za telesno kulturo pri ObLO — Kako se bodo pripravljali Na olimpijske igre in svetovna prvenstva? Ljubljana, 19. okt. V zadnjih dneh je bila v Ljubljani cela vrsta posvetovanj, ki sta jih priredila Zveza za teles-J10 kulturo Slovenije in Okrajna zveza za telesno kul-tero Ljubljana. Vsekakor drži, da taki posveti močno ko-Ustijo razvoju naše telesne kulture, ker se izkristalizirajo Cazna mišljenja in zaključki so mnogokrat zelo plodni. Na jeh posvetovanjih so se dogovorili o čim bolj pospešenem delovanju občinskih in okrajnih zvez za telesno kulturo, ? načelih finaciranja v letu 1962, Komisija za kvalitetni ®port pa je razpravljala o pripravah vrhunskih športnikov na olimpijske igre in svetovna prvenstva. Na posvetu, ki Sa.je priredila Okrajna zveza za telesno kulturo, pa so aajveč časa posvetili problemu občinskih zvez v Ijubljan-akem .okraju in borbi za sklade pri Občinskih ljudskih "Oborih, ki bi bili namenjeni razvoju telesne kulture na področju posameznih občin. O vsem tem obširnejše poro-Cftaio na notranjih straneh našega lista (str. 3, 4, 5). šport kvalitetno napredoval in da imamo dovolj nadarjenih tekmovalcev, ki bi se ob dobrih pogojih še bolje uveljavili v mednarodnem merilu. Strokovnjaki Kolesarske zveze Jugoslavije že danes mislijo na priprave naših kolesarjev na prihodnje olimpijske igre. V okviru teh priprav sodi že največja kolesarska prireditev prihodnje sezone. Dirka po Jugoslaviji, ki se bo začela v Makedoniji in končala v Sloveniji, Dolga bo več kot 2000 km. nastopili pa bodo najboljši kolesarji vse Evrope. Vsaka .država bo imela pravico nastopiti ,s šestimi tekmovalci. Za smotrnejše delo so naši strokovnjaki razdelili kolesarje v tri kategorije: prvo sestavljajo starejši člani iz prve deseterice z Levačičem na čelu, drugo mlajši ■ tekmovalci iz prve deseterice z Boltežarjem na čelu tretjo pa obetajoči mladinci kot Bilič, Jurič in drugi. Vratar Kladivarja Kranjc se je odlično izkazal na nedeljski tekmi Kladivar : Odred- Krim JESENIŠKI hokejisti na ledu Fenerbakče: Nurnberg 1:2 (0:0) Istambul — V drugem kolu tekmovanja za pokal evropskih nogometnih prvakov, je Nurnberg premagal turškega prvaka Fenerbakče z 2:1 (0:0). _ iiiiiiiiiii VELIKE PRIPRAVE V VSEH KLUBIH NA NOVO SEZONO Jesenice, 19. okt. Že pred tedni je prišel na Jesenice trener VVolkovvski in začel s pripravami jeseniških hokejistov na novo sezono, Mnogi od igralcev so se poleti pripravljali z dppolnihmni športi in si do prihoda trenerja Razprava o RUDARJU Ljubljana, 19. oktobra. Včeraj zvečer je Komisija za pritožbe ligi odbora razpravljala o pritožbah Celja, Kladivarja in Rudarja na odločitve Tekmovalne in Disci-plinsike komisije. ,zju7“",jana’ ly- °Lt. Včeraj kari'31 8,(1 0:jPolovali kotal-Prv * V dalijo na svetovno So e,astvo, ki bo v Bologni od Zen(do 22' oktobra. V repre-Kle,,auc‘ s’° Derenda Kufjuša, ^dnenc Franck, Andree Tja-Bin ersin Peter in Kristan se n so ta čas te,me-le •'Zkpristilk saj jim je bi-iVlojip6111}® ze^° naklonjeno. Pravn" •Sf> mm>S° truda v pri-Jneot n se nadejajo dobrih fctvu’ bodo na prven- oaločale o vrstnem redu tekmovalcev desetinke točk. N-a prvenstvu bodo nastopili kotalkarji 13 držav: Belgije, Francije, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Velike Britanije, Italije, Jugoslavije, Nove Zelandije. Nizozemske, Portugalske, Španije, Švice in ZDA. Vsega ho nastopilo 42 tekmovalcev in tekmovalk, posamezno ter (3 dvojic. Doslej so ) . 'i reprezentanti nastopili na dveh evropskih prvenstvih, tokrat pa prvič na svetovnem prvenstvu. Upajmo, da bodo številnim uspehom, ki so jih dosegli v mednarodnih arenah, dodali tudi nove z letošnjega svetovnega prvenstva. Republiška namiznoteniška liga Kranj, 19. okt. V okviru republiške namiznoteniške lige -je sinoči Triglav premagal Jesenice z 9:0. Rezultati: Tomc : Šmit 2:0, Teran : Kavčič 2:0, Frelig : Rebolj 2:1, Teran-Tomc : Kav-eic-Rebolj 2:1, Knap t tih 2:0, Čadež : Kavčič 2:0, Knap-Ča-dež : Cih-Kavčič 2:0, Teran : Kavčič 2:0, Frelih : Šmit 2:0. Največ razburjenja je povzročila odločitev Disciplin sike komisije, ki je kaznovala NK Rudar s prepovedjo nastopanja na eni prvenstveni tekmi zaradi tega, ker je NK Rudar kljub opozorilom uvrstil v moštvo mladinca Pajerja, ki še ni bil star 17 let. Na včerajšnji seji pa je vodstvo Rudarja prikazalo, da je dobilo vsa zdravniška in registracijska potrdila od podzveze ter tudi informacije, da mladinec Pa j er pod temi pogoji lahko nastopa. Kaže, da je ta obrazložitev Rudarja prepričala člane komisije, ki so preklicali prejšnjo odločbo Disciplinske komisije in kaznovali NK Rudar le z ukorom. Tako bo tekma med Rudarjem in Gorico, ki bi morala biti prejšnjo nedeljo v Trbovljah, odigrana pozneje. Komisija za pritožbe je tudi zavrnila pritožbi celjskih ligašev Kladivarja in Celja, ki sta se pritožila proti verifikaciji tekem Kladivarja in Celja z Rudarjem. V obeh tekmah je zmagal Rudar s 4:2, predstavniki obeh celjskih enajstoric pa so zahtevali, da bi tekmi verificirali z rezultatom 3:0 v korist Kladivarja in Celja, češ, da mladinec Pajer ni imel pravice nastopa. Znano je, da za take prestopke ni predvidena tekmovalna, marveč le disciplinska kazen. Mednarodni atletski miting v Bologni Bulogna, 19. okt. Na mednarodnem atletskem mitingu v Bologni je Jugoslovan Kovač zmagal v teku na 400 m s časom 47.9. Ostala dva Jugoslovana, ki sla nastopila na tem tekmovanju, Majtan in Jooo-vič, sta v svojih disciplinah v všino in metu krogle zasedla tretji mesti. Majtnn je skočil v višino 2 m. Jocovič pa je vrgel kroglo 16.99 m. Rezultati: 400 m Kovač (J) 47.9, Barbaris (I) 48:8, 1500 m Baran (Polj) 3:47.1, 400 m ovire Čavičalov (SZ) 51.5. višina Pettersson 2.05, krogla Soz-gornik (Pol j) 18.07, kopje Kuz-neoov (SZ) 79.71, troskok Mal-čarsik (Polj) 16.33. VVolkovvskega nabrali dovolj telesnih moči. Upravni odbor si je ves čas prizadeval, da bi bili igralci državnega prvaka čimpreje na ledu, preje, preden bi stekli v pogon kompresorji domačega drsališča. Tako se je funkcionarjem Jesenic posrečilo organi-zieati tO-dnevni trening v Zahodni Nemčiji. Danes ob 0.01 je 17 igralcev pod vodstvom Toneta Tomazina odpotovalo v Misbach. Konec tedna se bo pridružil igralcem še trener Matko Medja, ker trener Andrej WoIkowski ni dobil nemške vize in zatoni mogel odpotovati s svojim moštvom, Jeseničani so se do odhoda v Misbach pripravljali kar štirikrat na teden, tako da bodo prišli na led s potrebno kondicijo, kar bo tudi omogočilo vsakemu posamezniku, da se bo hitreje dokopal do vseh tehničnih fines. Domačini mnogo pričakujejo od letošnje trojke Tišler— Felc—Smolej in kot smo zvedeli, so se prav ti igralci za letošnjo sezono temeljito pripravili. Po 10-dnevnem treningu v Misbachu bodo Jeseničani odigrali štiri prijateljske tekme. Ena od teh bo tudi v Salzburgu. Vrnil; se bodo 3. novembra, na Jesenicah pa bo že prva tekma 5. novembra s švedskim klubom iz Skelefteja,^7. novembra s švicarskim moštvom iz Davosa in 1. novembra iz KAC iz Celovca. Približno v istem času, ko se bodo pripravljali Jeseničani, bodo odpotovali na Poljsko hokejisti Partizana, medtem ko Črvena zvezda namerava oditi v ČSSR. Omenimo naj, da bo Crvena zvezda or-ganizarila v počastitev državnega prazika, 29. november, velik mednarodi hokejski turnir. Po vesteh iz Beograda . bodo sodelovala nekatera najboljša evropska moštva. In kako ie s hokejisti Ljubljane, Tudi Ljubljančani že nekaj tednov marljivo trenirajo. Večkrat iib vidimo na igriščih pod muzejem NOB, na trening pa prihajajo vsi, saj je njihova edina želja, da obdržijo na prvenstveni lestvici iste pozicije kot lani. Njihova samozavest pa je razumljivo znantno porasla. To pa zato. ker se zavedajo, da je pred njimi v neposredni prihodnosti otvoritev umetnega drsališča, s tem pa se bo za. hokej začela tudi nova doba v našem glavnem mestu. JUDOISTI Z DUNAJA NA GOSTOVANJU V LJUBLJANI V soboto ob 2». uri bo v Domu sindikatov na Miklošičevi cesti mednarodni dvoboj med Judo klubom sAViena in domačo »Olim-jjuti«. V moštvu gostov bosta nastopila dva tekmovalca, ki sta na nedavnem evropskem prvenstvu zasedla drugi mesti in absulutnl prvak Avstrije. \;t luišili v* ■ Petek, 20. X. KOTOLKANJE — Bologna — svetovno prvenstvo (do 22. 10.). Sobota, 21. X, SMUČANJE — Beograd — skupščina Smučarske zveze Jugoslavije. JUDO — Ljubljana — mednarodni prijateljski dvoboj Olimpija : Wien, Nedelja, 22. X. ROKOMET — republiška liga, moški: Krim : Tržič, Kovinar : Celje, Brežice : Krško, Šentvid : , Ajdovščina, Branik : Mladost. Zenske: Svobodo : Slovan, Črnomelj : Piran, Mladost : Drava. II. zvezna liga—zabod Slovan : Izvidjač, (10.30), Export-drvo : Zenica, Slavija : Slobo-da (T), Rudar : Sloboda (V), Partizan : Odred. NOGOMET — I. zvezna liga: Borac : Dinamo, Vardar : Rije-ka, Crvena zvezda : Novi Sad, Hajduk Beograd, Vojvodina : Partizan, Velež : Sarajevo, II. zvezna liga — zahod: Zeijezni-čar : Proleter, Trešnjevka : Karlovac, Lokomotiva : Sloboda, Varteks : Split, Šibenik : Maribor, Čelik : Borovo, vzhod: Radnički (K) : Rudar, Srem : Spartak, Budučnoet : Radnički (S), Radnički (B) : Mačva, Pri-štjna : Sutjeska, Proleter : Rad-nioki (N). SCL — Triglav (Lj) : Rudar (15.00), Ljubljana : Slovan (10.M), Kovinar : Celje, Sobota : Triglav (Kr), Kladivar : Ilirija, Gorica : Odred Krim, ATLETIKA — Maribor — »Zor kov memorial« z udeležbo najboljših hrvaških in slovenskih atletov. KOŠARKA — zvezna liga: Crvena zvezda : Radnički, Železničar ; Beograd, Zadar : Lokomotiva, Šloboda : Olimpija, Partizan : Dinamo. KOLESARSTVO — Dirka »Osvoboditev Istre« ODBOJKA — Konec državnem ga prvenstva. ZAKOPANI CHAMONIK OD SKAKALCEV največ pričakujemo Skakalci, ki so bili zbrani kot so od njih zahtevali. To pred nekaj tedni v Portorožu, morda ne velja prav za vse, so dokazali, da so si z dopol- vendar je večina v celoti iz-nilnimi športi že skoraj do polnila vse naloge in zahteve, maksimuma izboljšali fizične Čez nekaj dni bodo skakal-sposobnosti. In prav to je ti- ci verjetno odpotovali v Ita-sto, kar je vredno pohvale, lijo v Ponte di Legno, kjer Prav med skakalci je namreč bodo na skakalnici iz umetne •od vseh smučarjev največji mase preizkusili skakalne odstotek tekmovalcev, ki se sposobnosti. Če pa bo šlo vse aktivno ukvarjajo z drugimi po sreči, bomo čez_ nekaj ted-športnimi panogami. Nova se- nov tudi pri nas dobili na Mo-zona bo pokazala učinek tega stecu v Ljubljani skakalnico smotrnega dela. iz umetne mase, kjer se bodo Na testiranju v Ljubljani vsi kandidati za sestavo reso se merodajni funkcionarji pfezentance pod strokovnim prepričali, da so posamezniki vodstvom pripravljali, dokler samoiniciativno vartMi «e ver ne bo zapadel snee v Planici. Še konzervativna 1962 MNENJA Medtem ko smo o alpskih smu čarjlh in skakalcih napisali že več spodihu-dnih besed in se tudi prepričali, da so sredi temeljitih priprav, je bilo o tekačih malo ali skoraj nič govora. Republiški referent za teke tov. Linke je na naša vprašanja, kako potekajo priprave tekačev, z zadovoljstvom odgovoril, da je predvsem z mladimi tekači delo lahko Vsi kandidati so prejeli posebna navodila, kako morajo potekati njihove poletne priprave oziroma suhi trening Večkrat so imeli okrajne preglede in tudi šikupna testiranja Kondicijski trening in priprave je vodil znani atletski trener tov. Kolarič. Ko smo ga vprašali kaj meni o telesni zmogljivosti tekačev, nam je atletski strokovnjak takole odgovoril: — Najprej bi rad poudaril, kar sem najprej ugotovil, da je smučanje popolnoma na amaterski osnovi. Kot atletski trener sem bil nad smučarji prijetno presenečen, ker vem, da smo atletiko že profanirali. Najprej smo imeli v avgustu skupni seminar, nato Je bilo testiranje po okrajih in sicer v Ravnah in na Bledu in prejšnjo nedeljo spet skupni pregled v Gorjah. S Kaj so pokazali testi in pregledi? — Rezultat drugega testiranja je pokazal velik napredek od prvega Prav preteklo nedeljo, ko smo se zbrali v Gorjah, sem bil nad mladinci nadvse zadovoljen. Zbralo se je 26 kandidatov in takoj sem ugotovil, da po klubih, razen morda v Mojstrani, skrbijo za tekaški naraščaj in mislijo ha priprave svojih tekmovalcev na novo sezono. Presenetilo me je, da ima danes mladina fizično skoraj iste kvalitete kot člani. Naj omenim, da je bil le Gašper Kordež od članov boljši od številnih mladincev. B Alj sftaresjšj tekmovalci ne iz-podnjujejo v predsezoni določenih navodil? — Kakor sem bil presenečen nad prizadevnostjo mladega rodu, tako me je presenetilo še konzervativno gledanje nekaterih starejših, bolj ali manj odsluženih tekmovalcev, ki mislijo, da je potrebna le vadba na snegu brez priprav v suhi sezoni. Tem bi rad povedal, da ima na primer odlični nemški smučar Ttboma posebnega atletskega trenerja, ki skrbi za njegovo fizično kondicijo. Cas bi bil, da enkrat za vselej napravimo konec temu konzervativnemu, zastarelemu gledanju Zato se ne čudim, da nekateri sploh niso prišli na testiranje, ker so pač mnenja, da le vadba na snegu zadošča. ■ Kje najbolj skrbijo za smotrne priprave tekačev? — V Ravnah in v Gorjah je delo vzorno. Tu je pravi športni režim in oba trenerja Zemva in Robač zaslužita pohvalo. Za boljši pregled naj vam povem samo nekaj primerov, kako se nekateri trudijo in kakšne uspehe so dosegli tik pred novo sezono. Kalan je na prvem testiranju napravil 60 počepov z ročkami 28 kg, na zadnjem testiranju pa že 120 počepov. Se lepši primer je Krpač, ki je na prvem testiranju potreboval 6 sekund za plezanje po vrvi, tokrat pa le 4. Ali od 32 sklec je tokrat izboljšal na 45. ■ Kaj pa kros, ki je bdi v ospredju zanimanja? — Prav pri krosu — v teku na 2500 m s palicami — je prišla do izraza pripravljenost mladincev in nezadostna kondicija elanov. Edini Kordež Gašper Je bil boljši od mladincev in je za progo potreboval 9:26, medtem ko so mladinci Marijon, Krpač, Bovče in Kobilica bili daleč pred člani. Tov Ko-larič nam je ob tem razgovoru zaupal še to, da že danes misli tudi na okvirne pri prave naših tekačev za bodoče olimpijske igre v Innsbrucku. Po njegovem mnei>;u se bodo tekači morah pripravljati , načrtno vsa leta do odhoda v Innsbruck, priprave pa naj obsegajo vsa tekmovanja. logorevamja, testiranje m rekreacijo do 1984 leta Samo načrtno in znanstveno delo z na Šimi tekači bo rodilo u~peh tudi v najvišjem tekmovanju — na olimpijskih igrah Proge: slalom in veleslalom za moške in ženske JEMC na suhem 54 Sil! Pred tednom dni je odšel v Zahodno Nemčijo naš smučarski reprezentant v skokih, Božo Jemc. Nekaj časa je živel v K61-nu, nate pa še v Stuttgartu. V to mesto je prišel v trenutku, ko so bili zbrani vsi najboljši zahodnonemški skakalci, ki so se letos že tretjič zbrali na skupnem treningu pred novo smučarsko sezono. Približno 40 km od Stuttgarta, v Wie-senste-i gu je skakalnica iz umetne mase, ki dopušča skoke blizu 60 m. Naš Jemc si je ogledal to ska kalnicc in jo tudi preizkusil. Eden izmed nemških skakalcev mu je posodil celotno opremo in Božo se je ksr ‘akoj pognal čez most in dooegel najdaljši skok 54 m. Preskočil je vze ostale za 5 do 6 m, kar je vzbudilo splošno presenečenje med nemškimi skakalci- in strokovnim vod stvom Takoj po prihodu v domovino nam je Jemc podrobno povedal nekaj obrobnih zanimi vfy?tt s tega tTerpricca — V Wiese»sticiiu so se zbrali najboljši zakodnenemški skakalci kot Tborna, Ilapple, Kurz in drugi. Pod vodstvom trenerja Roscherja so se pripravljali nekaj dni in to že tretjič v letošnjem poletju. Opazoval sem jih pri treningu in se seveda tudi mnogo pomenil o njihovem načinu življenja, o pripravah za svetovno prvenstvo, o naših skakalcih ipd. formi so nemški ALPINCI že novelira ol vzpenjačah! Najtežje pogoje -/.a delo imajo alpaki smučat ji. Zvedel' smo, cla imajo Švicarji, Avstrijci, Franco/A in Italijani velike težave, ne sicer s tehnično platjo, pač pa z izbiro tekmoval-namreč vabijo najboljše alpinee onstran Atlantika m jim nudijo velike vsote, nacionalne smučarske federacije pa se na vse kriplje trudijo obdržati te tekmovalce na starem kontinentu. Ali jim ho to u snel or’ Danes -e težko reči. kako se bodo posamezniki odtočili, drži pa. da je to psihološki udarec za države z bogato tradicijo, ki imajo ze polno zlatih, srebrnih in bronastih kolajn Pa vendar trenerji alpskih smučarjev v Avstriji, Švici. Franciji in drugod ze zbirajo na skupne priprave kandidate za sestavo reprezentanc. Tako smo zvedeli, da so imeli Švicarji vsak mesec po pet dni treninga v Alpah, v novembru bodo ineli 10-dnevni trening, decembra pa bodo že nastopili ra pmit, tekmah. In kakšno je stanje pri nas? Po treningu na Kredarici so ime h prejšnji teden alpinci spet preizkušnjo o fv/rrrrh sposobnostih. Testiranja se je udeležila večina kandidatno, trener Magušar jim je pripravil naslednje preizkušnje: spretnostni poligon, dvakrat 40 m sprint, pet žabjih skokov, plezanje po vrvi, dviganje uteži, vztrajnostni tek 4 X F>0 rn moški m 5 X />0 m ženske. Na splošno je trener Magušar ugotovil, da so tekmovalci po klubih pridno vadili, najboljši uspeh pa je med moškimi dosegel Jamnik, pri ženskah pa Ankeletova. Konec meseca bo spet skupni trening pri deški koci ah na Kredarici, v novembru pa bi že morah, trenirati ob vzpenjači, tako da bi bili do začetka decembra, ko se bodo pričele prve tekme, kondicijsko najbolje pripravljeni. In kakšen je koledar tekmovanj do svetovnega prvenstva? ,■ December: Val dTsere (od 16 do 17.) ■ Januar: Adelboden (Švica) 8. L, W en gen 13. do 14 /. (moški); Grindelmald 11. do 12 (ženske); Kitzbuhl (moški) 20. do 21.; Badgastein 18. do 19. (ženske) ■ Februar: Republiško prvenstvo in nato takoj odhod o Chamonix V kakšni skakalci? — Opazil sem, da so načrtno trenirali in da so v polni kondiciji r-a vendar, ko sem preizkusil skakalnico, mi je takoj uspelo vse preskočiti za nekaj metrov Prišel sem v VViesen-steig nek n j dni pred mednarodno tekmo, za katero je bilo v bližnji in daljnji okolici veliko zanimanje. Rekord skakalnice je 55 m. meni pa je uspelo skočiti 34 m, Ste morda nastopili na tej mednarodni prireditvi? , Me! Po mojih uspelih skokih, so bili vsi »preplašeni« in so se verjčtno prestrašili, da jim bcm odnesel nagrade. Zato me niso povabili, da bi nastopil na nedeljski prireditvi. Kaj pravi nemški trener o na ših sikakalcih? — Z; n mivo je, da je najbolj navdušen nad Zajcem Dobro ga pozna in mu cbeta izredno prihodnost Presenetilo me je, da ne ocenjuje tako Pečarja Zanj pravi da je ‘•kakafec spremenljive sreče. O meni pravi, da sem redna zanesljiv, kar po ujegovem mnenju veliko velja. NAČRTNE PRIPRAVE NAŠIH SMUČARJEV NA NOVO SEZONO - VELIKE SKRBI ŠVICARJEV, AVSTRIJCEV IN FRANCOZOV PRI SESTAVI REPREZENTANCE ZA CHAMONIK IN ZAKOPANE - POLJAKI IN FRANCOZI HITIJO Z ZAKLJUČNIMI DELI PRI UREDITVI PROG IN SKAKALNIC ZA SVETOVNO PRVENSTVO 1962 - SEZONA SE BO ZAČELA ŽE V DECEMBRU Niti štiri meseci nas ne ločijo od največjega smučarskega dogodka, svetovnega prvenstva. Orga-zacijo prihodnjega svetovnega prvenstva so prevzeli Francozi in Poljaki. Medtem ko bodo pohiteli vsi alpski smučarji v najmodernejše zimskošportno središče Francije, v Chamonhc, se bodo skakalci in tekači spoprijeli za najvišje svetovne trofeje v Zakopanih ob vznožju Tater. Mestece pod Mont Blancom je že danes pripravljeno sprejeti vse svetovne alpske smučarje, ki se bodo potegovali za čimboljši plasma. Zanimivo, da v samem Chamonixn ni znamenitih prog za slalom, veleslalom in smuk, temveč se bodo morali tekmovalci v posebnih avtomobilih vsak dan odpeljati v bližnji Le Village d’Argentiere. Kraj je oddaljen okrog 8 km od Chamonixa, od organizatorjev pa je zahteval veliko truda, da so speljali proge tako kot zahtevajo pravila in propozicije FIS. To so sicer znane proge, vendar so jih izpopolnili, popravili in na najbolj nevarnih mestih tudi zavarovali. Proge je pripravil Karl Molitor, tehnični ekspert FIS, pripravljalna dela pa so močno obremenila blagajno Francoske smučarske federacije, saj veljajo okrog 50 milijonov starih frankov. Predvidevajo, da bo parkirni prostor sprejel okrog 12.000 avtomobilov, in celo nekaj letal. Francozi že več kot leto dni izdajajo poseben bilten, ki ga prejemajo vse prijavljene države, obenem pa tudi uredništva posameznih časopisov, ki se bodo verjetno udeležila teg« prvenstva. V času prvenstva bo Evrovizija prenašala večino tekem v države, ki so vključene v Evrovizijo. Udeleženci in obiskovalci prvenstva bodo deležni izjemnih cen, ki bodo vsklajene s hotelskimi cenami-Posebno pozornost so organizatorji posvetili tisku, saj so posebej za novinarje poskrbeli, da bo njihovo delo teklo laže in brez zamud. Pričakujejo namreč vrsto predstavnikov tiska iz vseh evropskih držav, pa tudi iz Amerike. Nič manj pa niso prizadevni Poljaki. Zakopane leže ob vznožju pobočja Tater, ki dosežejo na poljski strani z mnogimi vrhovi višino nekaj čez 2000 metrov. Čeprav višina ne dosega znanih najboljših visokogorskih smučišč v osrednjih Alpah, so snežne razmere dokaj ugodne. Smučarji imajo na prostranih pobočjih kopastih oblik vsaj osem mesecev na leto vse, karkoli si more poželeti najbolj izurjen in razvajen smučar. V tem kraju je večje število odličnih hotelov in velik športni dom »Dom turistov«, Razen velike gondolske žičnice, ki pripelje smučarje naglo na 2000 m visoki Kasprovy vrh, imajo tudi v dolini moderno vzpenjačo na tračnicah, ki obratuje le pozimi. V Zakopanih so odlične proge za teke in več skakalnic. Na tem svetovnem prvenstvu bomo dobili dva svetovna prvaka: sve-in 100-metrski skakalnici. Prav na tem svetovnem prvenstvu bomo dobili dva svetovne prvaka: svetovnega prvaka na manjši in svetovnega prvaka na večji skakalnici. Poljski so posvetili tako kot Francozi veliko pozornost tehnični izpeljavi progi zato lahko pričakujemo velike borbe med Severnjaki in nekaterimi vzhodnimi tekmovalci, med katerimi so seveda tudi domačini. V nekem športnem listn smo celo zasledili, da Poljaki upajo presenečenja, ki jih doslej na svetovnih prvenstvih ni bilo. To pomeni, da zanpajo svojim tekmovalcem-ki poznajo proge kot svoj lastni žep. viondolska žičnica na Mont Blane Ti? Si mo vanja po Sloveniji lige so bili doseženi naslednji reaukati: moški: Ajdovščina II : Parlizan-Rudar Idrija 13:18 (5:10), Nova Gorica : Partizan-Vipava 28:14, Učiteljišče-Tol-min:ETA Ce.rkno 21:19, ženske: Ajdovščina : Partizan- Rudar Idrija 5:2, Odbojka ZVEZNA LIGA .. Po nedeljskem kolu zvezne .'ffe je vrstni red popolnoma Jasen. »Jugosfavijai si je z nedeljsko zmago nad Partizanom zagotovila četrtič na-stov državnega prvaka. Na (Nu lestvice se je položaj ^Premeni! le v toliko, da se 16 Crvena zvezda dokončno tešila izpada in tako zapeča-“fa usodo mariborskemu Bra-?1'fu. Pred tem kolom šo bile Se teoretične možnosti, da bi estal Branik še prihodnje le-10 V družbi zveznih ligašev. “ri dekletih pa je položaj Zlueraj bolj zapleten. Prav za Nobeno moštvo ne moremo kenutno povedati, kje bo pri-kalo na koncu prvenstva, “artizau in Crvena zvezda sta ie nadalje na čelu lestvice, “orba za prvo mesto je tako ogorčena, da je Partizan po-fhcal svojega starega treneir-}a. Savo Grozdanoviča iz Gr-C|;K da bi pomagal v posled-.Ph kolih, Mariborčanke so Sl z nekoliko zaporednimi jNiagami tako izboljšale po-®Zai’ 'j* bodo na koncu pri-, j* e precej visoko — tudi če-rto mesto ne bi bilo presene-jenJf. Nasprotno pa dekletom z 8iške ne gre in ne gre. Še NNeraj so mimo Poštarja naj-osnejJi kandidat za izpad. O vO]em obstoju bodo morale izreči besedo v nedeljo, 0 sprejmejo v goste Loko-5 ?kvo jz Zagreba. V kolikor tn nadalje ostati v ligi, , t>ra Lokomotiva poražena ^apu,šiit; teren v Šiški. Brez ® Planirane zmage, jim tudi pNaga proti mnogo slabšemu , ^tarju, ne pomeni nič, ker ndo tudi Sremski Karlovci Pfemagali Poštarja. Moški; ter™ {Vtizan j Inzničar Judinstvo pr' Zvezda fr*«ik ^komotiva Ženske; partizan teT1" ^motiva Kočna lestvica ženske vzhodne republiške lige: Branik 6 5 1 17:6 10 Fužinar 6 4 2 14:10 8 Zoriš 6 5 3 13:12 6 Maribor II 6 0 6 2:18 0 Končna lestvica II, republiške lige (moški) — vzhodna skupina: Nogomet LJUBLJANSKA PODZVEZA Ljubljana — Rezultati VII. kola, člani — Svoboda D. : Kočevje 3:1, Bratstvo : Litija 10:1, Proletarec : Sava 3:0, Mengeš : Svoboda K. 5:2, Rudar : Papirni čar 1:3, Kamnik : Grafi čar 1:0. GrafiČar Proletarec Pa-pirničar Svoboda (K) Svoboda(D) 17:8 18:12 13:8 15:11 13:12 10 10 9 9 9 Vuzenica : Slov. Bistrica 0:3 Mengeš Litija 7 6 4 3 0 i 3 2 21:18 16:17 8 7 ZORIŠ 8 8 0 23:4 16 Rudar 7 2 i 4 10:10 5 Sl. Biistr. 8 5 3 18:12 10 Bratstvo ' 7 2 i 4 23:19 5 Maribor 8 4 4 16:16 8 Kamnik 7 2 0 5 12:22 4 Vuzenica 8 3 5 12:17 6 Sava 7 1 1 5 13:21 3 Ljutomer 8 0 8 3:24 0 Kočevje 7 i 1 5 9:22 3 11. republiška liga — moški zahodni del: Triglav : Olimpija 1:3, Žirovnica : Izola 3:2, Tegrad : Trebnje 3:0, Kropa : Črnuče 3:2. Tegrad 13 13 0 39:3 26 Kropa 14 11 3 35:15 22 Olimpija 14 9 5 32:30 18 Žirovnica 13 8 5 26:23 16 Črnuče 13 7 6 25:24 14 Izola 14 3 11 17:37 6 Trebnje 13 2 11 14:35 4 Triglav 14 t 13 13:40 2 V lestvici nista upoštevani tekmi Tegrad : Žirovnica in Črnuče : Trebnje. Rokomet OKRAJNA MARIBORSKA LIGA Maribor — Rezultati: moški — Drava : Maribor 15:17 (6:8), Slovenj Gradec : MTT 17:8 (6:5), Velika Nedelja : FUžinar 8:19 (2:6), Ruše : Kamnica 30:17 (15:6). Slov. Gradec 6 6 0 0 177:60 12 MTT 6 5 0 1 111:72 10 Ruše 6 4 0 2 111:100 8 Fužinar 6 3 0 3 117:85 6 Maribor 6 2 0 4 77:103 4 Kamnica 6 2 0 4 81:159 4 Drava 6 5 1 1 97:127 2 Vel. Nedelja 6 5 0 1 98:154 2 Zenske: Drava : Maribor 5:7 .(1:3) Mladinci: Svoboda (D) : Kočevje 3:1, Bratstvo : Litija 8:3, Proletarec : Sava 0:0, Mengeš : Svoboda (K) 0:2, Rudar : Papirničar 7:2, Kamnik : Grafičar 1:2. Grafičar Rudar Proletarec Kočevje Sava Litija Papirničar Svoboda (D) Bratstvo Svoboda(K) Kamnik Mengeš 33:6 31:10 2 1 25:11 2 2 23:12 16:12 17:24 15:16 15:18 18:20 9:16 10:37 3:37 I. razred: A skupina — Poštar : Litostroj 3:2, Olimpija I. : Enotnost 8:1, Rudar II : Triglav II 5:0, Proletarec : Odred-Krim II 1:6, Komet : Polet 4:2. Rudar (Trb.) II 6 5 0 1 25:8 10 Odred-Krim II 7 4 2 1 23:10 10 Poštar 7 5 0 2 22:14 10 Triglav II 6 4 1 1 23:14 9 Papirničar 4 3 0 1 18:7 6 Litostroj 6 2 1 3 12:12 5 Olimpija 5 2 0 3 14:9 4 Enotnost 6 2 0 4 12:27 4 Komet 7 2 0 5 11:25 4 Proletarec II 6 1 0 5 9:30 2 Medvode 5 0 1 4 9:20 1 Polet 1 0 0 1 2:4 0 Polet nastopa namesto Emone, 12 12 u 10 tl 11 12 11 13 13 It 12 tt tl 12 it 12 11 7 6 6 2 2 1 1 34:12 3 30:20 3 28:18 5 23:17 7 20:27 7 20:26 10 15:32 9 13:31 22 18 16 10 8 8 4 4 Lestvica: MTT Kovinar 1'užtnar Maribor Drava II 4400 26:10 8 3 2 0 1 21:6 4 3201 24:18 4 4 10 3 10:36 2 4 0 0 4 10:27 0 ki je odstopila. B. skupina: Tabor : Usnjar 2:0, Dob : Domžale 2:2, Jarše : Loga tec 3:4, Ribnica : Rakek 2:2, Slovan II : Grafičar II 3:3. 1 28:10 24 2 34:8 22 4 22:17 6 21:19 5 21:20 9 12:28 0 9:34 0 9:32 Republiška liga tu Oj6-! .7a(Uijim kolom v re-sirL ■ ‘h ligah sta prvopla-• 111 ekip; znani. Prvak je pred koncem po- » >1 stal, SK ® Ljubljana, ki nas bo Nfov' 0 z drugo plasiranim ii, mestom zastopala 3, 4 kVarn0ve.ml,ra v Cetinju na ]p' .'Nacijah za zvezno ligo. nor„niCe so se z nedeljskim od az,0'rn dokončno poslovile -P-bliške Lige in bodo tj v , Prihodnje leto nastopa-kakor rePubliški ligi. Vse-nee Je to največje prese-Pri za resnega PreH nt0'3k|h> ker so *aNdid„r,Venstvc>m za Tud; , a Za najvišje mesto. Nii v ponovljeni tek- i-1 . Ilaiu jih ne more Šo er imajo mnogo slabše zli ko od svojih ne- Mladinci: Rezultati: Drava : Maribor 21:10 (9:1), Slovenj Gradec : MTT 21:8 (11:3), Branik : Kovinar 18:16 (12:5) Lestvica: Drava 5 5 0 0 84:47 10 Bramiik 5 5 0 0 66:48 10 Sl. Gradec 5V 3 0 2 91:71 6 Maribor 5 2 0 3 71:71 4 Kovinar 5 2 0 3 70:79 4 Fužinar 4 0 0 4 36:83 0 MTT 5 0 0 5 19:58 0 GORENJSKA LIGA Kranj — Rezultati VI. kola: Triglav : Iskra 15:9, Mladost- II : Sava 26:13, Križe : Storžič 22:12, Bo-rac : Duplje 9:9. Triglav 6 5 1 0 114:70 11 Iskra 6 5 0 1 122:68 10 Križe 6 4 2 0 119:74 10 Mladost II 6 4 1 1 112:96 9 Borac 6 1 4 1 83:77 6 Storžič 6 2 1 3 90:93 5 Radovljica 5 0 3 2 77:88 3 Duplje 6 0 2 4 65:103 2 Sava 8 1 0 5 66:127 2 TržičII 5 0 0 5 70:123: 0 DOLENJSKI CENTER Grosuplje — rezultati V. kola: Ribnica : Grosuplje 28:32, Dobrepolje : Kočevje 18:13, Stična : Polž 0:5 w. o. Domžale Slovan II Grafičar II Rakek Tabor Dob Ribnica Grosuplje Usnjar Logatec Slivnica Jarše 6 1 6 2 16:4 27:9 21:13 21:12 15:11 13:16 1 12:12 3 10:14 4 10:17 3 9:21 4 7:20 5 13:26 Pionirji: Triglav I : Ljubljana 1 2:0, Triglavu : Ilirija 1:3, Slovan I : Papirničar 2:0. MARIBORSKA PODZVEZA Maribor — I. razred, VII. kolo: Branik .-Aluminij 2:1, Kovinar B : Železničar 0:3, Ojstrica : Rače 1:1, Korotan : Pohorje 5:0, Drava : Fužinar 0:0, Sever : Mejnik 2:2. Železničar Aluminij Kovinar B Branik Fužinar Ojstrica Rače Sever Drava Poharje Koroitan Mejnik 7 5 2 0 25:3 6 4 11 17:6 7 4 1 2 26:15 7 4 6 2 4 2 2 2 1 1 1 1 23:14 10:6 11:22 13:21 16:20 10:17 15:23 12:18 10:21 itrilr<-C'njb tekmecev. Kanal ^stanj^^čn? možnosti vse . • vkohkoj- premaga Ribnica 5 5 0 0 106:68 10 Grosuplje 5 3 0 2 113:99 6 Dobrepolje 5 3 0 2 105:96 6 Ig 5 3 0 2 90:87 6 Polž 5 3 0 2 77:78 6 Šentvid 5 2 0 3 78:82 4 Kočevje 5 1 0 4 77:103 2 Stična 5 0 0 5 45:74 0 nje w dovolj da bi prihod-jein re'm,K i eu liga - člani: 4 0 0 101:64 8 Jesenice 6 6 0 0 28:4 12 3 0 1 99:72 6 Tržič 5 4 0 1 23:6 8 2 0 2 79:63 4 S k. Loka 5 3 0 2 23:9 6 1 0 2 63:76 2’ Mladost 5 2 0 3 15:11 4 1 0 2 70:106 2 Triglav B 5 1 0 4 17:13 2 1 0 2 25:59 2 Prešeren 5 1 0 4 12:33 2 0 0 3 59:85 0 Svoboda f i 1 0 4 7:26 2 0 0 3 37:65 0 Jadran 6 2 1 3 7:8 5 Tabor 5 1 1 3 16:18 3 II. Bistrica 6 18 5 8:29 2 Pivka 6 1 0 5 2:19 2 OKRAJNA CELJSKA LIGA Celje — Rezultati VI. kola: Rogatec : Žalec 1:0, Rogaška Slatina : Slov. Konjice 2:2, Zreče : Kovinar 0:9, Vransko : Olimp 0:5, K Ladi var B : Šmartno ob Paki 3:1, Nazarje : Šoštanj 2:7. Po tem kolu sta na vrhu lestvice najresnejša tekmeca za naslov okrajnega prvaka bivši član SCL Olimp in Rudar-Partizan (Velenje). L razred — člani: Preddvor 5 3 1 1 14:10 7 Predoslje 5 2 2 1 12:7 6 Naklo 5 3 0 2 16:13 6 Železniki 5 2 1 2 16:12 5 Visoko 5 2 0 3 11:16 4 Trboje 5 1 0 4 8:19 2 Sestanek OZTK Ljubljana s pred sedniki občinskih svetov in zvez za telesno kulturo Enotna akcija ZA SKLADE pionirji: Visoko Naklo Preddvor Železniki Trboje Predoslje 1 1 1 1 KOROŠKA CONA Ravne — V VI. kolu koroške cone so bili doseženi naslednji rezultati: pionirji: Partizan-Mežlca : Korotan A 1:1, Partizan-Črna : Korotan B 3:0, Fužinar B : Ojstrica 0:0. Fužinar A 6 4 2 0 20:3 10 Črna 6/501 13:8 10 Ojstrica 6 3 1 2 8:9 7 Korotan A 6 2 2 2 13:10 6 Mežica 6 114 7:7 3 Fužinar B 6 114 7:17 3 Korotan B 6105 4:19 2 Namizni tenis II. razred: Branik B : Železničar B 2:1, Slov. Gradec ; Slivnica 1:1, TOBI : Črna 2:2. GORENJSKA PODZVEZA Kranj — v odločilnem srečanju za prvo mesto v Gorenjski nogometni podzvezi so Jesenice premagale Tržič 1:0 in tako zasedle brez poraza prvo mesto v jesenskem delu. Rezultati: Jesenice : Tržič 1:0, Prešeren : Škofja Loka 3:4, Mladost : Triglav B 1:0, mladinci: Prešeren : Jesenice 8:0, pionirji: Tržič : Jesenice 0:3, Prešeren : Škofja Loka 2:0. ODRED SE NEPORAŽEN Ljubljana — Republiška namiznoteniška liga, ki je letos po 10 letih zopet zaživela, je že v polnem teku. V soboto in nedeljo so bila zopet na sporedu tri srečanja in sicer je Fužinar iz Raven odigral tri tekme z ljubljanskimi klubi. Igralci Fužinarja so bili v vseh treh tekmah neuspešni in so zato na lestvici prav pri dnu. Odred : Fužinar 9:4 Pirc : Grabnar 2:1, Vecko : Bav-če 2:0, Godina : Jamšek 1:2, Vecko—Godina : Grabnar—Jamšek 2:1, Pirc : Petrač 2:0, Errath : Kraj-ger 0:2, Pirc—Errath : Petrač— Vavče 2:1, Vecko : Grabnar 2:0, Pirc : Jamšek 1:2, Godina : Bav-če 2:0, Pirc : Krajger 2:0, Errath : Petrač 0:2, Pirc—Vecko : Vavče— Jamšek 2:0. Ilirija : Fužinar 9:7 Petročnik : Grabnar 0:2, Satzo-nov : Maklin 2:0, Grintal : Jamšek 2:1, Sazonov—Petročnik : Jamšek—Grabnar 2:0, Kokal : Petrač 1:2, Kaisesberger : Krajger 0:2, Kokalj—Plevelj : Petrač—Vavče 1:2, Sazonov : Grabnar 2:1, Petročnik : Jamšek 0:2, Grintal : Maklin 2:0, Kokalj : Krajger 2:1, Kaisesberger : Petrač 0:2, Grintal —Kokol j : Jamšek—Vavče 2:1, Sazonov : Jamšek 0:2, Grintal : Grabnar 2:1, Petročnik : Maklin 2:0. Ljubljana : Fužinar 9:5 Kern : Jamšek 2:0, Tomažič : Bavče 2:0, Zajc : Grabnar 1:2, Zajc—Kern : Jamšek—Grabnar 2:0, Kojterer : Petrač 0:2, Horvat : Krajger 1:2, Kojterer—Horvat : Vavče—Petrač 0:2, Tomažič : Jamšek 2:1, Kern : Grabnar 2:1, Zajc : Bavče 2:0, Kajterer : Krajger— Horvat : Petrač 2:1, Kojterer— Kern : Petrač—Grabnar 2:1, Tomažič : Grabnar 2:0, Zajc : Jamšek 2:0. Odred 4 4 0 0 36:10.8 Ljubljana 3 1 1 1 21:22 3 Ilirija 2 10 1 9:16 2 Triglav 10 10 8:8 1 Fužinar 3 0 0 3 16:27 0 Jesenice 10 0 1 2:9 0 »LJUDSKA PRAVICA« PRVA Te dni je bilo končano sindikalno prvenstvo Ljubljane v namiznem tenisu. V tekmovanju je nastopalo 24 moštev, ki so najprej igrala v 4 skupinah po 6. V finalni skupini je zasedla prvo mesto »Ljudska pravica« in s tem naslov sindikalnega prvaka Ljubljane. Vrstni red: 1. Ljudska pravica 5 (25:8), 2. IEVI. 3 (20:13), 3. Saturnus 3 (18:14), 4. Kartonažna 3 (21:17), 5. Lek 1 (7:21), 6. Narodna banka 0 (5:25). OKRAJNA KOPRSKA LIGA Koper — Rezultati VI. kola: 4:1, Partizan II. Bistrica : Potstoj-Tabor : Tomos 3:5, Sidro : Pivka na 0:6, Delamaris : Jadran 3:1. Tomos 6 6 0 0 22:7 12 Delamaris 4 4 0 0 11:2 8 Sidro 5 3 1 1 16:5 7 Postojna 6 2 1 3 17:11 5 Delavnost Okrajne zveze za telesno kulturo Ljubljana, ki se kaže že od ustanovitve, je prišla do izraza tudi pred dnevi na sestanku predsednikov Občinskih zvez za telesno kulturo in predsednikov Svetov za telesno kulturo, ki ga je sklicala Okrajna zveza za telesno kulturo Ljubljana. Po zelo bogati razpravi je bilo moč sklepati, da so se Sveti in Zveze že krepko uveljavili, saj so prisotni povedali mnogo zanimivega iz svojih izkušenj. Sestanka so se udeležili tudi glavni sekretar ZTKS tov. Stane Lavrič, direktor Visoke šole za telesno kulturo prof. Drago Stepišnik, predsednik Okrajne zveze za telesno kulturo Ljubljana tov. Vlado Mikuž im drugi. Uvodoma je poročal sekretar Okrajne zveze za telesno kulturo Ljubljana tov. Cveto Pavčič o vlogi in nalogah občinskih orga nov za telesno kulturo. — Osnovna težnja naše politike v pokongresnem usmerjanju teles- Proletarec . Moste 50:59 (24:27) Preteklo sredo je bila v Zagor ju odigrana zaostala tekma XVIII. kola republiške lige. Košarkarji Most so že v 11. minuti povedli z 19:11 ter nato do 15. minute še povišali razliko na 26:14. V drugem delu igre so domačini do 7. minute rezultat izenačili na 34:34, Vendar so Moste takoj nato dosegle prednost 10 točk, kar je zadostovalo za zmago. Tekmo je so dil Oblak iz Ljubljane. * Moste: Umek 10, Cerkvenik 16, Lesjak 11, Kmetič 20, Gostinčar 2, Proletarci Herman 11, Baloh 2, Berk 4, Regancin 13, Steferl 3, Anžur 11, Juvan 6. Ilirija 18 16 2 1115:877 32 ASK Tivoli 18 14 4 1255:953 28 Svoboda 19 14 5 1188:1032 28 Ilir. Bistrica 19 13 6 1159:1032 26 Branik 13 12 6 926:833 24 Moste 18 9 9 857:980 18 Škofja Loka 18 5 13 1005:1064 10 Proletarec 18 5 13 878:955 10 Jesenice 18 5 13 888:1009 10 Medvode 18 4 H [ 870:1148 8 Šoštanj 18 3 15 792:1050 6 ZAKLJUČNI TURNIR MLADINK Pred 10 dnevi je bil na igrišču Ilirije v Ljubljani zaključni prijateljski košarkarski turnir mladink. Na vseh 4 turnirjih so sodelovala 4 moštva in sicer: Slo vam, Ilirija, Olimpija in Triglav iz Kranja. Turnir so izvedli trenerji omenjenih moštev s ciljem, da bi imele tudi mladinke kar največ tekem, saj razen prvenstva LRS nimajo nobenega tekmovanja. To enomesečno tekmovanje je povsem uspelo ter bi kazalo ponoviti ga tudi v zimskim mesecih. Rezultati IV. turnirja: Olimpija : Triglav 43:28 (26:14, Slovan : Ilirija 33:16 (9:7), Olimpija : Ilirija 36:26 (20:7), Triglav : Slovan 26:24 (12:10), Olimpija : Slovan 30:24 (17:6), Ilirija • Triglav 28:27 (13:12). Zaključna lestvica: Olimpija 11 8 3 381:304 16 Slovan 11 5 6 318:307 10 Triglav 9 4 5 226:264 8 Ilirija 11 4 7 235:33‘5 8 Mladinke Triglava iz Kranja niso sodelovale na prvem turnirju. TURNIR V SLAVONSKEM BRODU V okviru proslav 20-letnice NOB bo domači Radnički izvedel v soboto in nedeljo v Slavonskem Brodu košarkarski turnir za mladinke. Nastopila bodo 4 moštva in sicer Lokomotiva iz Zagreba, Omladinac iz Sarajeva, domači Radnički ter mladinke Olimpije iz Ljubljane. REPUBLIŠKA KOŠARKARSKA LIGA II. Bistrica : Medvode 85:54 (33:21) V poznih popoldanskih urah je bila v nedeljo v Ilir. Bistrici odigrana še preostala tekma XIX. kola republiške košarkarske lige. V povprečni, nezanimivi tekmi so 'zmagali z visokim rezultatom domačini. Tek m,a sama je bila enakovredna samo do sedme minute pri stanju 10:9, nato pa je bila premo domačinov očitna. Ilir. Bistrica: Prosen 17, Barone 4, Šuštar 14, Stemberger 21, Žnidaršič 4, Grlij M. 2, G rij R. 22, Lenarčič 1, Medvode: Knific 22, Gijaik 17, Militarev 2, Frelih 6, Bohinc 3, Luštrek 5. Tekmo sta sodila Prinčič in Vižin iz Postojne. OKRAJNE ŠPORTNE IGRE INVALIDOV V IZOLI Izola. Komisija za invalidski Šport pri Okrajni zvezi za telesno kulturo okraja Koper je priredila v nedeljo okrajne invalidske športne igre, ki so bile na lepo urejenih igriščih v Izoli. Tekmovanja se je udeležilo 58 invalidov iz vseh občin koprskega okraja, razen iz Ilirske Bistrice. Zmagali so invalidi iz Kopra in tako prejeli v trajno last prehodni pokal. Borba za prvo mesto je bila zelo zagrizena, kajti glavna favorita za prvo mesto Izola in Koper sta imeli vse do zadnje discipline enako število točk. Po tekmovanju v kegljanja pa so Koprčani osvojili prvo mesto. Rezultati: balinanje — 1. Sežaina, 2. Postojna, 3. Koper. Streljanje z zračne puško. 1. Izola, 2. Koper, 3. Sežana-, šah — 1. Hojnik (Izola), 2. Še bal j (Koper), 3. Oblak (Koper), kegljanje — 1. Izola, 2. Piran, 3. Koper. nokulturne dejavnosti je — je dejal tov. Cveto Pavčič — da po možnosti vse nastale probleme rešujemo v okviru občine, pa ua-j si bo to s področja šolske telesne vzgoje, gradnje in vzdrževanja objektov ter rekvizitov, vprašanja množičoki, vzgajanja novih in izpopolnjevanja strokovnih kadrov, pridobivanja in razdeljevanja sredstev, zdravstvene kontrole itd. Vse to so naloge, ki se ob pravilnem razumevanju in podpori pristojnih organov Lahko uspešno rešujejo edinole v okviru posameznih občin. Mnoge občine v našem kraju so že resno pristopile k delu in so pri svojih prizadevanjih dosegle lepe rezultate. Obenem pa so s svojim zgledom mnogo doprinesle k reševanju telesnokul turnih problemov pri nas. Ko je govoril o nalogah občinskih organov za telesno kulturo je dejal, da so problemi in potrebe posameznih občin zelo različne, odvisne seveda od tradicije, splošnih in strokovnih kadrov, družbene in kulturne prosvetne razvitosti, ekonomskih možnosti in drugih pogojev, ki vplivajo na razvoj družbenih odnosov v posameznih občinah. Vse to pa seveda vpliva na razvoj telesne kulture. Naloge in funkcije posameznih občinskih zvez morajo biti za to prilagojene razmeram v posameznih občinah. Naloge Občinskih zvez za telesno kulturo se ne ponavljajo niti se ne prepletajo z nalogami oblastvenih organov, odgovornih za področje telesne kulture, to so pri nas Sveti za telesno kulturo. Takoj moramo postaviti pravilen tielokrog posameznih organov in se bomo izognili morebitnim nasprotjem. Ko je tov. Cveto Pavčič govoril 0 Svetih za telesno kulturo, je naštel tudi naloge teh organov, ki so naslednje: Občinske ljudske odbore naj bi seznanjali s problematiko telesne kulture, predlagali naj bi ukrepe za izboljšanje materialnih pogojev dela v šolah in osnovnih organizacijah, skrbeli za to, da bodo v urbanističnih načrtih upoštevane in zagotovljene površine za te-lesmokulturne namene, predlagali Občinskemu odboru način izgradnje novih objektov, ki naj bodo v Skladu s potrebami šolstva, skrbeli, da se pri krajevnih zdravstvenih forumih organizacija zdravstvene službe v telesni kulturi vključi v splošno zdravstveno službo v občini, in predlagajo letne načrte telesnokulturnih potreb Občinskemu odboru ter skr-be, da se ti načrti vključijo v splošni komunalni načrt. ' Prisotni so se povsem strinjali z ugotovitvami tov. Pavčiča in mu dali vse priznanje za izčrpno analizo stanja telesne kulture v Ljubljanskem okraju. Iz razprave povzemamo najtehnejše misli. ■ V vsaki občini bo treba napraviti analizo stanja, kakšne so potrebe in želje, da bomo imeli pred seboj jasno sliko, kakšno delo nas še čaka. l ■ Ker so funkcije Zvez in Svetov povseirt različne, bi bilo na^ pačno oba organa združiti. Treba bo še nekaj časa počakati, da bo razvoj prinesel odločitev ali sta oba organa potrebna. H Za poživitev telesnokulturnega delovanja bo treba v posameznih občinah čimprej pričeti z It; gaškimi tekmovanji. B Na razne tečaje za usposabljanje strokovnih kadrov bo trobi v bodoče pošiljati ljudi, ki bodo potem tudi voljni delati. ■ Absolventi Visoke šole za telesno kulturo niso dovolj pripravljeni pomagati v svojem prostem času v posameznih organizacijah, B K,er sc zdravniški preglej obvezni, treba pa jih je plačata, imajo športne organizacije s tem precej izdatkov. Bilo bi prav, če bi te stroške poravnal Zavod za socialno zavarovanje. B V posameznih občinah bo treba čimprej ustanoviti odbora za temeljno telesno kulturo, klube in sekcije za orodno telovadb1® ter čimveč šolskih športnih društev. B Čimprej bo treba pričeti enotno akcijo za sklade pri obči« skih ljudskih odborih, namenjeri® telesni kulturi. ^ B Glavni sekretar ZTKS tor. Stane Lavrič je pohvalil pofou!id(V ljubljanske Okrajne zveze za telesno kulturo, saj je sestanek prinesel precej tehtnih zaključkov. Popoldne je udeležence sestanka sprejel predsednik ObLO Mo!* ste-Polj e tov. Ciril Fajn. V razgovoru s predsedniki Svetov in Zvez je dejal, da mora biti telesna kufc tura vključena v proračun kot ostale dejavnosti. Dejal je, ObLO M ost e-Pol j e pripravlja lok o ustanovitvi sklada, bodo, kot kaže, sprejeli prvih sej ObLO. Telesna v Mostah bo tako dobila tri odstotke iz dopolnilnega spevka, kar bi bilo letno „ no 18 milijonov dinarjev. Ce k mu dodamo še dohodke iz sklatda za pobijanje alkoholizma, potefn je to že prav lepa vsota denarij* Udeleženci sestanka so sl ogle«! dali tudi športni park ing. Stanki Bloudka ter Športni park na Kch 1 deljevem. NOGOMETNA PANORAMA dva njegova zadetka zadostovala za zmago. Povedati moramo še, da je odlično igral Canjek, ki je bil povsod, kjer je bilo najbolj potrebno. Pravzaprav je bil nekdanji Mariborčan Frančeškin tisti, ki je pripravil Maribor ob točko. Po tekmi je dejal, da Maribor prav gotovo ne bo Posvet s predsedniki in sekretarji strokovnih zvez Po poti kongresa telesne kulture Slovenije j Triglav si je zagotivil vodstvo, Kovinar pa se drži na dnu — Cela množica protestov — Maribor potuje v nedeljo v Šibenik ■ Zadnja nogometna nedelja je minila v zname- ■ nju precejšnjih presenečenj. Ce začnemo pri prvi ■ zvezni ligi, potem najbrž res ni nihče pričakoval, ■ da bo Hajduk tako močno poražen sredi Beogra- ■ da. Če nadaljujemo v drugi zvezni ligi, potem je ■ prav gotovo najbolj presenetljiv rezultat iz Tuzle, ■ kjer sta Sloboda in Trešnjevka razdelila izkupi- ■ ček. In če se ustavimo še na domačih nogometnih ■ travnikih, potem se lahko odločimo za največje « presenečenje v Kranju, kjer je Triglav zaigral ■ mnogo bolje kot prejšnja kola in nasul Kovinar- ■ jem iz Maribora kar 6 golov. Za vso nedeljo tudi velja — vsaj za slovensko consko ligo — da je mi- ■ nila pod mučnim vtisom številnih protestov, ki so ■ kar deževali na pisalno mizo Tekmovalne komi- ■ sije Liga odbora. Kovinar, ki se je končalo z zmago Kranjčanov s 6:1, pogledamo še stanje med nogo- TRIGLAV KORAK ZA KORAKOM Ljubljanski Triglav pojavil v Ljubljani že v nedeljo. Pomlajena in temperamentna enajstoriea trbovelj- eden najresnejših kandidatov j|ar ni50 mogli doseči gola. ODRED-KRIM NIMA SREČE Ustavimo se še nekoliko pri igri ljubljanskega ligaša Odred-Krim. Lahko povemo, da nogometaši tega moštva ne igrajo slabo, saj je njihova igra dinamična in tudi strelov na vrata ne, manjka. Toda kaže, da res nimajo sreče. V drugem polčasu tekme Odred-Krim : Klad [var so domačini zares popolnoma ’■ H 1 ven- Ljubljan.ski Triglav si je v T u ,J- u UT J* nadigrali eoste fz Cefia začetku letošnie sezone zadal skeSa Rudarja je brez dvoma uattigraU goste iz Celja •čciuciku leiosnje sezone zaaai Of|or> ^dar niso mosrli doseči nalogo, da se mora vrniti dru-oligaško družbo Vse ka^ za vrh iabele-' PoleS Triglava Zapreka - odločilna in tako " ^ ® uruzno. vse Ka j Slovana s tona vštric z do- velika, da jo domači niso mo- ra j lokV j uspeVa laTšolml: kVdob?" blr t^ktetoS f* P-^ati - jo bil mladi 11 'Ljubljančani do 'seda le z f okR° Prii.e‘- NaPa’ kVnjc"že ckdgV n^mo^vble! en sam spodrsljaj, ko J iz- S^S^di mMoi- M ^^L i;Snonie Via 0ieVi,ueiraTfr?- ^ in najnevarnVSmTffd- bi igral tako borbeno in značilno Jer da je imel liri- . letošniem tekmovaniu ia;bo zanesljivo obenem. Mla-srlav v začetku lazie uasnrot- Tako lahk()J brez p0sebneJga di nogometaš razpolaga z od- bo glav v začetku lažje nasprot nike, v nedeljo pa se je sre- .v,. . - . čal z najresnejšim konkuren- Pomišljanja zapišemo, da tom Slovanom. Iz nja je potegnil dve dragoceni točki, ki sta mu omogočili, da sedaj dokaj trdno stoji na vrhu prvenstvene tablice. Kaj labk-o zapišemo o kandidatu rS,w«fe- gtav6o mk in * Rudar j e m erby oboli njih.' Vsekakor bo ta tega kola. KAJ JE S KOVINARJEM? Pred piričetkom letošnjega KAZNOVANA LAGODNOST Brez oklevanja lahko napišemo. da bi Maribor po vsej pravici zaslužil zmago v sre- za naslov jesenskega prvaka? tekmovanja smo slišali mar-To je moštvo, ki ima v svoji sikaj pohvalnega o enajsio-sredi nekaj talentiranih no- rici Kovinarja. Res je, da v gometašev, ki do podrobnosti kvalifikacijah to moštvo ni obvladajo skrivnost nogomet- igralo slabega nogometa, šene igre. Res je, da enajstori- daj pa, ko še bori za točke Čan ju z Varteksom. Izkupiček ca še vedno ni taka, da bi la- v SL, pa- je ostalo od tiste pa je bil samo polovičen. Kdo liko posegla za vidnejšimi poletne enajs-torice kaj mn- je temu kriv? Vse kaže. da v uspehi izven slovenske kon- lo. Pravo hladno prho porne- prvi vrsti , vratar Vabič. Prav kurelice, saj so nekatera me- ni visok poraz v tekmi s Tri- čudno je. da je ta vratar, ki sta v moštvu še slabo zasede- glavam, saj so Kovinarji za-na.^ Kaže pa. da predvsem na- nesl jivo računali vsaj na toč-padalna petorka dobiva ved- ko. Mariborski prijatelji no-no jasnejše in določene obli- gometa zmajujejo z glavami, ke napada, ki bo lahko kos saj se Kovinarju res ne obe-tudi nevarnejšim nasprotni- ta nič dobrega, kom. Eden izmed teh sp bo Če ob tem srečanju Triglav OLIMPIJA protestira Odločilna srečanja za osvojitev najvišje trofeje v zvezni košarkarski ligi so povzročila vrsto komentarjev, ugibanj in kritike. Ko je Olimpija v odločilnem srečanju premagala Lokomotivo in ko je bilo s. tem bolj ali manj razčiščeno vprašanje okrog novega državnega prvaka, je zagrebška revija »Arena« priobčila sestavek, ki je zbudil val protesta med funkcionarji, še bolj pa med igralci ljubljanske Olim-pije; Pisec tegn članka v zajedljivem tonu trdi. da so šli tudi košarkarji po poti mnogih nogometnih zvezd. Medtem ko je splošno znano, da nogometaši prejemajo lepe vsote, trdi pisec, da so tudi košarkarji začeli prejemati visoke denarne nagrade. V članku je zapisano, da so igralci Olimpije prejeli vsak po 30.000 din za zmago nad Lokomotivo, za osvojitev najvišjega naslova v državi pa mnogo več. Zaradi tega članka se je sestal Upravni odbor Olimpije, ki je z velikim ogorčenjem obsodil to zlohotno pisanje, ki vnaša v košarkarske vrste nerazpolože-nje in užaljenost. Pisec je napisni tudi. da bi Lokomotiva za zmago nad Olimpijo prejela več kot 30.000 dinarjev, če pa bi-osvojila najvišji naslov, pa še več kot Olimpija. Upravni odbor Olimpije je zato sklenil razčistiti vso zadevo in najti krivca za takšno neodgovorno pisanje. Preostane še eno kolo do konca tekmovanja v zvezni ligi. Olimpija mora v Tuzlo, kjer se bo spoprijela s Slobodo. Njen neposredni tekmec Lokomotiva ima v zadnjem kolu težjo nalogo, saj mora v Zadar. Če bo šlo po naših napovedih, potem je vprašanje prvaka že pred tem kolom rešeno. Olimpija 'ostane prej ali slej na prvem mestu prvenstvene lestvice in s tein tudi prejme lovoriko novega državnega prvaka. V ostalih srečanjih ni pričakovati rezultatov, ki hi lahko bistveno spremenili položaj na lestvici. Če Beograd odpravi Železničarja — tekma bo v Zagrebu — in če Zadar premaga Lokomotivo, potem bo Beograd osvojil drugo mesto. In če danes govorimo kdo bodo udeleženci v prihodnji sezoni? Kvalifikacijski turnir v Zagrebu je določil nova člana zvezne lige in to sta Mladost iz Zagreba in Železničar iz Sarajeva. Ligo namreč zapuščata Dinamo in Sloboda, kar pa je bilo že jasno po prvih kolih letošnjeg prvenstva. V torek popoldne je, bil se- beti morajo za množičen pO" stanek članov IO ZTKS s rast svojega članstva in mi' . . _ predsedniki im sekretarji: re- šiiti na to, da bodo vzgojil® izpadel in da bi prav rad spet publiških strokovnih zvez. Na Črnivec kvalitetnih tekmoval- igral za barve svojega nek- sestanku so se pogovorili o cev. Občinske in okrajne zve- danjega kluba. nalogah ZT K5, republiških ze za telesno kulturo imajo V nedeljo bo Maribor odpo- strokovnih zve-z, okrajnih in velik pomen, vendar ne srne; toval v Šibenik, od koder bi občinskih zvez za telesno kul- jo kratiti demokratičnosti bil remi že prav lep uspeli, turo in o načelih finansira- o-snovnih organizacij, saj so t° . .- _ Na igrišču ob morju pa so nja ža leto 1962. Govorili so samostojne enote, kjer lahko me. i lz Kranja, lahko ugo- klonila že mnogo boljša mo- nekateri predsedniki in sekre- vsak član demokratično odlo* tovjin-o, da je tani zagorela štva kot Maribor in zato so tar ji strokovnih zvez, s telit- ča o svoji dejavnosti. Da P8 iskrica optimizma. Po več za- morda take želje le preveč niimi predlogi pa so posegli bi bila strokovnost čim bolj' porednih slabih igrali je v ne- optimistične. V moštvu bo v razpravo člani IO ZfKS tov. ša, misli ZTKS na ustanovite* deljo 1 riglav zaigral lepo, v jjajhrž nekaj sprememb. To Zemljarič, Mirtič, Arigler in strokovnih organov pri občin; moštvo je vstopilo nekaj no- posebno velja za levo stran, Premelč. Keir je bilo na po- škili in okrajnih zvezah. T’ vih, mladih nogometašev, ki kje,r je v nedeljo popolnoma Svetu več misli, ki pa so sa- strokovni odbori naj poniag8' 80 prinesli mnogo svežine in nerazumljivo nastopil Čeh na- mo vsklajevanje sklepov kon- jo na terenu vsem, ne ozira* udarne moči. Morda pomeni meiSt0 Kramerja. Y Šibeniku gresa, naj spregovorimo le o je se ali je to športno drn* •krepka zmaja nad Kovinar- j,ma pravico nastopa že levo najpomembnejših in za na- štvo ali društvo Partizana-jem odskočno desko za na- ]{r|]0 Jovanovič, ki je bil dol- daljnje delo ZTKS in strokov- Dalje je treba misliti na ur®' daljnje uspehe. ga ]eja jgralec Trešnjevke in nih zvez koristnih misli.' ditev sistema tekmovanja. Tu je na trening tekmah pokazal Republiške strokovne zveze mora biti večji poudarek ua mnogo lepih lastnosti. imajo strokovne naloge. Skr- občinskih in okrajnih tekmali- Zato pa naj bo sodelovanj® med republiškimi zvezami ZTKS skladnejše in v razni«1 oblikah. V ta namen ZTKS ie sklicuje sestanke s p osame*' nimi strokovnimi zvezami (s®r stanete s Smučarsko zvezo) preko svojih komisij pa "f. IO ZTKS našel pravilne p011 do vseh ostalih stroko*' zvez. Načela finansiranja pravz8' prav že poznamo iz prejšnji11 let. Tu so določena načelna stališča: dotacije so namenj®' ne le republiški, ne pa osno*' ni organizaciji. Dotacije s° namenjene tudi tečajem n® naj višji republiški ravni j® za republiške prireditve. Ob' stajajo pa posamezn sklad1; ki so namenjeni pomembn1 dejavnosti ZTKS. ■ Sklad za prireditve ■ Sklad za vzgojo stroko*' nih kadrov (seminarji in ie' čaji) , in ■ Sklad za propagando založništvo Pričakovali smo širšo raj' pravo udeležencev o aktu8' nih vprašanjih telesne re in o finansiranju. Toda 1 redki so se oglasili k besed1' Med drugim smo slišali. kolesarji pričakujejo po do’ gib letih več pomoči in ra?1'” mevanja za njihove potreb • Velike težave imajo s prog*8! mom tekmovanj, po dfUr. strani pa bi bil že čas, da n dobili dirkališče. To pa je j vprašanje investicij za objeV ki pa na tem posvetu ni Pr^ šlo toliko v poštev za razpr^ vo. Zanimive so bile ugoto* tve, da je v občinah in jih že večje razumevanje * potrebe telesne kulture in, jj je preče} močneje zavel du napredne miselnosti. Težko J. z vrha navzdol ličnem refleksom, je gibčen in ve, kaj je igra v vratih in vratar, če bo še naprej igral izmed stebrov kladivairjeve tako kot je v nedeljo, eden ena jstorice. je tako odlično branil v kvalifikacijah in tudi v nekaterih tekmah druge zvezne lige. v tem srečanju naredil toliko napak. Pri -obeh golih, ki jih je prejel, bi lahko posredoval in tako priboril svojemu moštvu dve dragoceni točki. Prav nasprotno pa je dober vtis zapustil Pirc, ki je dosegel tudi oba gola za svoje moštvo. Če hi obramba ne imela slabega fine, bi najbrž MED NOVIMI ilrimiiiil gmliniimi 9 Po 12 letih zopet naslov ekipnega dr-© žavnega prvaka v atletiki za članice # v Celju — Povprečna starost članic © Kladivarja 18 let Finale letošnjega ekipnega atletskega prvenstva Jugoslavije je sicer že nekoliko odmaknjeno, vtisi s tekmovanja pa so še povsem sveži. Prav tako pa so še vedno glasni komentarji med tekmovalci in atletskimi delavci. Osijek je bil prizorišče ženskega finala. Po 12 letih so članice, ali bolje, mladinke Kladivarja Celju zopet povrnile najvišji naslov. Brez dvoma predstavlja ta lovorika za celjske atletske delavce in tekmovalce izredno dragocenost. Glavno orožje Kladivarjeve ekipe v Osijeku so bile tekmovalke v tekih, čeprav pri vsem teni ne gre zapostavljati tudi atletinj v ostalih disciplinah, ki so prav tako prinesle dragocene točke. Ključ do zmage sta bila teka na 400 in 800 m, kjer so atletinje Slammikova, Tovornik-ova, Silanova in Gašparu-tova prinesle vrsti Kladivarja nad 1000 točk naskoka pred zagrebško Mladostjo, ki se je uvrstila na drugo mesto. Uspeli v Osijeku je bila kolektivna zmaga mladosti, vrste, ki ima pred seboj na bodočih sličnih tekmovanjih še svetle perspektive. Predstavimo na kratko mlade atletinje, ki so osvojile pomembno trofejo: Cede Nuša. dijakinja (16 lei). Rozman Ela, študentka (21), Tovornik Marija, študentka (23). Slamnik Ančka, uslužbenka (23), Škofnik Milka, delavka (23). Medvešček Silva, dijakinja (17), Kroflič Olga, uslužbenka (18), Gašparut Anica, učiteljica (20), Stožir Stanka, dijakinja (17), Urbančič Nataša, dijakinja (16), Mastnak Marija, dijakinja (18), Lubej Marjana, dijakinja (16) Potočnik Anica, dijakinja (18), Kramarič Silva, dijakinja (14), Silan Tea, uslužbenka (20), Šerbec Zinka, dijakinja (15), Zupanc Anka, dijakinja (17), Kladnik Marjana, dijakinja (16). ROKOMETNI KOMENTAR Tekmovanje se približuje koncu sugerirati naj prvenstveno občine P0 j pirajo. Gmotne pomoči zgoraj ne bo, če pa bodo občini razumevajoči ljll£|, telesna kultura m osnovne o1 _ ganizacije ue bodo trp®)® G-manjkanja. Zvedeli smo. v so v Zagorju, Kamniku ■. Domžalah že namenili tel®5 kulturi večje vsote. Prav nič novega ne P0',,, mo, da povsod občutimo P manjkanje funkcionarske® kadra. To pa zalo. ker f® e, lesnokulturni funkcionar Pr __ _ malo cenjen kot družbeni P ZAHODNI DEL. OD SLOVENSKIH MOŠTEV BOSTA ročali v nedeljski številki med lavec. Kje je krivda tak^. Krškim in Kovinarjem, se je mu stanju? Krivi smo pa® * - krat sami. Opažamo, da pritekajo mlajši kadri, zato. ker smo *se , materiala'?! DO KONCA JESENSKEGA DELA TEKMOVA NJA V DRUGI ZVEZNI ROKOMETNI LIGI SO PRE- ne bo spremenil. O IALA ŠE TRI KOLA. ŠE TRI NEDELJE BOMO PRIČAKOVALI IZIDE, KI ODLOČAJO O RAZVRSTITVI NA LESTVICI DRUGE ZVEZNE LIGE - vrstni red na lestvici najbrž KRŠKO : KOVINAR 11:11 Tekma, o kateri nismo V NEDELJO SLOVAN IN RUDAR IGRALA NA SVOJIH IGRIŠČIH. IGRALCI S' KODELJEVEGA SO, končala neodločeno. LAHKO REČEMO, PRED SVOJO TRETJO ZMAGO. Krško: Naraglav, Lazorko 1, MOŠTVO IZ MOSTARJA IZVIDJAČ, KI BO PRIŠEL V LJUBLJANO, JE TRENUTNO NA ZADNJEM MESTU IN LAHKO UPRAVIČENO RAČUNAMO NA VES IZKUPIČEK ZA LJUBLJANSKO MOŠTVO. Agrež, Humar 1, Zgomba II 2, Pa. Jerman, Zgomba I 5, Kužnik, yec okupirani z Težjo nalogo bo imel Rudar iz Trbovelj. V goste bo sprejel odlično moštvo iz Va- PARTIZAN-KRIM IN KOVINAR NEPORAŽENA Iskra 2, Božič, Kovinar: Suša, Podgornik 1, Saled, Vogme 1, Popovič 3, Naraglav 1, Urlep II, Male 2, Kvar, Klančišar. in stirokovnimi problemi-področje smo močno *ancaa-rili. Na vsak način bomo 11 _ rali v tem smislu delo 5^.j]_ kovnih zvez precej p<>Pra L. že vrsto raždina, ki je trenutno na vem mestu. Treba bo poka Organizirali smo *>= . te- čajev in strokovnih sem'11 iev- . -veti- Takšni sestanki in P0’t„(l-ki jih je v zadnjem času * f no več, so zelo nohvalm- 1 , bi bilo. da bi bilo še *®® seveda v primeru zmage ali doživeli ’ poS’To^ifFa^ S kf sofhjKrJn ičanke^ bi / '% ločenega rezultata kl Je . ^»“JCanke do- ^ J . 4, K f' •k, zati vse sposobnosti, če bodo igralci Rudarja hoteli iz te tekme izvleči vsaj del izkupička. Pri vsem tem pa bodo Tudi tekmovanje v republiški rokometni ligi se počasi približuje koncu. Kljub precejšnjemu številu odigranih tekem pa sta na lestvici še vedno dve moštvi, ki še nista KRANJČANKE NEPREMAGLJIVE Presenečenje letošnjega republiškega prvenstva Za ženske je prav gotovo vrsta Mia- jiiun. ivi ju .pi* i\.i aii iv-aiiPkC u u- . 1 ■ slej odigrale, so vedno zrna- jnenja-li sugestije, ta ' rp|CS gale in so seveda zasluženo 1rJ!? k! 'j* i i pb’(k ne rezultate. Na lestvici je si cer nax prvem mestu. Nedeljska zmaga nad Branikom je nji- in strokovnimi nejše. — na drugem mestu Mari- hove "f® za ostoj'1*®* prve-borski Branik, vendar ima od- ®a m?s:a * jesenskem delu se povečala. V nedeljo pa jih čaka zadnja in najpomemb- napravili veliko uslugo tudi b tekmah !n. Pa Lovmar iz ljubljanskemu Odredu, saj je Ma'r,b<>*a- k' .J® poleg treh Sloboda iz Varaždina trenut- fmag dosegel se tri neodloce-no najnevairnejši tekmec Ljubljančanom. Obe moštvi imata namreč enako število . . . „ _ , točk na vrhu lestvice. prano tekmo vcc. Kaze, da bosta le se Kovinar in Bralnici Odreda bodo šli naj- nik iz Maribora nevarna na-brž s precej težkim srcem sprotnika iglacem z Rakov- - .. . na pot v Čakovec. lam bo nika. Partizan-Krim v nede- ^pubbskun ^prvakinjam. Ta treba pokazati ali so sposobni Ijo ne bo imel težke naloge, tudi naprej ostati na vrhu le- Na svojem igrišču se bo sre-stvice, saj se bodo Ljubljau- čal j. zadnjim na lestvici — can-i le z zmago v Čakovcu Partizanom iz Tržiča in bo klik še naprej potegovali najbrž svojemu izkupičku doza najvišji naslov. Če bodo dal tudi sedmo zmago. Prav vzeli tekmo v Čakovcu resne tako lahko - pričakujemo, da je kot tisto pred 14 dnevi v bosta tudi Kovinar in Branik, bila pred pričetkom letošnje- Črnomelj Pe U®-!1.’ Pot®'111 uspeh gotovo ki igrata na svojih igriščih ga tekmovanja eden ka.ndida- Piran ne tx> izostal. pobrala ves izkupiček in se tov za naj višji naslov, je v Koper nedeljski tekmi v P'raT,' , segla le neodločen reZllpa(jiii nejša preizkušnja. Nastopile Piran: Gregorčič L jskri> bodo v Ptuju proti lanskim Jankovlc L Pl,co republiškim prvakinjam. Ta ‘ , Podkraj' tekma bo veljala tudi kot p-ol- G Svoboda: ..(l/ija ^ finale za jugoslovanski roko- sek’ Zorko 1, S metni pokal. Jamnik II Mladost PARTIZAN-PIRAN : ®iovan SVOBODA 7:7 (4:4) Ljubljanska Svoboda, ki je Svoboda 3. 5 5 0 0 40:26 5401 42:>2 5 3 0 2 6303 tv32 5 2 1 2 43:> 5 1 1 3 30C 5 113 2z:38 6 0 1 5 30:-C Ali bomo zamudili vlak za TOKIO? Lani, pied odhodom na ouin-injake jg^e v Rim smo ugotavija-d. da smo se začeli o načrtnih pripravah za olimpijado meniti mnogo prepozno. Mnogo kritike za neuspehe je bilo pripisano tudi 1 Pripravam, ki so bile ponekod Prepozne, ne dovolj smotrne in be dovolj temeljite. Twklo je sicer daleč, toda če ga gledamo s Perspektivo priprav bodočih olim Pijcev ie zelo, zelo blizu. Pazimo, d« ne bomo zamudili vlak za Tokio! Komisija za kvaliteten razvoj kporta pri Zvezi za telesno kul-turo Slovenije je v sredo sklicala sestanek številnih strokovnjakov rsziič-nih športnih panog, da bi se Pogovorili o pripravah lekmoval-cev za kvalitetne prireditve in edmipijske igre. V uvodu je pred-•ednik komisije tov. ing. Boris Kristančič seznanil navzoče z olmipijskimi tezami, ki jih je iz delala Zveza za telesno vzgojo Ju-geelavije, istočasno pa ugotovil, da smo ie tu zamudili skoraj leto dni. Teze, ki jih je komisija Ll kvalitetni razvoj športa dobila Pred nekaj dnevi in na podlagi katerih bi morala komisija že dati Peko koknkretno poročilo, so bite namreč datirane z januarjem '9M! v katerem predalu so te tože ležale skoraj leto dni nav-niso mogli ugotoviti, vendar Pa je to značilen primer naše ek-apedlrtlvnosti, ki ima večkrat usod-Pe posledice. Olimpijske teze obširno razprav-'t«jo o pripravah za bodoče olimpijske igre, dalje o vseh konkret-Pth problemih, ki zadevajo te priprave (osnovnih pogojih tekmo-v«lnih prostorov, trenerjih, zdrav-stveni kontroli, sistemu tekmo-va|nj„ vzgoji kadrov, športnih šotah itd.) pa do linančih proble ki so zvezani s temi pripravami. Prisotni so si bili edini, da ne-t^aga konkretnega poročila o pripravah ne morejo dati, ker doslej Pthče ni bil še seznanjen s tem Problemov. Razvila se Je debata, at se je dotaknila samo nekaj Problemov* ki jih obravnavajo teze Zanimiv je bU predlog, Paj bi priprave za prihodnje °tim,pijsike igre ne zajele samo ti-shh nekaj konkretnih kandidatov, temveč naj bi bila to tudi propagandna akcija, ki bi zajela in ■hobiližiralo široke vrste naše mla-htne. Zgledi, ki so jih navajali bekateri prisotni, kako v tujini Načrtno usmerijo take akcije za 'bobiiizacijo mladine v športne vr-Pt«, bi lahko služile tudi nam za šgled. ^elo konkretno so razpravljali atletski strokovnjaki, ki so ostro kritiziraj; način priprav tekmoval-ppv za bodoče evropsko prvenstvo. Brorrine vsote denarja, ki se da-p® trošijo za zelo ozek krog tek-bievalcev in od katerih Je večina e Prešla kulminacijo svojih uspe-cv je zelo slabo naložen kapital, skaj je danes potrebno trošiti ai Po 100.000 din na osebo pod roi0 »dodatne prehrane«, ko ve-, ha nihče ne more poleg svo-^ redne prehrane pojesti takih °hčin hrane. Napačno je graditi mmm Težke posledice LAHKOMISELNOSTI Medlem ku se ljubitelji košarke spet veselijo velikega uspeha ljubljanske Olimpije — ta je najbliže najvišjemu naslovu — je istočasno slovenska košarka .1 '.z: 1 _ I J .. 1/ ~ Z : T ^ ^ Abebe na eiljn mnrafona v Košioah Poseben dop is »z Prage ilEBi To moramo IzKoristhi. fi*vanje etiopskega mara lonca A bobe ti»-kile, ki je prišel v CSSR, da doseie svojo (elito imago v medna rodnem maratonu Po Rimu. ki mu je prinesel /lato medaljo »n vesti, da se mu je rodil sin, je Abebe zmagal še v daljnji japonski Osaki, v klasičnem maratonu v Atenah m sedaj se v liosicah, mestu znanem po tradicionalnih maratonskih tekih, saj se je letos že 31. po vrsti pognalo po ulicafli tega mesta množica atletov — maratoncev. To so bili najboljši maratonci 4 kontinentov, med njimi so bili tudi Jugoslovani Mihalič Škrinjar, Stojanovič in Muslapič. Po teku je bil Bikila skupaj s svojim trenerjem Niiks-aneno-m iz Švedske dobesedno obstreljevan z vprašanji 48 novinarjev, od katerih je vsak hotel nekaj novega, svojstvenega, edinstvenega. Tako je Bik.Ua moral vzdržati še en mara to-n. Precej časa je minilo, pre d en je uspel v svojd sobi počivati Sele pozneje, ko so se bratje peres razpršili na vse sijanj v divji gonji za telefoni, sem potrkal na vrata sobe št 26 hotela Slovan, da nadaljujem pogovor z Bikilo in Niksanenom, ki sem ga začel že teden preje v Pragi NI RES, DA. . . O eksotičnih gostih se vedno veliko piše in še več izmišlja. Zato ni nič čudnega, če sem že na za- četku razgovora z Niksanenom slišal nekaj takih demantijev vesti, ki so jih prinesle razne agen cije širom po svetu Ni re-s, da ... je Bikila za svojo zmago v klasičnem atletskem maratonu bil povišan v čin poročnika . . . . . Bikila vedno teč bos in da so bile Košiče samo izjema tega pravila . . . . nič ne dela, temveč samo živi od svoje olimpijske slave Bikila je še naprej samo deč-eiar kraljevske garde — tako je pove-da-1 Nik san en. »Po vrnitvi iz Ri ma se je Bikili izpolnil njegov dolgoletni sen, sprejet je bil v šolo m čez eno leto bo izučen avtomehanik Maratonec, ki bo imel na skrbi a v topa rk kraljevske hiše, veliko dela. Priden je V šoli ne dela nobenih prestopkov, trenira dnevno 20 do 20 km, zjutraj in zvečer, ko opravi vse ostalo de lo.« Ko smo govorili o športu v doda “Sp eh ha neki prireclitvi na osnovi Pi»a^ eznikov, Istočasno pa na osnovna načela de-0 s Perspektivno mladino na J?”'8 ačell dela s perspektivno 8,uino a osovne pogoje, ki Jih w Predstavljajo igrišča, baze-l*elovadnice in strokovnjaki, eršen del debate Je bil po ^eče« jev "• tudi vzgoji naših trener-°EO preveč anarhije je pri ^a -J našega strokovnega kadra, tečai ^Porini forumi prirejajo itartrf’ kjer se šolajo ■ mladi Pr e °kr,!>is^dn,k Vlado Žlajpah -tlskarnp ne vračamo — Tisk 'Jani _ 'JPbneta Tomšiča« v Ljub-i-iubUapi rednis,vo in uprava v ^abotičJi', Cankarjeva 4 (pasaža - - Cnlka ~ Poštni predal 377 ITALIJA SPET SEGA PO DAVISOVEM POlTALU ________________________ . . Italijanski teniški igralci so movlni Bikiie, le-ta nj mogel, si leto« zopet pridobili pravi- ne bi spregovoril, co do igranja v finalu Davi- »Pri nas imamo veliko mladih, sovega pokala, njihov na- dobrih športnikov. Maratonec ni-sprotniik pa bo Avstralija Res sem sam0 3«z veliko mladih teče je, da so Italijani šli v sreča- «filuNTA^ebe b8iMm,v nje z ZDA v Rimu kot favo- 21'4- 100 m 108 Neduse Rotou cel° riti, vendar pa je le malokdo pričakoval, da bodo nekdanjo velesilo odpravili s 4:1. Posamezni rezultati so bili naslednji: Douglas (ZDA):Gar-dini (It) 4:6. 4:6, 7:5, 10:8. 6:0. Pietrangeli (It) : Reed (ZDA) 2:6 6:8, 6:4, 6:4, 6:4. Pietran- še vedno DESETAR ►. /uiiiguvttitc iz Afrike, locla ne zadnji. Prepričan sem, da jih bom vzgojil še mnogo« O svojih načrtih je Bikila tako-je pripovedoval: »Tekel bom na Silvestrovem te ku v Sao Paolu, čeprav je za mene v tem mestu proga prekratka. Na leto bom tekel največ 3 do 4 maratone. I rav rad bom spet prišel v Košiče, kjer je bila izredna organizacija Ko sem prišel na Ja ponsko. nisem vedel. a>li j« to maraton ali morda avtomobilske dir ke ‘ Jol kako srno se najedli izpušnih plinov Seveda računam na Tokio 19fi4 leta bom star 28 let in to nt veliko Verjamem, da v Tokiu ne bom sam,« je še rekel Abebe in pogledal na Niksanena. »Da« je rekel Niksanen, »pripravljam še 10 maratoncev Pre priča n sem. da bodo vsaj trije od teh v taki kondiciji, da bom lahko z njimi prišel na Japonsko Verjamem tudi, da bo iz Japonsflre Bikil« spet prinesel zlato medaljo Bikila je sedaj uredil življenje Od cesarja Halle Selasia bo do bil hišico, v kateri živi s svojo 16-letno ženo in sinom « Se nekaj sem hotel vprašati Toda Niksanen je položil prst na usta in pokazal na Bikilo. Utrujen je spal. saj je pred uro —dve pretekel 42 km. Tiho, po prstih sem odšel iz sobe. dr. Slavo Svoboda doživela hud udarec. Košarkarji Ljubljane, ki so se o hrvaško-slovenski ligi tako odlično izkazih, so nas prejšnji teden globoko razočarali. Kot republiški prvak se je Ljubljana uvrstila na zaključni kvalifikacijski turnir republiških prvakov za vstop o zvezno ligo. Proti vsem pričakovanjem pa je obtičala na četrtem mestu s presenetljivo ugotovitvijo, da je imela od oseh udeležencev najboljšo razliko v koših. Četrto mesto pa je bilo premalo, da bi se Ljubljana spel uvrstila med izbrana moštva zvezne lige. Razočaranje je toliko večje, ker je prišlo proti osem pričakovanjem in napovedim in ker smo bili prepričani, da bo Slovenija prihodnje leto imela ponovno dva zvezna Ugaša. Kje so vzroki za ta polom? Na to oprašanje smo delno že odgovorili o nedeljski številki, ko smo omenili veliko lahkomiselnost večine igralcev. Ko je Ljubljana v prvi tekmi brez večjih muk in s tehnično boljšo igro premagala Mladost, so vsi navzoči strokovnjaki soglasno ugotavljali, da bo Ljubljana gotovo član zvezne lige Po zmagi nad Mladostjo so bili osi igralci Ljubljane prepričani, da bodo z lahkoto odpravili ostale nasprotnike Opazovali so namreč vse udeležence turnirja in videli, da igrajo slabo košarko, vsekakor slabšo kot oni sami. To je bilo donel j. da so šli v naslednja srečanja s podzavestnim podcenjevanjem nasprotnika. Tekma s Slobodo je pokazala vse hibe nehomogenega moštva Morda je bil le /Škerjanc tlsli, ki je takoj zaslutil katastrofo svojega moštva Opazil je, da njegovi tooariši ne igrajo s polno močjo, temveč lagodno, vsak po svoje in brez prane borbenosti On sam je takoj spremenil način igranja in se začel srčno boriti za vsako žogo Toda kaj, ko je imel kaj slabe pomočnike v ostalih soigralcih Po tekmi je bilo nerazpoložen je na višku Nobeden od igralcev ni vedel, zakaj so izgubili srečanje Moštvo je bilo pobito in psihološko slabo pripravljeno za naslednjo tekmo z Železničarjem iz Sarajeva Doživeli sq še enkrat polom in s tem je bila njihova usoda zapečatena Ljubljana bo morala še naprej tekmovati o nižjem razredu. Napak bi bilo. če bi se danes igralci zaradi tega poloma razšli. Res je, da so posledice te lahkomiselnosti težke in da smo danes razočarani osi, ne samo Ljubljana Se zdaleč pa ta polom ne srne vplivati na njihovo nadaljnje udejstvovanje Nasprotno, s podvojenimi močmi in z dobrim strokovnim in upravnim vodstvom ho lahko Ljubljana v prihodnji sezoni ponovno poizkusila svojo srečo. Sodeč po njeni kvaliteti in dosedanjih izkušnjah ima ose možnosti popraviti težko napako letošnjega turnirja in le z bolj odgovornim in premišljenim nastopom ji bodo prihodnje kvalifikacije prinesle mesto v zvezni košarkarski ligi Kovač v Rimu 46-6 na 400 m Na velikem tradicionalnem (dosedanji rekord Nemec janz 50.1, Cevičalov tSZ) 51.2, viši-atletskem tekmovanju v Ri- in 5©.t na 440 v (doseda- na Czernik (Polj) 205, Patters- mu je nastopila tudi tro jica nji rekord Janz 50.7). Rezul- sbn (Šved) 203. Ma j lan (J) 200, 2:b t>:8, b:4, 0:4, 6:4. Pietran- nebje, mladina pa je navdušena za jugoslovanskih atletov. Med- lati: 100 m Delecour (Fr) tfi.4 troskok Schmidt (Polj) 16.26, geli-Siirola (It) : Reed-Dell šport. Prepričan sem, da se bodo { ^ ( locovič in Ma- Foik (Pol ji 10.4, 200 m !ons- Kreer iSZ) 16.25. krogla Lips- 10.7. On bo tekel še bolje, prišel je v CSSR, kjer študira, obenem pa bo imel tu najboljše pogoje za trening Vem, da ti čas) za Evropo ne pomenijo dosti, toda 'o so začetniki!« »Bikila ima prav«. Je dodal Niksanen. »Etiopija Ima dobro podnebje, mladina pa je navdušena za 6:4, 3:6, 6:3. 6:2, Pietrangeli : Douglas 9:7, 6:3, 6:2. Gardini : Reed 6:3. 7:5, 3:6, 8:6. 6:4. Finalno srečanje med Italijo in Avstralijo bo od 26. do 28. decembra v Melbourneu. »CAMPARI« ZA ANQUETILA Trenutno daleč najboljši kolesar v vožnjah na kronometer, zmagovalec letošnje dirke po Franciji Jacques An-quetil je zmagal tudi v Lu-ganu na dirki za Trofeo Cam-pari. 76. km dolgo progo je prevozil v času 1:39:11, za v Afriki kaj kmalu pojavili tekmovalci, kj bodo v svetovni atletiki igrali vidno vlogo. Toda, potrebovali bodo še nekaj let, da dosežejo evropsko raven v tehničnih disciplinah.« jetan solidna, je Jani Kovač son (Šved) 21.1, 400 m Kovač n is (SZ) 18 t". Sosgornik (Polj) zablestel z novim državnim (J) 46.6, Bruder (Svi) 46.7. 1500 18.09. Jocovič (J) 17.04. kopje rekordom in prvim mestom metrov Baran (Polj) 4:43.4. Sa- Sidlo 'Polj) 82.12, Kuzneeov v teku n. 400 m. Svoj (lose- lonen (Fin) 3:43.6, 5000 m Zim- (SZ) 81.37, dan ji rekord ie izboljšal za n v (Polj) 14:12.4. 110 m ovire Zahodnonemškr metalec kro- »Kiko ste prilil vi v bo?« »Pred 12 leti so mi ponudili organizacijo športne dejavnosti na etiopskih šolah. Ni mi žal. da calfe sem prišel v to državo. Kasneje (VB) Adis Abe- dve desetinki sekunde in se- Švara (It) 14.0, Cistjakov (SZ) gle Urbach je izboljšal nem-■• •• • - —5— Morale (It) ški rekord na 18.28 m. veda popravil tudi svojo uvr- 14.0 , 440 y stitev na evropski lestvici, ki je sedaj naslednja: 43.8 Met-(VB), 45.9 Brightwell in Kinder, (Nem). 46.3 ovire sem začel organizacijo telesne Kovvalski (Polj). 46.4. Trousil vzgoje tudi v armadi, postal pod- (CSSR). 46.5 Kaufman (Nem), predsednik Zveze športov in No- ^ Kai<;er (Nem) B,ru<]er 5rXES Sr.A"“ S 8*01» «;•*•« '!■?>• “ Funkcij sem imel precej, toda lih ' rezultatov Italija ; Izrael A . 2 V kvalifikaei jsKi tekmi za v drugi finalni tekmi na do-velja posebej nastop na svetovnem nogo- močem igrišču premagala Bir- njicm sta se uvrstila Švicar trenerekega'’‘dela"nisem"Mmem“a"r~ omeniti dva nova evropska re- metnem prvenstvu je v Tel mingbam z 2:0. Prva tekma Graf z zaostankom 42.1 in Ni- Jal. Prav na tem področju dela korda Italijana Salvatora Mo- Avivu enajstorica Italije pre- seje končala neodločeno 2:2. zo/emec Hugens z 51.2. sem odkril Bikilo. On je bil prvi raleja ,releff?„CenJ ra{ uprave 600 1S-3-84 d&ljah Uredništvo 21 281 (ob ne-Uprava 171> 21-81°- 20-157) - j. 1-281 — Letna naročnina polletna 800 din elan tovarna Športnega orooja BEGUNJE NA GORENJSKEM SLOVENUA. Z 49 7 na 400m ovire magala Izrael s 4:2 (0:2). Ita- Enajstorici Internazionale lijani »o nastopili v postavi in I. FC Koin bosta morali Buffon, Robotti, Losi, Bolchi. odigrati še tretjo tekmo v le-Maldini. Trapattoni, Mora, tošnjem tekmovanju za pokal Lojacono, Altafini, Sivori in velesejemskih mest. Najprej Corso. Strelci za Italijo so bi- so zmagali Nemci s 4:2, v poli: Corso 2, Altafini in Loia- vratnem srečanju pa Italija-cono, za Izrael pa Stelmach in ni z 2:0. Young. Obe reprezentanci mo- — rata odigrati še eno tekmo v NOVE PODROBNOSTI Italiji. Kot kaže, so si Italija- IZ CHAMONIKA ni svoj nastop v Cik že za- v p,ripravaij 2a svetovno gotovih. smučarsko prvenstvo v alp- V torek je v Belfastu no- s ki h panogah, ki bo v Cba- gometna reprezentanca Sever- monixu, so že določili člane ne Irske v kvalifikacijski tek- razsodišča za vse panoge, rami za svetovno prvenstvo pre- zen tega pa tudi strokovnia-magala Grčijo z 2:0 (t:0). Re- ke, ki boao vposiavili« slaio-zultat te tekme je praktično me. Pri ženskah bosta to že zagotovil Zahodni Nemci- opravila Francoz Perret in ji kot tretjemu članu te kva- Švicar Suter, pri moških pa lifikacijske skupine, nastop v Francoz Couttet in Avstrijec Ciin. Huber. V slalomu za moške V tekmi za pokal evropskih bodo vozili kvalifikacije ta- prvakov je v Glasgovni nem- ko, da se bo 15 najboljših iz ški prvak Eintracht iz Frank- prve vožnje uvrstilo v finale, furta premagal domači Ran- v drugi vožnji pa bodo nasto-geirs s 3:2. pdli ponovno vsi preoafali in Sele pred dnevi je bilo kon- 15 najboljših bo dopolnilo fi-no lansko tekmovanje za nale. V finalu bodo vozili dvf velesejemskih mest. Po- vožnji, di ORODJE n TELOVADBO «- -r Li Si }e osvojila Rom, ki je vrstnem drp« redil 1 v obratneift kot prvo. v remonti Ko so marca ietos nekateri dobe kot pozimi, kjer bo več najboljši alpski smučarji iz mesecev ležala debela snežna Evrope obiskali Kranjsko go- oiieja. Danes je teže oceniti ro in naš Vitranc, niso mogli to terensko delo, laže bodo verjeti, da so tudi v našem ocenjevali smučarji, saj se bo zimskošportnem središču tako kotanjast in precej nevaren odlični tereni za smučarja-tu- teren umaknil gladki vzpetini rista, pa tudi za najbolj zah- in spustu. Direktor žičnice tevnega alpskega tekmovalca, tov. Černe Vid nam je razlo-O Kranjski gori, o njeni pre- žil vse delo okrog izgradnje lestni okolici je bilo že pre- novih vlečnic, ki bodo spre* cej napisanega. Pisci raznih menile dosedanji način izko-komentarjev so bili večkrat riščanja Vitranca. Znano vleč* ogorčeni nad zapuščenostjo nico s Preseke bodo prenesli tega kraja, drugi pa so se v Brsnino. na Preseki pa bodo navduševali nad naravnimi le- montirali novo. Po vsem teO| potami tega gorskega sveta. j>odo imeli smučarji in vsi Kranjsko goro dobro pozna ne turisti dovolj možnosti za ne; samo naš domači turist, am- pretrgano vožnjo: po strmin' pak tudi mnogi tujci. Ce smo navzgor z vlečnico, po strmi' sklenili zgraditi zimskošport- ni navzdol s smučmi! Gradi' no središče v naši državi, po- telji so mislili tudi na pr®' tem je seveda Kranjska gora skrbo obiskovalcev Vitranca-pri izbiri na prvem mestu. Na Na dnu Bukovnika bo ličn® vseh mogočih forumih so raz- okrepčevalnica, na vrhu V*; pravljali o turistično-športni tranca gradijo nov hotel, ki izgradnji Kranjske gore, med- bo sprejel hkrati tudi do t#” tem pa so tekla leta in Kranj- smučarjev, prenočilo pa il" ska gora je še vedno ostala bo lahko to. Seveda pa so za-takšna kot smo jo poznali od čeli tudi z izgradnjo sam® vsega začetka. Končno pa je Kranjske gore. Tov. ing. Kalj' le prišlo do odločilnega tre- nekar, član Zavoda za izgrad-nutka, in besede se spremi- njo Gornjesavske -doline nanj njajo v dejanja... je pokazal že zgrajen motri Izkoristili sin., lep jesenski v neposredni bližini glavn® dan za ogled Kranjske gore, žičnice, sam Zavod pa si "° predvsem pa seveda Vitranca, ob vstopni postaji sedežnice o katerem je bilo že toliko zgradil svojo poslovno zgrad; govorjenja. Sedežnica nas je bo z okrepčevalnico, opazm popeljala na vrh Vitranca, od pa smo že zakoličen svet z,8 koder nam je splaval pogled gradnjo novega hotela v bh' nazaj v dolino. Videli smo žini hotela Razor. , . precej sprememb. Na Bukov- Po vsem tem se Kranjsk' niku so pravkar zabetonirali gori odpira nova perspektiv® nove nosilne stebre, kjer bo v turistično-športnein življ6' stekla v najkrajšem času no- nju in če bodo zastavljen0 va vlečnica v dolžini okrog delo nadaljevali v istem *®' 250 ni. Peljala bo do prve po- gonu kot so ga začeli, pote«1 staje sedežnice. Levo in des- bomo v Kranjski gori res n°' no smo opazili delavce, ki so bili novo jugoslovansko zit®' podirali drevesa in izravna- skošportno središče, če že ®e vaii teren. Vse pobočje od takšno kot so Gortina, Ch®' vznožja pa do tako imenova- monix. St. Moritz, Holme®' nega vrha Poseke je teren kollen in druga, oa vsaj taks' idealno splaniran, ki pa seveda no, kot si ga želi naš smuc®r danes še ne kaže takšne po- in ljubitelj gorskega sveta- % V višini 1600 m, kamor popelje turista ali smučarja sedežnica, so začeli graditi arhitektonsko dovršen hotel, ki bo lahko sprejel okrog 80 gostov, na terasi pa nekoliko manj. Hotel pa bo lahko prenočil 25 do 50 gostov, ki bodo našli vse moderno udobje in dobro oskrbo Precej dela je bilo z novo poseko v Brsnini. kamor prenesli vlečnico iz Preseke