lii^HUllll
Izhaja vsak fctrtck. Cena ma J. I K na letu. (Za NcmSijo 4 K, >a Ameriko In druge tuje drŽave fl K). — Posamezne Atevllke «e prodajajo ——po 10 vinarje*. ——
Spisi in dopisi sc poSilJajo t Uredništvo „I>emolJuba". LJubljana. Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije Id Itl-■eratlpa. Cpravnifilvo JlomolJaba". - LJubljana. Kopitarjeva ulica.-
===== S prilogami:	»
Naš kmečki dom, DruStvenik, Nak gospodinja
Štev. 44.	V Ljubljani, dne 2. novembra 1911.	Leto XXIV.
Naši poslanci.
Med 516 poslanci na Dunaju ni prav lahko zastopnikom našega ljudstva dobiti veljavo. Zato smo pa tolikanj bolj veseli in ponosni nanje, ko vidimo, da so si žc v kratkem času, kar živi nova zbornica, pridobili velik ugled, tako da je nemško-liberalni gra-ški list, »Tagespost«, ki je Slovencem .sirupano sovražen, te dni zapisal, da so poleg Poljakov Slovenci edina stranka v državni zbornici, ki res skupaj drži. To pa ni dovolj! Naši poslanci so tudi pridni, delavni in razumejo svojo reč. Liberalni puliloglavci se prav posebao trudijo, kako bi naše poslance naslikali kot nevedne, priproste in nesposobne. Nobena reč bi se ne dala lažji- dokazati, kakor ta, ko bi bila resnična. Nobena laž pa tudi tako hitro ne izgubi svoje moči, kakor ta. To se je sijajno pokazalo v sedanjem zasedanju. Prav »a kratko naj povemo poglavitne reči, v katerih so naši poslanci v novem državnem zboru pokazali svoje znanje in sv«jo spretnost, da stoje takorekoč v ospredju zborničnega dela. Naši so-niišljftniki naj liberalcem večkrat po-drobijo te drobivcc v njihov vodeni .sok!
1. Pri vprašanju o zvišanju uradniških plač in o novih davkih je imel izmed vseh strank samo Hrvaško - slovenski klub toliko poguma, da je po svojem načelniku dr. šusteršiču jasno povedal, da tako ne gre, kakor se namerava. Zdaj dobivajo tudi drugi poslanci pogum. Nemški liberalec dr. Itodlkh je v četrtek tri ure dokazoval,, kar je prej „tako prepričevalno s številkami povedal dr. šusteršič, da je namreč uradnikov veliko preveč, in da sedaj takorekoč drug drugemu na Poti. Naši so sprožili to reč, in ko so
izpelje, bo ljudstvu v neizmerno korist.
2.	V hudem boju, ki ga imajo kmečki zastopniki s socialnimi demokrati in liberalci glede na meje za živino, je po splošni sodbi kmečkih poslancev naš Povše izpregovoril najjasnejšo in najkrepkejšo besedo v obrambo kmečkih pravic. Reči smemo, da je ravno njegov govor dal novega poguma nemškim in češkim kmečkim poslancem in oplašil nasprotnike.
3.	V draginjskem odseku, kjer bi socialni demokratje in liberalci tako radi sklenili kmetu nasprotne in škodljive reči, sta naša poslanca Illadnik in dr. Vrstovšek poleg češkega kmečkega zastopnika Spačka pravzaprav edina, ki znata zmešati nasprotnikom štreno. Illadnik govori kratko, a to, kar pove, je tako jedrnato in utemeljeno, da se drugi govorniki redno sklicujejo nanj. Dr. Vrstovšek pa zna s svojo odločnostjo in brezobzirnostjo v najtežavnejših slučajih zmesti nasprotnike in tako rešiti kmečke koristi. To ni samo naša sodba; nasprotniki sami priznavajo to reč. Za tako delo je treba seveda znanja in marljivosti.
■4. Prvo vprašanje pri draginji je to, kako bi se dalo preprečiti oderu-štvo velikih kapitalističnih zvez — kartelov. Če je draginja, če torej ljudstvo preveč plačuje za svoje potrebe, morajo biti tudi ljudje, ki preveč zahtevajo in preveč dobe. Kmet, delavec, in mali obrtnik niso pri teh, saj komaj dihajo. Pač pa vidimo, kako silne dobičke delajo tovarne za železo, petrolej, sladkor, špirit, pivo, premogokopi in veletrgovci z živino, žitom, krmili in umetnim gnojem. Tukaj je treba nastaviti pijavke in puščati kri. Kako naj se to zgodi, jo težka reč, ker nimamo v tem oziru po drugih državah nobenih
zgledov. Od raznih strank so se vložili predlogi, naj državni zbor sklene zakon proti kartelom. Odsek, ki se ima za to posvetovati, jc izbral za svojega poročevalca našega poslanca dr. Kreka. Ta je v dobrem tednu sestavil zelo obširno poročilo in v njem pojasnil od vseh strani kartelno vprašanje. V »Domoljubu« bomo o ti reči še podrobnej. še pisali. Dr. Krek jc sestavil tudi na-črt zakona, o katerem lahko žc danej rečemo, da ga ravno tako z veseljem pozdravljajo vsi ljudski prijatelji, ka-kor se ga boje kapitalisti in njihovi zavezniki. Tudi v ti reči so naši poslanci v prvi vrsti.
Da so naši zastopniki glede na nc* zgode, ki so zadele našega kmeta zad< nji čas, storili svojo dolžnost, sc raz-« ume samo po sebi. Vse, kar je bilo moi g oče, so zvršili, da bi izposlovali od vlade primerne podpore. Državne blagajne seveda nimajo v rokah, da bi ii nje kar zajeli in razdelili, kar je treba, V tem oziru ni uspeh odvisen od njih.
Zdaj gre v državni zbornici za tOj da se dobi trdna, za.delo sposobna ve, čina. Poljaki, Čehi in liberalni Nemci so najprej stopili v medsebojen dogovor. Izmed Čehov in Nemcev je pa bu< tila kmalu misel na dan, da je treba k tem posvetovanjem povabiti tudi našo* ga načelnika dr. šusteršiča.
Kar smo povedali, je gola resnica brez baharije, brez okraskov.Naše ljudstvo dobro ve, kako počasi gre v politi-ki vsaka reč naprej. V svesti si je pa tudi, in v tem ga potrjuje dan za dnem, da je njegova politična reč v dobrih rokah. Ljudska stranka ima svoja načela, ima pa — hvala Bogu — tudi može, ki sc resno trudijo, cla jih uresničijo.
a.	pačgied Ji
NOTRANJE - POLITIČNI POLOŽAJ.
Baron Gautsch se kot izkbšen politik lotil svoje težke naloge napraviti naš parlament delozmožen na j^ra-vem koncu. Ko so razmere v Avstriji tako jozorele. da je trajna vlada proti Slovanom nemogoča, začel je najprej - pobijanji med Čehi in Nemci v Pragi. Ker pa ta pogajan.a le počasi napredujejo in bodo ušiva ila premirje le na češkem, začel je ministrski predsednik pogajanja tudi v državnem zboru. Da njegovi načr i tudi Slovencev ne iz-kl;učujejo. priča to. da je konferiral posvetoval se tudi z dr. Šusteršičem, ki mu je pojasnil stališče Jugoslovanov. Tako so češki jx>slanci izjavili po svojih zastopnikih, da so pripravljeni stopiti v vladno večino, če se spremeni jx)-nemčevalni bienerthov sistem V ta namen naj bi prišla v ministrstvo dva j Čeha. v vsako sekcijsko ministrstvo po i en sekcijski načelnik, ki naj bi delal , proti ponemčevanju in še nekaj drugih zahtev. Če tudi so se jx>kazali Čehi dosti skromne, vendar nemški poslanci tega niso hoteli sprejeti. So med nem- j škirni poslanci tudi mnogi razumni j ljudje, ki uvidijo, da stvar ne gre tako naprej, vendar kričači jih pre vpijejo. Tako bi se godilo tudi Slovencem, če bi volili v državni zbor kake Ribnikar-je. S tem. da Nemci ne sprejmejo če- ; -kih zahtev, nastalo je za ministrskega predsednika silno težko stališče. Brez i večine ne more naprej, te pa radi nemške prenapetosti ne more dobiti. Zadnja poročila poročajo celo, da v krat- i kem Gautsch demisionira (odstopi) in ; In da rnu potem cesar naroči sestavo lovega kabineta.
DRŽAVNI ZBOR.
Italijanska fakolteta.
Italijanskim jx>slancem se je odvali velik kamen od srca, ker je bila laška fakulteta odkazana proračunskemu odseku. Za ustanovitev laške pravne fakultete so glasovali tudi slovenski poslanci, ki so vedno priznavali La-oom pravico do samostojne univerze, seveda se pri tem ne sme pozabiti na slovensko. Soglasno se je sklenilo v nemški narodni zvezi, ki se ni mogla zediniti za kraj laške univerze, da se 'a ne sme ustanoviti ne na Dunaju, ne ia Tirolskem in tudi ne v kakem drugem nemškem mestu. Mnogi so bili za Koper. S tem. da je ta predloga šla v proračunski odsek, seveda Lahi univerze še ne bodo dosegli. V ti debati je lr. Rvbar s svojim govorom, v katerem e pokazal laško nestrpnost proti slovenskim šolam v Trstu, Lahe čisto zmešal, da niso vedeli več, kaj naj odgovore. Povedal je med drugim, da je v Trstu 3300 slovenskih šolskih otrok, ii jih morajo Slovenci sami vzdrževa-L Taka je laška kultura in omika, na
2i
katero se ti privandranci vedno sklicujejo. Zanimivo je tudi :o, da šteje Trst po novem štetju 57.000 Slovencev
poleg 117.0.*) Italijanov.
Razprava o draginji.
V draginjskem odseku se nadaljuje delata (.razprava) o argentinskem
ima.o v Tripolisu opraviti z nerednimi turškimi bandami, ki jih bodo nek.-ij z vojaško muziko pridobili, malo j u zapodili proti puščavi. Toda Turki Arabci se kar ne pus"e in delajo laškim generalom sive lase. Če -e t,- i Lahi zakrivajo svoje poraze, je le go: vo, da so bili sedaj parkrat po vrsti o I
mesu. Poslanec Hladnik je povdar- j manjšega števila sovražnikov po
j al, da so živinorejci proti vpeljavi žive živine iz Balkana, zlasti iz zdravstvenih ozirov. Uradni podatki kažejo, da je v enem letu poginilo radi bolezni, ki je prišla Iz tujih krajev. 25-17 govedi in prašičev 32.6o7. Stroški za pokončava-nje nalezljivih bolezni so znašali v letu 1907 1.716.746 K. Zaklane živine je po pogodbi za leto 1911 smelo iz Srbije 30.000 zaklanih volov, 12.000 zaklanih prašičev in 170.000 zakl. ovac. To š e-vilo se bo vsako leto množilo in cena mesa bo vedno padala, s tem pa rastla izguba naših kmetovalcev. Množina mesa se je v Avstriji v zadnjih desetletjih bolj pomnožila kakor število prebivalstva. Čim več mesa se poje, tem bolj se vpije o draginji. Ako primerjamo Avstrijo z Nemčijo, vidimo, da pride pri nas na 100 ljudi 36 goved, v Nemčiji pa samo 34. In vendar Nemcem ne pride argentinsko meso na misel.
Govorili so tudi razni drugi govorniki. posebno socialni demokratje, ki so strašno napadali poljedelskega ministra.
Proračunska razprava.
V četrtek se je začela proračunska razprava, v kateri je prvi govoril dr. Kramar, ki je bičal nemško jjrenape-lost z jako ostrimi izrazi. Govoril je isti dan tudi naš štajerski posianec Bren-čič. ki .e zahteval od države, naj napravi na jugu države red v svojih uradih. v šolstvu in orožništvu.
Drugi dan je govoril ministrski predsednik, ki ga je napeto poslušala cela zbornica. V svojem govoru je krtačil znova socije. ki so izrabljali draginjo v svoje strankarske namene in ovirali delo v zbornici. Obrača se dalje proti uradništvu. ki Loče nekako izsiliti od države, ki ji služi, povišanje, dasi mu to ne gre po pravici. Potem govori o tem, da je brez priklopitve Čehov k večini pravi razvoj parlamentarizma nemogoč. Vsak narod je opravičen, da se udeležuje vlade, nobenega se ne sme prikrajšati, potem bo prišel tudi za avstrijski parlament čas dela. ki ga pričakujejo narodi od ljudske zbornice. Za Gautschem sta govorila dr. Steinwender, ki je sicer hud Nemec. a vendar priznava, da je v Avstriji treba vlade, ki bi bila vsem pravična, in pa Pol.ak Bilinski, ki je na Ijubez-njiv način očital vladi in finančnemu ministru razne nedostatke.
VOJSKA MED LAHI IN TURKI.
Kar so vsi poznavalci Lahov pričakovali, se je zgodilo. Dokler jim je šlo po sreči in se je bojni ples šele začenjal. so se bahali. da je bilo grdo. ko pa se je pričel pravi boj, je sledilo ba-hariji razočaranje. Lahi so mislili, da
tepeni. Turki so dobili namreč na \ -moč vse arabske rodove, ki imajo i t-borno konjenico, da pridejo kot ve • r in spet odlete. Poleg tega so turški v -jaki. ki jih tudi ni tako malo. kako: -je preje mislilo, silno hrabri in do: > preskrbljeni z vsem potrebnim orožjem. Dobivajo tudi jx>moč jz Egipta. Mnogo višjih častnikov ;e j - -o prav iz Carigrada. Tako da se bo i o najbržo Turki dolgo lahko držali.
Lahi so doslej osvojili šele neka'e-ra obrežna mesta, Tripolis, Demo, Bencazi in povsod z velikimi izgubami. Pa njihove pozicije v teh mestih so tii-ko slabe, da je malo manjkalo, da ni- > Arabci in Turki vzeli Lahom naz -; Tripolisa. mesta, iz katerega vodi g -neral Ganeva vso eksjiedicijo. Poi -ča se: General Ganeva je posial v Ben-gazi. k er Turki stiskajo Lahe. več tisoč mož. S tem je oslabil posadko, kar se zvedeli tudi Arabci in dogovorili napad na rne.-io. Pomagali so jim tudi prebivalci, ki imajo še polno skritega orožja. S treh strani so naj adli na vso zgoaaj zjutraj Lahe. ki so bili še vsi zaspani m n.so vedeli kaj početi. Da niso imeli ladij, ki so otvorile hud ogenj proti napadalcem, bilo bi mes *> osvojeno. Turki in Arabci so se sili > hrabro borili; kljub temu. da so lašk>-lad.e nanje streljale, so se bojevali S ur. Lahi se boje poročati o številu padlih. Nekateri listi pišejo, da je na i'a-lijanski strani do 300 mrtvih, seveda število ranjencev mora biti potem šo veliko večje.
Dne 26. t. m. so Turki ponovili napad. Poročila trde, da je b.lo Turkov 6000. O boju se poroča, da je bil silno hud na vseh straneh. Laška .poročila so zopet vsa zmešana. Natančnega poročila o mrtvih' in ranjenih ne zdajo. Angleški listi na pišejo, da je padlo oi 400 do 700 mož.
Pri Derni se je bil boj več dni skupaj. Arabci in Turki so Italijane kar naprej napadali in čisto utrudili. Italijani imajo silno velike izgube. Večji boji so se vršili tudi pri Bengaziju, kamor so morali Lahi poslati nova oja-čenja.
Vsled teh neuspehov morali bo i "> Italijani znova pošiljati vojake v Tripolis. Prehranjevanje armade pa siliv> stane. Na dan izdajo za vojsko 6 do 7 milijonov, na mesec do 200 milijonov. Računali so. da bo v dveh mesecih vso končano, pa se jim je vse polomilo. Kakor vse kaže, so si Italijani s to vojsko spletli hud bič.
Radi bi Lahi nastopili proti Turčiji drugod, pa ne morejo. V Jadranskem in Jonskem morju jim je to prepovedala naša država. Proti Smirni in egej-skim otokom je napad nevaren radi
podmorskih min, ki so jih Turki položili in ki bi laške ladje pognale v zrak, m> bolj pa radi nevarnosti novih za-plelljajov. Upajmo, da se Lahi žc potolažijo, ker so navajeni na to, da so tepeni.
Carigrad, 30. oktobra. Tukaj so danes došla poročila, da so Turki Tripo-jis in Bengazi Lahom vzeli. Turki so se polastili vodnjakov pri Bu-Melianu in so zavzeli vse vojašnice pred Tripoli-scm. Izgube Italijanov so velike. Turki so r,e polastili 8 topov in 4 mitraljez. 1000 Lahov je vjetih. V Carigradu vlada veliko navdušenje. Ocl laške strani ni še nobenega poročila.
VSTAJA NA KITAJSKEM.
Kitajska vlada je obveščena, da delata general Ljuašan in začasni predsednik Vučana na ustanovitev /veze južnih držav, v katerih je izbruhnila revolucija. Severne dežele bi pa pustili sedanji rodbini Mandžu.
Boji med vstaši in cesarskimi četami sc vedno nadaljujejo. Cesarske čete s» se umaknile proti severu. Kraje Cangačo in lcan so zasedli vstaši. Tudi med provincama Ilunan in Hupe so so vršili boji, v katerih je padlo do 1(100 cesarskih vojakov. —• Nekatera poročila trde, da skušajo Japonci iz sedanjih bojev dobiti največji dobiček, (iliorožili so že svoje brodovje in pripravili nekaj armade, da posredujejo. Kjer se prepirata dva, tretji klobuke pobira . . . Novi predsednik južnih držav je baje že naznanil novo republiko zastopnikom drugih držav.
I_L I STE i?___jjj
Krmar Milanom.
Prosto po Russellovem romanu »Krmar Holdsworth«.
(Dalje.)
OSEMNAJSTO POGLAVJE.
V Zapolju.
Bilo je ob desetih dopoldne, ko je Mila&ovič dospel v Zapolje in izstopil v bližnji gostilni. Tu je hotel ostati samo toliko časa, da bi poizvedel potrebne stvari in našel primerno stanovanje. Po kratkem odmoru se jc odpravil po svojih potih.
Vedno silnejši nemir sc jc polašče-val njegovega srca. Sedaj sc je nahajal tam, kjer je živela Vida; vsak hip, vsak 11'cnutek sc jc lahko primerilo, da jo nenadoma ugleda pred seboj. Zahrepe-uel jo po takem srečanju, a istočasno se je tega zopet prestrašil, dasi sc je stokrat in stokrat tolažil z mislijo, da ga ona no bo poznala.
V to razmišljanje zatopljen, jc opiraje sc na palico, korakal počasi no glavni ulici. Kadar je srečal kako deklico, ki so je igrala na cesti ali ob strani služkinje stopicala po trgu, vedno mu
je zastalo srce in obledelo lice, kajti zmiraj jc menil, da je morda to njegov lastni, nepoznani, a vendar tako iskreno ljubljeni otrok.
Sčasoma se je nekoliko pomiril, da je začel premišljevati, kako bi najlažje poizvedel za stanovanje svoje žene. I.c-karna, mimo katere je slučajno prišel, se mu je zdela za to najpripravnejši kraj. Stopil jc notri. Plešast mož, z velikanskimi očali na nosu, najbrž lekarnar sain, ga pri vratih stoječ prijazno pozdravi.
»Morda veste povedati, kje stanuje zobozdravnik Štefič?«
Lekarnar, ki mu je bilo to dobro znano, sc popraska za ušesi, kakor bi nekaj preudarjal. Tudi on sam je znal namreč dreti zobe in zato ni bil nič kaj vesel, da ta tujec vprašuje po njegovem nasprotniku; tudi sam bi bil rad imel kaj posla in zaslužka.
»Ime mi je seveda znano, a prosim • morda Vam zobje kaj nagajajo?«
»Ne, samo za stanovanje gospoda Štefiča bi rad vedel.«
»A, tako. — Veste,« nadaljuje lekarnar zroč Milanoviču ostro v obraz, »ni sicer moja navada, da bi koga opravljal — sploh nočem imenovati nobenega imena in nikomur delati krivico — a sramota je, da umetnost, kakor je zobozdravniški posel, izvršujejo ljudje, ki ne ločijo zoba od zoba in so udani pijači, da se jim tresejo roke kakor okna starega poštnega voza po hribovskem kolovozu.«
»Menite, da je gospod Štefič udan pijači?«
»Tega nisem rekel in tudi nisem povedal nobenega imena,« odvrne lekarnar nekoliko v zadregi, »zakaj za ves svet nočem komu škodovati na njegovem dobrem imenu, a če bi me slučajno boleli zobje in bi si hotel dati trgati meso in mesariti svoje čeljusti, vem, kam bi sc moral obrniti.«
»In kje stanuje ta gospod Štefič?« ponovi Milanovič svoje vprašanje.
»Če se nc motim,« odvrne mrko lekarnar, ko vidi, cla mora z odgovorom na dan, »stanuje mož, po katerem vprašujete, na cesti, ki pelje v Oglej. Vsaj včeraj je šc stanoval tam; a žali-bog so na svetu ljudje, ki so tako odvisni ocl svojih gospodarjev, da človek ne vc, kaj jih jc morda danes zjutraj doletelo.«
Milanovič sc zahvali za nc baš lju-• beznjivo pojasnilo in odide. Dasi je smatral lokamavjevo besedičenje bolj za obrekovanje, ki ga je narekovala zavist, mu vendar vse to nikakor ni hotelo iz glave in skrb mu je stiskala srce. Kakšno življenje ima njegova Vida, čc jc mož res pijanec in povrhu še talko reven, kakor je bilo sklepati iz lekar-narjevega precej jasnega namigavanja. Pri tej misli mu je hotela skoraj zavreti kri. Nehote je krepkejše stisnil palico in mrmral nekaj nerazumljivega.
Predzadnja hiša na levi je bila ona, ki jo jc iskal. Nad vrati je visela svetilka z modrim in rdečim steklom, na majhni medeni ploščici je pa bilo brati Štefičevo ime in njegov ooklic.
Milanovič si skoraj ni upal dvigniti oči, cla bi si natančneje ogledal hišo; spreletavala sta ga mraz in vročina in pot mu je močil čelo.
Ilitro se je obrnil, čel do začetka ceste, tam nekoliko postal, nato sc pa zopet vrnil nazaj.
Med stavbami na desni strani ceste je zagledal tudi hišo, ki je bila videti že precej stara; vendar sta njena čedna zunanjost in skrbno obdelani vrt zadaj pričala, cla vlada tu marljiva gospodinja. Na oknu v pritličju je visela tablica z napisom: »Tu se odda v najem nekaj sob.«
Milanovič stopi k vratom in pozvoni.
Ženska, prijaznega obraza, srednje starosti mu odpre in vpraša, kaj želi.
»Rad bi videl sobe, ki jih dajete v najem.«
»Prosim, vstopite in pojdite z menoj.«
Najprej ga jc peljala v precej veliko sobo, ki je bila dokaj udobno in primerno opremljena z raznim pohištvom, ki siccr ni bilo več novo, vendar pa še trpežno in čedno. Poleg tc je bila manjša sobica, ki je služila za spalnico. Milanoviču je stanovanje ugajalo in ker gospodinja ni zahtevala visoke cene, sta sc hitro pogodila.
Žena je postala zelo prijazna in zgovorna in začela pripovedovati, da je vdova in da stanuje v hiši sama s svojo stai*o, onemoglo materjo, ki zapusti v tednu morda samo enkrat sobo, da se na vrtu navžije svežega zraka. »Težko bi našli mirnejše stanovanje, kakor je naše,« jc pripomnila in šla, da razkaže tudi ostale sobe.
Ko sta se vrnila, jc Milanovič poprosil dovoljenja, cla bi si smel nekoliko odpočiti; sedel je k oknu, ki je držalo na cesto in skozi katero je bila vidna tudi hiša, v kateri jc stanoval zobozdravnik.
Tako blizu svoje žene je bil! Le šiloma jc mogel premagali velikansko razburjenost, ki mu jo je povzročala ta misel. S kolikor mogoče 'tuirnim in krepkim glasom se jc obrnil na gospodinjo z vprašanjem, ali so ji znani ljudje v bližini.
»V veliki večini poznam skoraj vse, dasi ne občujem mnogo z njimi «
»Ko sem šel prej po cesti, sem z začudenjem opazil, da stanuje tu nasproti neki zobozdravnik; ta vendar težko izhaja v tem kraju?«
»V mislih imate gospoda Štefiča; ah, ta bi imel lahko lepe dohodke, saj je prav spreten zobozdravnik, pa seveda, kdor tako živi kakor on, ga morajo ljudje zapuščati.«
»Kaj pa vendar počenja?«
»Ali sta morda znanca, cla Vas zanima njegovo življenje?«
»Ne. Še nikdar v življenju ga nisem videl.«
»No, kar naravnost bom povedala, nesrečna pijača jc kriva, da je prišel skoraj ob kruh.«
Milanovič se jc trudil na vse krip-lje, da bi ohranil mirno in hladnokrvno obličje, ko je dalje vprašal?
T ' T ^ 1 T ? ' i T t T J f T^l ' 1 T ■ T ! t ■ T ! I i ?. ■ T ' f' T ' T	1 __T_
RAZGLED PO OOiilCTJIH

-""»T ' I i "t 'T • T ' T 'T - T ' I ■ i ' ? ' ? > T ' ? ti ■ 4 ' r > i < r • T < T ' r» ? 1 j ' T ' T ' •■I'T!T
Sarajevski nadškof dr. StadJe-
knezoškofa
Nesreča ob mrtvaškem od tl. V veru

s»eve.; a t kati. V p

lita. V

. . t

Z£
l
na*.o m. I na V* ..k: Lo~mj. kjer se sedaj zdravi
S ov. krše. soc. r^eza za Primeri ko
je imela sv:. občni zt*or 26. oktobra v G:ri:L Izvoljen je naslednji odbor: dr. Br- ce'; dr. KobaL dr. Česiiik. župnik Kokošar. Samo Ulč.kar J. Kopač. F r. Kremisr V. črnigoj. J. Medvedek, gost . lične Makuc. Pirjevec in 2nidaršič. Za Trst in Istro so izvoljeni gg.: An t. tok. A Zavad^. A. Košir in edč. A. Gušin. Včlanjenih društev ima Žve-ta f?. j naTr*aškem 51 na Goriškem.
Duhovniške izpremembe. Za župniki v Starem trgu pri P.akeku je določen č r. Ivan K romar, doslej župnik v Šturijah na Vipavskem. — Č. g. kaplan Jakob O m a h n s pride od Sv. Trojice na Dolenjskem v Boštanj. — Župnik v Divači je postal čast. gospod Josip S v e t i č . ki je bil zadnje leto iz zdravstvenih ozirov v Repnj&h na Gorenjskem. — Prestavljen je č. g. Anton Kova!:f iz Ziitke na Štajerskem v Mi šperk rri Pttjj-j.
Umrl je t Dobrepoljah 24 oktobra popoldne ob pol 4. uri Alojzij D rob nič. plemenit mladenič, član Ultviinri-i	Orel. miademške
-t	. iv^	- - - —jV - -
tko^d: irepo.jskem okrožju. Pokoj nje-
tosrčno sožžljef
Držama podpora za Earjane. Notranje ministrstvo je dovolilo	K
Bari

i.. s.
vodnji ali s tev te pc


or-pe .:ur. ansut
■n IH^
Dimei, strah kranjske dežele. Ze-
do^ ^nsiia istra s tem naslovom, k. ravnokar izšla t >Zbirki ljudskih ire: »t bo prvič predstavljala t L; o. j-k t donrat v nedeljo dne 11 novembri uata.lni uri. Knjižica, t kateri je na t i d;ena ta igra. z drugima du-j.a mar tirna., se dobiva v . Katoliški bukvam ta ceno SO vin.
To ovajsli narsd kamniških 1 be-
ralcev. Na dan zadnje občinske v c.it ve dne 27. oktobra, ko so kamniški li: ■:-ralci t a«i o temeljito poco eli. o a jim bo več let ta poraz ležal v želodcu, so ti prosvitljenci pokazali v-o svojo na-prednjaško oliko. Nekega bivšega župana iz ljubljanske okolice, ki je slučajno eni dan prišel obiskat nekega vpokojenera župnika in se "o drznil v neki ksvarr j ja no povedati, so tri;e prosvitljenci tolovajsko napadli runaj kavarne s kamenjem in ga vrgli na tla. kjer je obležal v nezavesti. Mož je poškodovan na rokah in nogah. Pričakujemo. da bo sodišče temeljito posvetilo v to zadevo.
Vlom v cerkev. V Vor t.h na Tolminskem so oktolra t on: :: nema ni t&tovj vlonuli v or.it. no cerkev, vlomili tabernakelj ter odnesli svete p: sode. vsebino ta raztresli po oeh. Pos de so ? er izgubi ii po poti. a ško e so vs:-ero napravili precej, ker so mnogo pokvarili.
Stenski Vo edar za leto 1512. je iz-
šel v leti izpeljav: v tiskarn. J. Kr: ce nas. v Novem mestu. Cena i-'1 h. s po-
____b več Za Ljubljano in okoli-
r.s zalog pp*»dais;r.E >Ka*t- ~:-k. š*v?' tre; Ničm&n v Ljubljano Iz štajerske smo prejeli pero". t
iia > Družinski Pra"iki-.
tzl^rana vse^ona. Fnoka	v-^t
Voda t bohinjskem želez:riške3
predoru. T: dni j- voua _ i:li v 1 htr.j-ski iejemiški rr-t :': • v to", ki množini, da so morali vlaki voziti skozi predor ■njšano brzino. Voda ki o drla skozi pretor. je popolnoma preplavila progo, tako da n: mog> te videti tiriv." Ker se predor proti se-
*	-T" -
Nesreča pri Domia ah. I :.; .
oktei-ra oi uro rveler .e :e .:-. stranov blar-e: iz Homca voz .-k- o po državni cesti. Ko pride v Domiai tja. k;er cre železnica t reko cest« n . je voz zaJ-~.. med tralr^te tako moeel iti naprej. Ker je "s-ieL it pripeljal v-ak las v.a*, r -t naspr: vlaku s svetilko in je na vso mc< nt.l na vlako>oo.o. ča naj ustavi v,at. da je voz na res*i. a viakovo-ija ni usta-.:i
i a • e : e j v: r s t -s-e t.:
eden n za .e j' pšenic e
sft.: : t rev?
■i v02.i trt:2 e 1 Pr-t im i
Kaj n~k: r>o rekla
X L. " .. -
Novo jlledišle za per lo -
S t	ter. e dobile v :. s. Hafner-
jevi ni vo v i m: na Sv 7 - ~ ra -:s:t s u i j imajo i o. e: sk. — .. s. r i 11 r m umazano trt.o.
Ses: a je po nerreridnr^ti astte-U'a sestro v JaMauskiL Lan.i. pr. L -t ji. Stare.hčerka t-os--striki Žam-~ . - vit -.	v n:: os-.t. - t sto.
to ranjena ca je kmalu nato t.nir .
Narrado SS K S9 vin je primi :-:• t. v :. " : k \ . š- ■ mu učt • : .'
š t j t Por. : .-.lih. ki c v
Pce; reč;na ženska. Iz Fvo i r
d omače Oderia na Sv. Višarje. Nje ti mož jo je šci iskst. r. jo ni nesel. Irv- -del je le. da je stara ženica psč -d. š M vrh in da se je naslednji dan vrnil i z romarji. Pozneje so jo šli is-.o.t še dragi Bratje, ali vse iskanje je bil > irezušt- šno Po tem jc sodi;i. da .e kam padla ali rasla in tako iwn:biU kivljenje.
99 letni mož umrl na grlii. V d -ielm bolnici je umrl v petek na griži
00	let stari Gregor Bore iz Trzina. V nekaterih krajih kamniške okolice je <■ i Lža jako razširjena in je iz teh krajev doslej v deželni bolnici umrlo 17
oseb.
Nesreča. 72 letni posestnik in mlinar Jožef Arčon v Št. Vidu, sodni okraj Šmarje, se je 14. oktobra peljal s hčerjo in zetom v Šmarje. Izposodil si je mladega konja, ki vožnje še ni bil mnogo navajen. Do Šmarja je šlo vse po sreči, nazaj grede pa je pozabil Ar-<'oii na nekem klancu voz zavreti, vsled česar je pričel konj divje drveti naprej. j\o pa je vzel zet vajeti v i*oke, je zavo-7i | z vozom v obcestni kup kamenja
1	a ko, da so vsi zleteli iz voza. Jožef Arom si je pri tem pretresel možgane ter je drugi dan umrl.
Na opeklinah je umrl dveletni sin mizarja Franca Novšaka v Kosezah pri I jubljani. Padel je v apnenčevo jamo z gorečim apnom.
Roparski umor. V Ljutomeru so :.':!. okt. popoldne našli na potu v park truplo bivšega šolskega sluge Franc .ložefove šole Bergerja. Zadnjič so ga \ kleli v neki gostilni na Kamenščaku, kjer jc plačal večji dolžni znesek. Za zločincem, ki je nesrečnemu 80 let staremu možu s sekiro naravnost preklal glavo, ni doslej nobenega sledu.
Nesreča na lovu. V nedeljo, dne 22. oktobra, je bil v Gačniku pri Jarenini ]ov. Majer Jurij Kristl je s svojo puško i vnai tako nerodno, da se mu je puška sprožila. Strel mu je šel skozi glavo. Kristl je bil na mestu mrtev.
Težka nesreča pri delu. V nedeljo, dne 22. oktobra, dopoldne sta vzdigala dva delavca tržaške strojedelnice tri kvintale težko železno ploščo; že sta jo Pila vzdignila, ko je padla in razbila enemu delavcu črepinjo, da je bil takoj mrtev, drugega pa težko ranila. Prvi je 'iGletni Anton Corsi, ki zapušča družino, drugi pa Mlctni Anton Devincr.
Brat umoril brata. V Reznem, okraj Vransko, je 19. oktobra popival ponoči v neki gostilni posestnikov sin Ivan 1'oklaz. Ko je nato prišel domov, sc je spri s svojim bratom Jurijem, kateremu je med prepirom zabodel kuhinjski nož v prsa in ranil pljuča. Iz bratovih prsi sc je udrla kri in zgrudil se je na tla. Malo je upanja, da bi okreval.
Sadovi zapravljivosti. V Ločniku na Goriškem je naprodaj 100 hiš. Za 700 kron se žc dobi malo posestvo. A /rok temu je, da je tamošnje ljudstvo zelo zapravljivo in se briga bolj za ples in modo, kot za gospodarstvo. V Ločni ku naj se naselijo zavedni Slovenci. Kdor bi hotel kupiti posestvo, naj se obrne na Jožefa Pintarja, posestnika v Ločniku št. 212.
Napad na cesti. Dne 22. oktobra zvečer okolu 10. ure je nek neznan poli otnež na potu iz Št. Vida proti Šiški tik pred vasjo napadel neko gospo s H iletniin dečkom in jo podrl na tla. Ker sta napadenka kakor tudi dečko začela močno kričati, se je lopov vpitja prestrašil, ji vzel ročno torbico s šestimi ključi in belim robcem s črkama I. M. ter zbežal po polju. Napadalec je sred-
nje postave, črno oblečen, je imel črn pokvečen klobuk.
Mlad ubijalec. 171ctcn Ajdovčev fant iz Tupalič na Gor. je v nedeljo 15. oktobra, Preddvorom p^ed Velkavr-hovo gostilno v prsi zabodel posestnika Petra Lombarja, po domače Anžetovca iz Bašlja, tako da je v par minutah izdihnil. Mlada vdova s petero otroci žaluje ob prezgodnjem grobu.
Otrok umri vsled opeklin. Blizu Sv. Marjete niže Ptuja so na paši zakurili ogenj, šestletna hčerka delavca Rudolfa Horvata je prišla preblizo ognja. Začela ji je goreti obleka. Ker ni bilo nikogar blizu, je dete kmalu na to umrlo vsled hudih opeklin.
Požig radi zavarovalnine. Posest-nica Marija Breznik v Veliki Pirešici pri Celju je 19. oktobra sama zažgala postelj, nato je pa bežala iz hiše. Ko je bila vsa hiša v plamenu, je začela kričati in vpiti na pomoč. Pri sodniji je sama priznala, da je zažgala, ker je upala s tem dobiti visoko zavarovalnino in ž njo poravnati dolgove.
Aretovani vlomilec. Postopač Martin Jcsenko je vlomil 16. oktobra v zaprto hišo posestnika Petka v Novi vasi pri Šmarju na Štajerskem. Ukradel je srebrno uro in večjo svoto denarja. Je-senka sumijo že dalje časa tamkajšnjih vlomov in tatvin. Orožniki so ga prijeli in izročili sodišču v Šmarju.
Samoumor in poizkušeni samo-umor. Dne 18. oktobra so našli na bregu Drave blizu Ormoža obleko, tobačno pipo in več druge ropotije, katera je bila last nekega berača. Videli so ga iti v kopalno uto. Starec je najbrže iskal v Dravi smrt in jo tudi našel. — Dne 19. oktobra je skočila radi nekega domačega prepira v Dravo neka Ivana Salm z Ogrskega. Potegnili so jo še pravi čas iz Drave in jo izročili domači oskrbi.
Zlata poroka Slovenca v Ameriki.
V Jolietu sta dne 30. oktobra praznovala zlato poroko Slovenec Marko Kra-kar in njegova soproga. Gosp. Krakar, rodom iz Belokrajine, je eden prvih naseljencev v Jolietu.
Vinogradniki kranjski, ki želijo prodati svoj vinski pridelek, naj tozadevne ponudbe pošljejo »Kranjski deželni vinarski zadrugi« v Ljubljano (deželni dvorec), katera se bo potrudila, dobiti za vino dobre kupce. V ponudbah naj je. natančno navedena vrsta in zadnja cena vina od bližnje postaje ter eventualno drugi prodajni pogoji. Vinogradniki lahko zadrugi ponujeno vino prodajo tudi drugam. V tem slučaju naj zadrugo o prodaji obvestijo, da dotično vino ne ponuja dalje. Posredovanje zadruge je popolnoma brezplačno. Želeti je, da bi se vinogradniki te ugodne prilike obilno posluževali, posebno ker ne povzroči ni-kakih obveznosti in stroškov, temveč imajo od tega edino le korist.
Slov. katol. akademično društvo »Zarja« v Gradcu si je izvolilo na prvem rednem občnem zboru 27. oktobra sledeči odbor: cand. iur. Jakob Hodžar, predsednik, candL iur. France Detela.
podpredsednik, stud. phil. Ivan Sivec, tajnik stud. phil. Josip Gombotz, knjižničar, stud. geod. France Verce, gospodar, stud. iur. Joško Šenk, odb. namestnik.
Krasen cenik o urah ter zlatnini in srebrnini sploh pošlje vsakomur na zahtevo zastonj tvrdka II. S u 11 n e r, ako se na dopisnici poleg naslova Ljubljana razločno zapiše še štev. 1, Vsak naročnik se lahko prepriča o za-> nesljivosti in solidnosti te tvrdke.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4'/2% brez kakega odbitka.
Uradne ure oi 8.M flo i.popoldne.
Glej inserat!
g črnuče. Kakor drugod, tako ai hočejo tudi pri nas liberalci in socialni demokrati volilce z lažmi in grožnjami pridobiti. Zato farbajo ljudi s farov-žem in Društvenim domom. Župnik da bo zidal nov farovž, če zmaga njegova stranka. To je prva laž! Gospod župnik je odločno izjavil pred možmi, da on ne bo zidal in ne pustil zidati novega farovža, dokler bo on župnik: v Črnili čah, že zaradi tega ne, kei*'?© bolehen in ga zidanje ne veseli. Pač pa so li-> beralci pisali v svojem »Jutru« in zah-t tevali, da se mora na Črnučah zidati nova velikanska šola za pet ali šest razredov! Sedaj vidite, dragi volilci, kaki davki nas čakajo, če pridejo uči-teljevi pristaši v občinski odbor. Dru-i go je novi »Društveni dom«, ki bo sko-. ro dogotovljen po izvanredni požrtvovalnosti in pridnosti dobrih faranov in drugih dobrotnikov. Tega — tako pravijo ti hujskači — da bo morala plačati občina. Druga grda laž! Lepi dom,, enonadstropna hiša .ob cesarski cesti,! ki bo v čast in kras črnučanom, in s«! ceni na 15 tisoč kron, je last »Izobraže-: valnega društva«. Stal pa ne bo v go; to vem denarju nad 5 tisoč kron. Za t<; vsoto pa so pri domači posojilnici zs. poroke trije najboljši posestniki cclu fare. Če bi torej društvo ne moglo plačati onih, 5000 K ali obresti za ta dolg,
61
bi jih plačali poroki, no občina, ki nima pri tem nič opraviti. Mi nismo kakor liberalci, ki zidajo v Ljubljani, Idriji in drugod palače, gledališča in zabavišča na občinske stroške. Če mi kaj zidamo, tudi sami plačamo. Ta je torej bosa. Z enako lažjo so socialni demokrati tudi na Jezici pri občinskih volitvah volilce begali in strašili, ali značajni in pošteni Posavci niso sleparjem verjeli, ampak so jim vrata pokazali in združeni liberalci in socialni demokrati so s svojimi lažmi sijajno pogoreli in nobenega svojih v občinski odbor spravili. Tako sc bo lažnjivim našim nasprotnikom tudi na Črnučah zgodilo! I.o bahajte so, lažnjivci, da jo vaša zmaga gotova, da jo imate žc v žepu; saj so se vaši rdeči bratci na Posavju ravno tako pred volitvami širo-koustili in bahali, na dan volitve pa so sramotno propadli. Zavedni kmečki volilci so jim pokazali — fige. Tako bo tudi na Črnučah. Kdo bo liberalnim in rdečim čvekačem kaj verjel? Vaše grde laži o novem župnišču in »Društvenem domu« vam bodo pomogle k poginu.
g Črnuče. Naši liberalci si ne znajo več drugače pomagati kot z lažmi in nasilstvom. Pri volitvah je najvažnejša reč volilni imenik. Brez imenika ne more nobena stranka nič opraviti. Naša mlada krščanska ljudska stranka se na Črnučah lepo razvija in raste. To pa zelo boli našega učitelja. Doslej je bil vajen mogočni gospod le sam. lc sam na Črnučah zapovedovati, in vse ga je moralo slepo ubogati. Sedaj pa ta nova ljudska stranka s svojo »Čebelico« in hranilnico, Marijino družbo in Izobraževalnim društvom kaj bo, kaj bo? To pomeni konec naše liberalne moči in slave! Jej, jej! Kaj bo, čc šc pri volitvah zmagajo? Da sc to ne zgodi i ii da že pred volitvami obglavi našo mlado stranko, kaj si izmisli učena glava? Ne dajmo farovškim volilnih imenikov! In res je z vso resnostjo in povdarkoin prepovedal, da si ne smemo nič iz imenikov izpisati. Proti njegovi mogočnosti smo si morali iskati pravice pri C. kr. okrajnem glavarstvu, ki nam jo jc dalo. Tako torej, le z lažmi in krivicami hočejo liberalci še naprej komandirati na Črnučah. Ali laž ima kratke noge in krivice bodo pokopale vas in vašo rdečo stranko! Lepa stranka, lopi pristaši, ki so se zadnjič v »Jutru« javno hvalili, kako so se na žegnansko nedeljo cel dan jezili in preklinjali fajmoštra radi njegovo zares lepe in ginljivo pridige. Le lagajte in preklinjajte naprej, čedna družba, da vas ljudje prej spoznajo in pri volitvah zasluženo brco dajo! Brezverci nas ne bodo učili in kornandirali! Naše kandidate za občinski.odbor še pravočasno naznanimo v »Domoljubu«.
g Iz čemšenika. Dne 19. oktobra so 6e vršile volitve za občino Trojane. Valentin Kolenec, ki pri nas s pobrati-nom Konšekom potiva že razdrapano liberalno šajtergo, in njegovi privrženci so razpredli hudo agitacijo. Mož čuti, da se mu stolček maje. Svoj čas je več-6i
je število let mirno in brez strahu sedel v občinskem odboru in nihče ga ni bezal, sedaj so pa morali njegovi vsaj nekaj podplatov raztrgati. Agitator Zdravko je brusil pete. Baje jc kupoval koštrune. Že vemo, kake! Sedaj liberalci trojanski in čemšeniški slavijo zmago in so veseli, ker so s par glasovi večine spravili tri svoje v občinski odbor. So pač z malim zadovoljni. Mi jim privoščimo to skromno veselje, kakor tudi privoščimo Bazborjanom njihovega Gašperja Mikelja, če jim jc res za zveli-čanje neobhodno potreben. — Eno dejstvo pa pribijemo glede teh volitev. Mi smo držali moško besedo, ki smo jo dali na volilnem shodu. Bilo pa je nekaj mož, ki so besedo snedli in dali glas nasprotnikom. Ali je to moško, ali naj sc to imenujejo možje? Če Kolcnec s takimi glasovi pride v odbor, naj nikar preveč glave pokonci ne nosi! Vsakdo ve, koliko veljajo taki glasovi. Zgodilo se je, kar je nečuveno: dva ali trije možje, ki smo jili mi volili v odbor, so ob volitvah uskočili in dali glas nasprotnikom ali pa so se zdržali volitev. Tako moštvo ni vredno počenega groša-Toda ni še vseh dni konec. Saj še pride čas, ko Kolencu ne bodo pomagali niti taki glasovi niti kupovanje koštrunov in kozlov. Še nekaj. Liberalci pravijo, da bodo volitve ovrgli. Le, če morete, nam je tudi prav, se pa še enkrat vidimo. Potem pa: »Adijo, pa zdrava ostani«. — Šola. Lansko leto jc bila sklenjena nova šola v Čemšcniku, ki bi morala stati že leta 1914. To jc znano tudi predsedniku krajnega šolskega sveta. Minilo je že več kot eno loto, odkar je komisija določila prostor za novo šolo. Kje pa je stavbeni odbor??
g Iz Molnika. Naše izobraževalno društvo vabi k d veni predstavam, ki jih priredi ženski odsek. Dne 5. novembra se bo igrala šaloigra »Pri gospodi«; dne 12. novembra pa sc bo predstavljala šaloigra »Kukavica modra ptica ali boj za doto«. Začetek obakrat ob o. uri popoldne po litanijah. Obojckrat se bodo izvajale tudi nove deklamacije in nove pesmi ženskega pevskega zbora. Pridite torej vsakokrat polnoštcvilno!
g Iz Žabnice. Zadnji komet smo videli tudi pri nas. Bil jc krasen. — Tukajšnji posestnik Jožef Logondcr si je zlomil levo roko. — Poldrugo leto stari otrok posestnika Janeza Kalan v Spod. Bitnjem je vsled opeklin umrl. Na peči se je najbrže igral z vžigalicami, jih prižigal in pri tem se mu jc vnela obleka. — Goreti je začelo v soboto dopoldne pri posestniku Francu Langerliolc v Sp. Bitnjem. Gospodar je bil po opravkih od doma. Pogorel je hlev in pod. Požarna bramba iz Žabnice jc bila takoj na mestu, kmalu za njo tudi šmartinska. Obe sta čvrsto delovali. Sreča v nesreči jc bila, da so bili ljudje precej pri domu, da je bil bližnji potok poln vode in da je veter ugodno vlekel. Živino so rešili. Nesreča ne počiva, a kriva ji jo čestokrat neprevidnost. — Imenik za občinske volitve v Stari Loki je bil razpoložen do 21. oktobra. Bekla-macijska doba je minula.
g Iz Radoinlja pri Kamniku. Prete. čeno nedeljo je bil pri nas občni zbor slovenskega izobraževalnega društva in telovadnega odseka Orel. Udeležili, se je zbora mnogo nadebudnih mlade, ničev in deklet, ki so s tem pokazali, kako se zanimajo za društveno življenje. Častili g. dr. Gvido Ran t iz Kam. nika nam jc v prekrasnem govoru opi. sal veliko delovanje S. L. S. ter razložil, kako velikega pomena so jzobruževid' na društva in telovad. odseki po deželi. Castilcmu gospodu izrekamo tudi mi tem mestu iskreno zahvalo. Ob tej pij. liki je bila tudi odborova volitev. Od. bor izobraževalnega društva so je sL>. slavil sledeče: predsednik: Pirš 1>.; podpredsednik: Potokar Ivan; tajnik: Krištof Anton, učitelj; blagajnik: Lovšin Anton, župnik; ostali odborniki: Iv. Šare, Fr. Kaplja, Jak. Pavlin, Iv. Mali. Možje odborniki, sprejmite nalogo vam dano za častno in skrbite za blagor izobraževalnega društva. Odbor telovadnega odseka Orel jc sledeč: pred-e -nik: Iv. Mali; podpredsednik: Martin Cerar; tajnik: Anton Krištof, uči < lj; blagajnik: Anton Lovšin, župnik; načelnik: Ivan Nastran; podnačeluik: Peter Boje; ostali odborniki: Jan. ('.••••ar, Ciril Nastran, Peregrin llojc. Fanije-odborniki, skrbite vztrajno za telovad. odsek, podpirajte ga in udeležiti' >o vedno redno sej. Tako se je naše društvo zopet nanovo nekoliko okrepilo, ki se bo pa še posebno začelo razvijati v. novim letom, ker takrat dobimo pi >-storne društvene sobe. Torej, fantje, pogum! Pretočeni petek smo pokopu1 i obče spoštovanega cerkovnika Matevža Mali. Pokojnik je opravljal to službi dolgo vrsto let pri naši cerkvi. Bil • povsod priljubljen in čislan, zato t.i bomo ohranili vedno v blagem sj j-militi.
g Iz kamniškega okraja. Po pra\i-
ci se čudimo, da sc v nekem oziru •• oglasi nobena živinorejska zadruga našega okraja. Kmetovalec je pač prvi. ki najradovoljneje molči in trpi, pa zadnji, ki toži in tarna. Komaj je malo popustila kuga na gobcu in parki jih o prašičji rdečici niti ne govorimo! . žo je med našo govedo druga, še hujši nadloga. Ni ga skoraj večjega gospodar a, ki ne bi tožil, da mu ostajajo domala v s e k ra v c j a 1 o v e. Odkod to? Tu > vendar dolžnost kompetentnih obla m i. pobrigali ic za to žalostne razmere v hlevih, ki so že nekaj mesecev itak znane, pa preiskati, svetovati in pomagati živinorejcu. Ali naj gre zdaj vse v uit, oziroma pod sekiro, kar je deželna oblast z velikimi žrtvami dobrega Morila v prid živinorejstva? Preš H« kravo, ki so že nad poi leta in več jalove in zavzeli se boste nad številom. In vendar sc nihče ne gane. Tudi en -ain dopisnik še ni potožil o tej nadlogi. Zganite se!
g Krašnja. O č i n s k e volitve. Vsepovsodi, kjerkoli so se šopirili libo; ralci v občinskih odborih, so naredili konec liberalnemu gospodarstvu. Padle so največje liberalne trdnjave, po-medli so skoro novsod staro liberalno
šaro. Tudi pri nas je treba, da se začnejo zanimati za občinske volitve. Zato možje volilci na delo. Do 6. novembra ,s0 volilni imeniki na vpogled. Poglejmo, Co smo v volilnem imeniku, da bomo mogli izvršiti svojo volilno pravico. Če kterega ni v volilnem imeniku, Iiritožimo se pri županu, da nas vpiše. Nc bodimo malomarni, da se nam no bo ves svet smejal in rekel, da samo en brdski šribar komandira celo krašenj-bko občino. Može, kterim bo izročeno občinsko gospdarstvo izberimo sami, nc pa da bi jih nam komandiral učitelj ali kdo drugi. Kdo pa jo liberalce? Tisti, ki ne bodi v cerkev, ki žalni vi ja čez duhovne, ki zabavlja čez kr-šransko stranko, tisti, ki ne prejema j. veti h zakramentov, ki bere in razširja liberalne časnike »Slovenski Dom« in > Slovenski Narod«. Poglejte okrog sebe in kmalu jih boste imeli. Spoznali bote, ila so ob času občinskih volitev celo pobožni, ker potrebujejo naših glasov in da bi nazadnje še v cerkev šli, če bi nas mogli preslepiti. Sodite take ljudi s lcm, da jih ne poslušate in zapodite jih i/ svojih hiš. — Kdo pa je župan v KraSnji ? Vsak kdor pozna kra-M iijsko bčino mora reči, da županuje danes štrukelj, dasi ni bil on izvoljen. Irpo je to in hvalevredno, da si drug ;irugemu pomagamo, toda županu je andanes treba samostojnosti, saj je \ -itk vsaj 24 let star, da mu ni treba je-roba. Zato naj se župan tega jerobstva ol rese, pa ga borno bolj radi imeli. Nikar nc imejmo strahu pred Štrukljem, je na Brdu v sodniji, kaj nam pa more. — Učitelj G r m e k si že pripravlja pot iz Krašnje, samo gleda naj, da sc mu ne zgodi kot že povsod, da ga bomo siti. Briga naj se za šolo, tej naj posveti vse svoje zmožnosti, pa bomo prijatelji, drugače pa ne.
g Nova živinorejska zadruga sc je ustanovila za občini Zminec in Škofja I.oka. Ustanovni shod vršil se je na ro-ženvensko nedeljo v dvorani društvenega doma v Škofji Loki, na katerem sla poročala gospod župnik Finžgar in državni poslanec Demšar. G. poslanec l inžgar poda v krasnem govoru pomen zadružništva za kmeta. Kmet bi bil lahko vladajoči stan, postati mora gospodarsko trden, skrbeti mora za trgovi-iio, zato mora pridobiti naši živini ugled na zunaj; to pa doseže lc, ako izboljša domačo živino s pravilno rejo. Država in dežela imata dolžnost podpirali pospeševanje živinoreje. G. državni poslancc Demšar, poda kot prvi slovenski načelnik živinorejske zadruge mnogo praktičnih navodil, tičočih se vodstva zadruge in njenega, namena. Nato je sledilo vpisovanje članov, ki se jili jc oglasilo petnajst, izmed katerih sc je izvolil odbor, ki se je takoj obrnil na deželni odbor s prošnjo za plemenske bike in telice. Dobili srno takoj lepega bika pinegavske pasme, in upamo, da na spomlad dbbimo še kaj več. '"'.lani plačajo od bika po 1 K od skoka, noudje pa po 2 K. Bik se nahaja v" Borovljah pri M. Pečniku. Kogar zanima živinoreja, naj pristopi k zadrugi, ki
šteje že 22 članov, pristopnina je 2 K in delež 10 K. V združenju je moč. —■ Odbor.
g Na Rovih je bil izvoljen 29. oktobra za župana g. Alojzij Jerman, že sedmo poslovno dobo. Vsi tovariši-od-borniki so mu v znak zaupanja oddali svoje glasove. Svetovalcem so izvoljeni: posestnik Peter Svetlin; naš vrli društvenik Simon Pevc in zidarski mojster Anton Urbanija. Razume se, da so tudi vsi drugi, dne 17. oktobra izvoljeni odborniki zvesti in zavedni naši možje.
g Iz škofjeloške okolice. Pokopali smo minoli teden v Puštalu 181etnega mladeniča Janeza Bernika. Pokojnik je bil član Orla in Marijine družbe ter ud Kat. izobraževalnega društva, zato so se udeležili vsi trije korporativno z zastavo pogreba, ki je bil prav lep in pevci so mu zapeli pred hišo in ob grobu. Bog mu daj večni mir in pokoj! — Pogorela je pri Zaplazarju pri Sv. Petru koča in vse premoženje; zažgal je baje maček.
g Mekinje. K. s. izobraževalno društvo v Mekinjah pripravlja novo igro »Dimež«. Najzanimivejše dejanje te krasne igre se je vršilo ravno v Mekinjah, kjer so takrat bile nastanjene oblastnije. Že sedaj opozarjamo na lepo prireditev.
g Smlednik. Slovensko katoliško izobraževalno društvo »Kvišku« priredi dne 5. novembra veselico s sledečim sporedom: 1. J. Aljaž: »Ujetega ptiča tožba«, mešan zbor; 2. Silvin Sardcnko: »Samostanska lilija«, delclamacija; 3. J. Laharnar: »Kmečko dekle«, mešan zbor; 4. narodna »Lavdon«, kvartet; 5. igrokaz: »Oh, ta Polona«, veseloigra v dveh dejanjih. — Veselica se vrši v »Društvenem domu« ter se prične ob treh popoldne. K obilni udeležbi vabi od bor.
g Naklo. Prostovoljno gasilno društvo v Naklem naznanja tem potom, da priredi v nedeljo 5. novembra popoldne ob pol 4. uri, svoj prvi letni občni zbor s sledečim sporedom: 1. poročilo načelnika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. poročilo računskih pregledovalcev, 5. predlogi in nasveti. Zeli se, da se tega vsi izvršujoči, kakor tudi podporni člani zagotovo udeleže, vstop je pa prost splošno vsakomur, ki sc za gasilno društvo zanima in želi izvedeti, kaj je društvo v teku enega leta naredilo. Na razpolago so tudi vsakomur zapisniki prostovoljnih darov na ogled, kako so se ti porabili.
g Bled. Na željo več mojstrov bode podpisana obrtna zadruga na Bledu vzajemno z zavodom za pospeševanje obrti na Kranjskem, priredila tečaj za knjigovodstvo in korespondenco za obrtnike. Pričel se bo tečaj 9. novembra in bo trajal do 17. deccmbra t.. 1., toraj pet tednov. Pouk bo dvakrat na teden in sicer v četrtkih popoldne od 2. do 5. ure in v nedeljah dopoldne od 9. do 12. ure ter je brezplačen. Poučeval bode strokovnjak profesor slovenske trgov-
ske šole, g. Josip Gogala iz Ljubljane, j Za učila mora vsak udeleženec takoj i vposlati 10 K ter bo dobil preostanek nazaj konec tečaja, kar se ne porabi. Kdor se tečaja udeleži, bo moral točno obiskovati določene ure pouka, število udeležencev je omejeno od 15 do 25 ter se prosi zaradi tega takojšnje prigla-j sitve. Pouk bo v Blejskem domu prire-1 jen.
g Moravče. V št. 5 je pisal letos »Domoljub« o tesni zvezi Agro Merkurja in moravške liberalne posojilnice. Pisal je, da se je moravška posojilnica i zavezala kot porok in plačnik za 120 tisoč kron, lctcre kot porok in plačnik, če jih ne plača Agro Merkur, plača mo-j ravška liberalna posojilnica. Koliko so | liberaci govorili in pisali, kaki lažniki da so klerikalci. Toda danes ne morejo več tajiti. Janko Toman, 171etni podna-: čel nik moravške posojilnice in do pred j 4 ali 5 leti tudi njen poslovodja je mo-\ ral pred sodiščem izpovedati, da! je vse j resnica, kar je pisal »Domoljub«. Ker še ni obravnava končana, še danes ne moremo trditi, koliko izgubi moravška posojilnica, zvedeli pa bote v kratkem, kako so ti ljudje delali z našim denarjem. Zakrivali so dolgove, toda, ko je posegla vmes sodnija, je pa naredila konec farbarSji. — Javno občinsko tehtnico si je nabavilo mo-ravško županstvo. Dolgo smo že pogrešali prepotrebno telii-meo in danes jo imamo. Koliko je že v tem kratkem času storila dobrega kmetom, ki priže-no svojo živino na tehtnico, da tem lažje kupčujejo in vedo živino ceniti. Seveda prekupcem to ni všeč, moravški dolini- pa bo prinesla še mnogo dobička. Zato jo je pa treba vporabljati, da se v temkrajšem času izplača. Tomana pa prav nič ne briga, če ima kdo skušnjo za tehtanje ali ne, samo da kmetje vedo, da je dotičnik, ki je določen za tehtanje, skušnjo brez njega z izvrstnim uspehom naredil v Trstu. Če se hoče prepričati, naj se pa pride vagat, pa bo videl, da bo tudi pokazala tri kile več, odkar ga klcrikalci peglajo, če je bila tista, na kteri se je op tehtal, kakor pravi, pravilna. Občinskemu odboru pa moramo biti hvaležni, da je napravil to tehtnico. — Popravek. V notico o mlekarni se je v zadnji »Domoljub« vrinila napaka. Namesto 40 tisoč, bi se moralo glasiti, da ima mlekarna, če je res, tirjati 4000 od Agro Merkurja. — Gorica pri Moravčah. Tatovi so se pojavili v par urah na treh krajih. Na Gorici pri Jelarju so vrgli gavtre iz okna in ukradli par hle. hov kruha, eno potico, dva noža in meh moke in popili tri sklede mleka. Meh pa je začel puščati, zato so par korakov od hiše meh z moko pustili. Pri Koranu v Kolavdriji pa so ukradli zabelo in kruh. V tretji hiši pa so bili prepodeni. O tatovih ni sledu, zdi se pa, da niso prav daleč od kraja.
V Kamniku je pri občinskih volitvah v vseh 3. razredih zmagala S. L. S. Živeli vrli Kamničanil
I
V Domžalah so se 25. oktobra vršile občinske volitve. Nasproti sta si stali dve stranki: liberalna ali sokolska in Slovenska Ljudska Stranka. Nasprotniki sami so napovedali v »Slovenskem Narodu", da bo boj za občinsko upravo v Domžalah ljut. Razvili so res že dolgo prej prav hu !o agitacijo. Posebno so begali ljudi z ,Društvenim Domom," češ, da ga bo morala občina plačevati. Izdali so nebroj lepakov med ljudstvo. Na vseh telegrafskih drogili si od nedelje sem lahko videl imena liberalnih kandidatov. Zadnji dan pa so kar tla pred hišnimi pragi postlali z lepaki. A ves trud je bil zastonj! V 1. razredu se je udeležilo volitve 126 volilcev. Naši so dobili 75—66 glasov, nasprotni pa 51—37, ostali so torej v manjšini za 15—38 glasov. V II. razredu se jc volitve udeležilo 216 volilcev. Naši so debili 161 — 150 glasov, nasprotni pa 54—44, ostali so torej v manjšini za 96—117 glasov. V 111. razredu se je udelež lo volitve 406 volilcev. Naši so dobili 288—268 glasov, nasprotni pa 108—96. ostali so torej v manjšini za 160-192 glasov! V vseh 3. razredih je volilo skupno 748 volilcev, od teh do 524 na našo stran. Občudovanja vredna je bila disciplina naših vol Icev. Vsled silno razvite slamnilcarske veleindustrije v Domžalah je bilo treba med kandidate privzeti tudi 3 veleindustrijce, ki so bili v dosedanjem občinskem odboru skozi dolgo vrsto let zastopani po 5 virilistih! A tudi to ni nikogar naših odvrnilo, da bi bil kršil disciplino. Disciplina nasprotnikov pa je bila pod vsako kritiko. Poleg oficijelnih kandidatov oziroma mesto njih so napisali na glasovnice še gotovo do 70 raznih »odbornikov" in ..namestnikov." V novem občinskem odboru bo torej poleg 3 veleto-varnarjev 15 zavednih in odločnih pristašev Slovenske Ljudske Stranke! Pričakovali smo zmago; a tako velike, tako sijajne zmage nismo pričakovali! Čast in slava vsem, ki 60 kakorkoli k njej pripomogli!

naaaaocJunaaocJCjnnD
d V Šoštanju ob Savi so v noči od 29. do 30. oktobra zločinci župniku popolnoma razrezali streho na kočiji, shranjeni v šupi. Take sadove rodi liberalizem.
d Popotnik iz Mirne doline. Od kedaj sem pa jaz liberalec? »Slovenski Dom« so mi poslali iz Ljubljane. Zvedel sem pa tudi, da so ga poslali skoro na vse trojiške farmane. En vatel dolg, pa dolgovezen in prazen dopis iz Tržišča zaradi cerkvene kleti se je zdel liberalcem tako imeniten, da so mislili, da ga mora brati vsak Trojičan. Tako sem ga dobil tudi jaz v roke. In ne zamerite mi, prebral sem ga iz same radovednosti, od začetka do kraja. In kaj sem se naučil? Nič, prav čisto nič. Od samih kaplanov in župnikov je notri pisano, kakor da bi ne bilo nobenih drugih ljudi na svetu. Pa samo opravljanje in obrekovanje. Dolge jezike lahko doma poslušam, povsod je dovolj 8i
klepetulj, ki ljudi obirajo, ni treba za to plačevati treh kron za »Slovenski Dom«, ki bi se pa bolj pametno imenoval »Opravljalni ali obrckovalni dom«. — V Tržišču so imeli liberalci prejšnjo nedeljo tombolo. Dobiček jc bil namenjen za šolski harmonij. Mene so tudi prosili, da bi kaj dal; pa nisem maral, zato ker so imeli tombolo pri birtu. Ali ni mogla biti v šoli? Glavni dobitek jc bila neka polomljena ura, največjega jc dobil pa birt. Tako znajo liberalci. Če hočejo v dobre namene nabrati 80 K, jih morajo prej birtu preskrbeti slo z uničevanjem alkohola. — Pa naj kdo reče da nimam prav!
d Dobrepolie. 22. oktobra smo imeli pri nas roditeljski sestanek. Predaval je nadučitelj Štrukelj o boji v šolo, o zamudah, o vedenju učencev na cesti, doma, v šoli, o pomanjkanju šolskih knjig, o vzprejemu učencev v šolo, o prestopu v ponavljalno šolo itd. Nekateri starši hočejo otroke vsiliti v šolo, akoravno še niso izpolnili šestega leta starosti. To prvič ni pametno, ker premlad otrok še ne more slediti pouku, drugič bi pa bilo v prvem razredu preveč učencev 132! razred pa ima prostora lc za 80. Dalje nam je povedal, da učenci, ki so prilezli lc do 3. in 4. razreda, nc morejo biti premeščeni še v ponavljalno šolo, ker je deželni šolski svet zaukazal, da smejo v ponavljalno šolo le tisti učenci, ki obiskujejo vsakdanjo šolo šest let in znajo dobro verouk, branje, računanje in pisanje. Pri nas morejo v ponavljalno šolo le iz petega in šestega razreda. Končno je prosil, naj bi tedaj starši vplivali na učence," da bi se tudi doma kaj učili in da bi se tudi po cesti lepo obnašali. Posebno je opozarjal, da ne bi otrok navajali na alkoholne pijače in naj bi jim ostro prepovedali tudi cigarete! Sramotno pa je za gostilno in trafiko, v kateri se tresejo tudi za otroške vinarčke in jih uče zapravljati.
d V Semiču je bil v nedeljo 22. oktobra po rani maši velik shod Kmečke Zveze za Belo Krajino, ki ga jc vodil domači župan g. Plut. Državni poslanec Jarc je poročal v daljšem govoru o političnem položaju. Razkril je hinav-ščino naših liberalcev, ki v »Slovenskem Domu« hinavsko pišejo za kmeta, v državnem in deželnem zboru pa nasprotujejo njegovim koristim in v »Narodu« pišejo, da jc kmetu vseeno, ali je cena živine visoka ali nizka. Zbrane štiri stotine mož so soglašale tudi s stališčem naše stranke v uradniškem vprašanju in se izrekle zlasti za odpravo notarijata. Kot dokaz, kako se godi kmetu pri notarju, jc pokazal neki kmet račun, kjer mu jc notar za-računil za prepis parcele vredno 50 K nič več in nič manj kakor 49 K 50 v.
d Na Suhoru je bil shod v nedeljo 22. oktobra sijajno obiskan. Vodil ga je vrli g. Cesar iz Radovice, ki je krasno govoril o delovanju kmečke zveze. Poročilo državnega poslanca Jarca so sprejeli možje z navdušenim odobravanjem, ravno tako govor gospoda Šuk-ljcta iz Bu šil i je vasi. Suhorjani lahko
vidijo, katera stranka se trudi za nji. hovo koristi in kdo jih samo izžeina.
Kmečka zveza za novomeški okrnj
priredi v nedeljo 5. novembra trojo shodov in siccr po rani maši v Top 1 i. c a h v župnišču, dopoldne v V a 1 t i vasi, popoldne ob 2. v D o 1. Suši. cah pri g. Pezdircu! Možje, pokažite, svojo zavednost in pridite vsi na shod!
d Tržišče. Tukajšnji dopisnik »Slovenskega doma« v svojem hinavskoza-vitem poročilu pravi, da sem zmerjal fante, ker so »zvečer po stari navadi malo zavriskali«. Poglejmo to fantovsko nedolžnost bolj natančno. Vpitje in razgrajanje je trajalo od polnoči do dneva. Kadar pa so njih pijana grla omagala, pa so mlatili pred župniščeni po tleli na vso moč, tako da nihče v gorenjem koncu vasi ni mogel spati. To lahko potrdijo vsi sosedi. Poizvedelo se je, kdo so bili ti nedolžni mlatiti. Bili so sami pristni mladi liberalčki. Dalje trdi liberalni dopisnik, da sem naprosil g. kaplana, da je na žegnan-sko nedeljo prevzel mesto mene prvo mašo, da me je pral. To je druga laž. Ako dopisnik ne ostaja vselej zunaj cerkve, bi lahko vedel, da imam vsako leto na žegnansko nedeljo jaz des< n mašo in gospod kaplan prvo. Tudi ne potrebujem, da bi me kdo »pral«, ker me lahko vsi vidijo, kaj delam ali govorim. Tretja laž je, da sem kupčijo za cerkveno klet »razveljavil«. Ta trditev kaže, da je dopisnik še mlečozob ali pa drugače velik nevednež, kajti nobena pravilna kupčija se nc more razveljaviti. Je tudi ni bilo treba. Ker prave kupčije še ni bilo, lc kupčijsko pogajanje, pri katerem jc obrekovani posestnik obljubil 45 K. Cena se jo pač vzela na znanje, škofijstvu pa se stvar še ni predložila, ker sem še hotel počakati, da morebiti kdo več obljubi. Ni pa sita kupčija vršila »poti roko«, kakor pravi dopisnik, ker sem se držal škofijskega predpisa, ki zahteva, da se. kupčija vrši med ključarji in izvedenci. Ti so imeli prosto roko, da so lahko vsakemu povedali, da je cerkvena klet na prodaj. Čemu torej zavijanje resnice in hvalisanje v »Domu«? Četrta laž je, »da bi se klet šc dražje prodala«:, pa je pustil župnik licitacijo hitro skleniti. Resnica pa je, to lahko potrdijo navzoči pametni možje, da se je licitacija pravilno vršila. Trajala je dolgo, pri vsaki novi ponudbi se je čakalo, da kdo več ponudi. Vodil pa licitacije ni župnik, ampak drugi, ki je sklenil licitacijo, ne da bi ga jaz silil, ko je videl, da nihče več ne ponudi. Če pa so kdo po sklenjeni licitaciji usti, da bi on dal več, je nespametno. To naj bi storil prej! Proti koncu liberalni dopisnik tudi kaže svojo liberalno oliko. Ljudi, ki nočejo trobiti v liberalni rog. zmerja s farškimi podrepniki, mene in gospoda kaplana pa imenuje »hudičeva namestnika«. Res napredno! Smrtni udarec pa mi hoče dopisnik zadati s PO' hvalo mojih prednikov. Pravi: 'Živeli smo lepo z njimi, nas pa so pustili P1]1 miru.« Zares »lepo« ste živeli z njimi, ker sta oba prednika na lastno prošnjo
v enem letu zbežala iz Tržišča. — Fran Vidmar, župnik.
d Pri občinskih volitvah na Muljavi je v vseli treh razredih zmagala S. L. S- V Prvcin volilnem razredu, kjer so liberalci računali na gotovo zmago, jc bilo naših glasov 20, nasprotnih 15. V drugem razredu naših 44 do 46, nasprotnih 12 do 14. V tretjem razredu naših 68 do 69, nasprotnih 31 do 34. Samostan v Zatičini je dal v nasprotju z vso okoliško duhovščino pooblastilo liberalcem v prvem razredu. To je vzbudilo splošno ogorčenje tudi po zati-gki fari in zelo slabo bode to kot zgled vplivalo na kake druge volitve. Postopanje zatiškega opata je odločno obsojati. Zatiški samostan svoj korak podpira iz ničevega vzroka, da mu je sedanji župan Muljave odkazal preveč občinskih poti v popravo. Če je mislil, da se mu je zgodila krivica, naj bi se bil pritožil na deželni odbor, kjer bi gotovo bilo pravično razsojeno. Tembolj Čast in slava zavednim volilcem Muljave, ki so vkljub tako slabemu zgledu c ogromno večino volili kandidate S. L. S. — Tudi v občini Hudo pri Zatičini je zmagala S. L. S.
d Ustanovitev Orla v št. Janžu na Dolenjskem. V prijazni šentjanški dol prišlo je novo življenje. Ni čuda, saj smo dobili hkrati kar oba gospoda nova, župnika in kaplana. Obeh je ljudstvo, kakor se vidi, prav veselo. V nedeljo, 22. oktobra, pa smo ustanovili Orla. Ustanovni shod se je vršil zunaj na prostem pred prostori izobraževalnega društva. Udeležba je bila velika. Brat Jeločnik nam je predaval o namenu, pomenu in razvoju naše mladinsko organizacije, zlasti še Orlov. Vsi, tudi navzoči Sokoli, so zvesto do zadnjega sledili pazljivo vsem govornikom, ki so spodbujali šentjanški dolin njega mladino k delu, napredku in zmagi. Le en delavec iz Krmelja je menil, da je njegova »svobodna misel« prava, da smo mi zmešani, on pa razsvetljen in nezmotljiv. Čvekal je tako neumne iz ozadja, da je bilo šc Sokolov tega moža in njegove neumnosti sram in so zato stopili daleč proč od njega. Na večkratni poziv, naj stopi na govorniški oder in na glas vsem oznani, kar ima na srcu, se je slednjič vendarle udal in zlezel na to častno in vzvišeno mesto slavljenih govornikov.. Začel je mahati z rokami — ker glasu je imel malo — čuli smo ga večkrat draginjo izreči — pa kaj je hotel, nismo zvedeli in najbrž sam ni vedel in znal. Konec vse njegove neumnosti in sramote je bil ta, da ga je neko čvrsto dekle pahnilo z odra. Da ni bilo pri tem smeha in radostnih živio-kliccv konca, si lahko mislite sami. Brat Jeločnik je po tem prizoru pokazal, kje so pravi viri draginje, kako bi jih oni nesrečnež moral pri sebi iskati in najti. V novoustanovljeni odsek se je vpisalo takoj 34 Orlov, v dekliško zvezo pa je vstopilo 48 deklet. Tako je bil začetek novega probujenja za mladinsko organizacijo v Št. Janžu lep in časten in zato upamo, da nam prinese bodočnost Šc mno-
go lepih dni, ponosa in zmage! V kar nam Bog poinozi!
d Drašiči v Belikrajini. Dne 11. oktobra smo imeli na naših, v tukajšnji občini novozgrajenih cestah kolavdaci-jo, ki ni posebno ugodno izpadla. Treba bo marsikaj popravljati. Vsa čast gospodu deželnemu nadkomisarju, da je pri pregledovanju tako natančno postopal. — Vreme imamo lepo in milo, da se zadnji poljski pridelki lahko pospravljajo. Res smo mislili, ko smo imeli dolgotrajno sušo, da nc bo živeža ne za družino in ne za živino, pa hvala Bogu, vse se bode nekako preživelo.
d Iz Radeč pri Zidanem mostu. V
soboto, dne 28. oktobra, je prišel naš gospod knezoškof v Radeče, da blagoslovi v nedeljo našo novo farno cerkev. Sprejem je bil kljub slabemu vremenu nad vse prisrčen. Ves občinski odbor, načelnik »Kmečke zveze«, šolska mladina, dekliška Marijina družba in Orli so pozdravili presvetlega knezoškofa. Pogrešali pa smo požarno brambo, katere načelnik se tako rad ponaša s svojo nepristranostjo. Opozarjamo občinski odbor, naj napravi red pri požarni brambi. — Martinovo nedeljo, 12. novembra, bode po prvi sveti maši shod v »Narodnem domu« v Radečah, na katerem bosta, govorila gospod državni poslanec Frančišek Povše in pa deželni odbornik g. dr. Evgen Lampe. Na shodu se bode dalo odgovor tudi na laži, katere trosijo sedaj nekateri liberalni kričači okrog; za danes imena šc zamolčimo, da bodo kmetje lahko spoznali, kako ostudno znajo liberalčki lagati. Na shodu se bomo pomenili tudi o kandidatih za prihodnje občinske volitve. Možje volilci, udeležite se v polnem številu našega shoda!
d Vače. Dne 28. oktobra je bil z li-j beralnimi glasovi izvoljen bivši »napredni« župan Anton Zarnik, ki jc moral tudi samemu sebi dati svoj glas. Naši so oddali prazne glasovnice. »Časti« svetovalcev so si liberalci med seboj porazdelili. V dveh letih niso liberalci občini prav nič koristili. Sedaj so napredek občine in koristi ljudstva vzeli po svoji veličastni »zmagi« v zakup. V besedah so bili pred volitvijo silno junaški. Besedam naj sledijo dejanja! Ljudstvo opravičeno zahteva, da naprednjaki tudi kaj store in dosežejo za občane. Zato bomo njih »nepristransko« delo — kakor se je reklo — »v bla-gpr ljudstva« z vso pozornostjo opazovali; farbanja bo pa konec. Naprednjaki, sedaj boste imeli v treh leti li dovolj prilike pokazati, koliko je verjeti vašim besedam. — V nedeljo, dne 29. oktobra, je v naši šoli predaval litijski živinozdravnik g. Demšar o boleznih pri živini. Koristno predavanje je bilo dobro obiskano. Še večkrat kaj podobnega! — Deželno sodišče v Ljubljani je dne 25. oktobra prisodilo Ježevemu sinu iz Strmce, ki je tudi tajnik Sokola, en teden strogega zapora in en post, ker je psoval s »čukom«. Poleg tega mu ostanejo še oni trije dnevi zapora za njegov junaški napad s pasjimi mrci-
nami na našega fanta, ko :-e je vračal iz Petrovč. Seveda je Ježek vložil tudi tožbo. Sokolski starosta dr. Premiov v Litiji mu je napravil zdravniško izpričevalo, češ, da je imel na čelu t i in pol centimetra dolgo prasko z nohtom, vsled česar je bil za cn dan nesposoben za delo. Telesna moč pa taka! Slaven je bil napad, šc slavnejša pa tožba. Kdo mu bo verjel, ga pa pač nič ne briga Kdor hoče vedeti, kaj napravi liberal-stvo in sokolstvo iz nekdaj res poštenega fanta, naj kar to malo premisli.
d Krško. Purgarski kandidatje odpadajo kakor velo listje. Proč je patentirani liberalček Stoviček radi svoje »nesebičnosti«; skujal sc je tudi svelo-dušlci paša — znani Gorenjčev stric. Upamo, da bo tudi druge purgarsko-liberalne kandidate srečala pamet še pred volitvami. Pošten kmet se res ne more dati od naših liberalcev voliti!
d Št. Rupert. Liberalna učena glava očita črno nehvaležnost nam klerikalcem, ker nočemo več voliti birtov v obč. odbor in pravi, da so plačali toliko dolga in znižali doklade. Hinavci! Ali veste, da se je prej zidala šola na Dolih, šola na Kalu, popravil zvonik, napravilo pokopališče. To pokopališče pa kaže vsa rebra, ker ni držal Zupančič besede, da bi izpopolnil, kar je bilo pomanjkljivega. Kaj ste pa naredili v teli letih? Most Jožefu Petje na občinske stroške, mesto da bi ga napravil sam! Naštejte še druge zasluge, če jih ima-:te! Pozor pred liberalnimi agitatorji, ženo in možje! Na vse načine farbajo liberalci in love pooblastila; tudi kaplana vtaknejo vmes, češ, za njega bode pooblastilo. Nekaj takih sleparjev je že naznanjenih. Možje in žene, na noge za S. L. S.!
d Šmartno pri Liti'ji. Krasno žalo-igro »Mlinar in njegova hči« vprizori »Ljudski oder« v Šmartnem v nedeljo, 5. novembra, popoldne ob 3. uri. Nalašč za to igro so se omislile lepe nove kulise, tako da se bo videlo kakor v resnici. Ta lepa igra, ki leto za letom napolni ljubljansko gledališče, bo, upamo tudi naše občinstvo zadovoljila in napolnila lepo in prostraijo dvorano. Opomnimo še, da med pr&sftrolu' Mini dekliški tamburaški zbor.
d Trebelno. Malokdaj se od nas kaj sliši v časopisih; a vendar se tudi pri nas gibljemo in uganjamo politiko. V nedeljo, dne 15. oktobra, jc imel gosp. župnik Illadnik shod, na. katerem je kot državni poslanec poročal o delovanju v državnem zboru. — Ker se bližajo tudi pri nas občinske volitve in so bili možje zbrani na shodu, se je tudi določilo, katere može naj bi se pri prihodnji občinski volitvi volilo za odbornike. Gledalo se je na to, da so možje izbrani kolikor mogoče iz vseh vasi občine. Naprednjak Nahtigal hoče tudi pri teh volitvah napeljati vodo na svoj mlin, zato že hodi okrog in prosi, da bi mu možje pomagali splezati na županski* stolec, na katerem je že enkrat v svojemu življenju sedel, a ljudje z njegovim županovanjem niso bili prav nič zadovoljni. Le čuditi sc jc zaslepljenost
sti nekaterih sicer poštenih mož, da mu verjamejo ln se zanj potegujejo. Le -pomnite se, možje, kako vas je imenoval svoje dni napredni Nahtigal, ki je tako bogat, da niti hiše ne more dozidali in izvršiti, četudi jo dela že dve leti: imenoval vas je vse skupaj trebel-ske berače — a sedaj sc vam z lažmi, zvijačami in priliznjenostjo usiljuje. Proč s takim! Če imate pamet, ga pustite pri miru in ga ne volite niti v ob-činski odbor; ampak v občinski odbor volite može, ki ste jih sami izbrali na shodu na Trebelnem 15. oktobra 1911. Ti možje so: Za prvi razred: Brajer Martin, Ornuškavas; Grabnar Franc, Likava; Illadnik Janez, Trebelno; Mi-klič Anton, Statenberg; Nadu Anton, Hlečvrh; Peterle Jožef, Trebelno; Sinur .Inžef, Derečjivrh; Žagar Franc, Trebelno. Namestniki prvega razreda: Nahti-ual Prh, Češnjice; Pavšelj Franc, Mirna vas; Pungerčar Janez, Malni; Zganjal' Fr., Dercčjivrli. — Drugi razred: 1 >«■ I i č ,\nt.. Strmca; Dragan Frane, Češ-n.iiec št. Ii'; Ko ošec Jože, Bitnjavas; Per Anttilv, Trebelno; Starič Ciril, Malni: Zore Anton, Likava št. 17; Žagar Janez, Radnjavas; Žužek Franc, Čilpah -i. 1. Namestniki: Kafolj Jožef, Gor. Za bukovje; Perko Jožef, Jelševec; Zore Janez, Bognečavas št. 7; Sebanec An-i i • 11, Jelševec. Tretji razred: Anzelj Franc, Vrh; Dragan Franc, Roje št. 7; 'laenik Janez, Vinskivrh; Krese Jožef, Rognečavas; Ribič Jožef, Podturen-La/.e; Saje Jožef, Podturen št. 6; šker-janec Mihael, Jelševec; Zore Franc, G. Z bukovje. Namestniki: \rdigal Jožef, Mitnjavas; Kafolj Franc. Dol. Zabukov-je: \adu Jurij, Ornuškavas; Žagar Jernej. Derečjivrh. — Komur je za blagor i 11 korist občine, naj napiše na glasovnice tu imenovane može. Komur je pa za naprednega Nahtigala in njegove namene več, kakor za korist in napredek občine, ta naj stori pa po svoji ulavi in naj se pozneje ne hodi p.itože-vat k državnemu poslancu Illadniku, i ko ne bo kaj prav in povšeči pri županstvu. Kar nas je poštenih krščanskih mož, ne bomo šli na liberalne li-manic/ ikJttpak' bomo volili v občinski odbor može, ki so popolnoma vredni našega zaupanja, može, ki smo jih na shodu sami določili. V slogi je moč! Možje, ie vkup držimo in zmagali bomo na -celi črti. Ne cepite glasov, ampak \hak napiši imena kakor so tukaj v »Domoljubu« napisani in zmaga bo Ma naši -irani! Nahtigal bo imel pa poleni Čas premišljevati, kako bi se dala šola napraviti poleg njegove hiše, v kateri bi imel gostilno in štacuno.
d Iz ribniške doline. Že dolgo časa ni imel »Domoljub« nikake vesti iz naše doline. Zdeti se je moralo, kakor bi .ničesar ne delali. A temu ni tako! Sedaj se pripravljamo za volitve v Ribnici, kakor tudi v Dolenjivasi. Boj na obeh straneh in obeh občinah je tih, a hud, saj se nam gre, da vendar enkrat izžehemo gospodujoči liberalizem v teh občinah. Kako bodo naši ljudje volili? v Ribnici pojde kmet za kmeta, v Dolenjivasi se bo pa šlo proti vladi se-72
danjega »vsemogočnega« župana in la-židobrotnika dolenjevaške občine. Ribniški župan že ve, da so mu šteti dnevi njegovega županovanja, zato je skušal že takoj v začetku, ko je bilo treba misliti na volitve, pridobiti si svoje mesto z raznimi nepostavnostmi. Prišlo je na dan in morali smo ovaditi županstvo c. kr. okr. glavarstvu v Kočevje, kakor tudi deželnemu odboru v Ljubljani. In dolenjovaški župan? Mož ima menda strah, saj se vendar redkokje najdejo ljudje, ki bi hoteli voliti za župana moža, ki gleda pri vsem županovanju le na svojo korist. Volilcem dolenjevaške občine pokličemo v spomin le najem-ščino od lova. Koliko časa in kako ne-postavno se je podaljšal lov knezu Auerspergu za borih 220 K — lov, ki nosi danes občanom 1950 K. In kdo je kriv, da je bilo tako? Sedanji župan, ki je delal le na to, da je imel kot plačilo za skrb za kneza en del lova brezplačno. In kaj naj rečemo šc o njem kot županu! Pomislite, koliko denarja ste mu že znosili, saj ima občinsko pisarno in gostilno skupaj! Sicer pa zadosti dolgo župani že Schiffror v Ribnici in g. Ign. Mcrhar v Dolenji vasi, zlasti zadnji se nikakor ne more ločiti od svojega županskega stola, saj se menda peča že stalno z mislijo, da bodo občani vsaj toliko dobri, da ga preskrbe za starost. — Dne 6. novembra bodo volivci menda vendar toliko pametni, da bodo imeli sebe in svoje žepe rajši, kakor žep sedanjega g. župana.
In kaj naj rečemo o Dolenji vasi? Dolenjevaščani vendar ne morejo trpeti, da sc jih tako prezira. Saj ste lahko dobri prijatelji Prigoričanov, a vendar ne smete gledati, da bi se vas vedno in povsod zapostavljalo. Možje! Tudi Dolenjevaščani morate priti enkrat do svoje veljave! Volivci iz Nemške vasi so se spametovali, in kam jih vodi sedanja vlada v občini, dobro uvi-devajo. — Ribniški kmečki volivci bodo v najkrajšem času postavili svoje kandidate; v Dolenji vasi so sc že. Povsod se zbero najboljši možje, ki bodo varovali in pospeševali vaše koristi. Koga bodo volili možje, ki jim je mar prid občine; v Dolenji vasi se vam naznani pravočasno po listih. Na liste napišite samo tiste, ki vam jih priporočajo naši možje, a skrbno se ognite drugih, ki gledajo le na svoje koristi!
oannnaanDnpnaannn
notranjske novice
D □
D
aaaaDaaaDDnaacnnD
n Iz Vipave. Minoli torek je okrog devete ure dopoldne opazil g. Hrib, da gori hiša g. Ivana Ferjančiča na mostu. Požar je bil tako velik, da ga ljudje že dolgo ne pomnijo. Zgorelo je tudi 800 stotov sena in otave. Požarna bramba se je zelo trudila ogenj omejiti. Pomagale so tudi zlasti ženske in dekleta, ki so vse premočene donašale gasilcem vodo iz bližnjih vodnjakov. Čast jim! Pri gašenju ste bili poškodovani tudi
hiši sosedov Blagajneta in žigona. D& se ni dogodila večja nesreča, se je za, hvaliti zlasti požarni brambi, ki j0 cej dan in še ponoči gasila. Gasilec Janez Bajcc si je pri gašenju prerezal na des, ni roki tri kite in so ga morali prepeljati v postojnsko bolnico. Škode je nad 10.000 kron, zavarovano jo ptt )Q za 7000 kron. Tudi oba soseda sta zavarovana. Kdo da je zažgal, so še na ve, sumi se, da s cigaretami. — v ne, deljo je priredila Kmečka zveza za vi, pavski okraj shod v Podragi, na kate, rem je poročal g. poslanec Perliavc. —, Radi lažnjive agitacije ob priliki občin, skih volitev je bil obsojen pred tukaj, šnjirn sodiščem liberalni agitator J. na 30 kron kazni ali tri dni zapora. Hrovatinov tata je pa bil oproščen, ker je govoril v vinogradu, kar ni javeu prostor. Tožil je oba poslanec Perhavc radi razžaljenja časti. — V petek po. poldne je peljal Franc Kobal iz Branice pri Vipavi voz gnoja v vinograd. Ko obrne v vinogradu voz, zagleda, da se voz pogreza v zemljo. Hitro hoče konja izpreči. Toda v tistem trenotku pogrez-ne zemlja voz s konji vred. Gospodar je skočil hitro na stran in šel klicat ljudi na pomoč. V kratkem času je bilo polno ljudi na kraju nesreče. S pomočjo konjev so dvignili ponesrečeni živali iz globočine. Konja sta bila težko po, škodovana. Takega slučaja še ne poni, ni jo ljudje v naši dolini.
n Kmetijsko društvo v Vipavi pre, skrbelo bo svojim članom umetna gno, jila, in sicer tistim, kateri se bodo zanje zglasili do 15. novembra t. 1. Vnaprej bo društvo naročalo le tisto blago, za katero se bodo prej zadružniki zglasili. Zato naj vsak tudi že sedaj priglasi, koliko bo potreboval za prihodnje leto galice, žvepla in drugih reči.
n Bloke. Naše šolske stavbo so dodelane. Kolavdacija se je vršila 21. oktobra. Velika bremena si jo naložila občina na svoja ramena. Pa ni drugače. Prejšnji prostori niso več zadoščali številu otrok in novodobnim potrebam, Šola v Novi vasi stane okroglo 61.000 kron, s čemur je plačana tudi ograja, ki še manjka. Stavba jo kakor palača, na. lepem prostoru, od treh strani obdana od mecesnov, kar jo zelo krasi. Ima pet učnih sob in dvoje učiteljskih stanovanj. Upanje je, da se sedanja trirazrednica še tekom leta razširi v štirirazrcdnico. Prošnja za to je že vložena, kakor tudi za poldnevni poduk. — šola pri sv. Duhu že eno leto služi svojemu namenu. Splošno mnenje jc, da ta šola ni bila potrebna in da se imamo le trmi enega človeka zahvaliti, da bomo plačevali 27.800 kron za beraško enorazrednico. Pa tudi stavba sama, oziroma načrt stavbe je ponesrečen. Dobro je povedal oni italijanski zidar, ki je odhajaje rekel: To ni šola, ampak lep magazin. — Pre mo vati j e živine pretekli petek je kaj lepo uspelo. Prignali so iz bloške in po-toške občine okrog 150 živinčet. 53 jih je bilo premovanih in med živinorejce se je razdelilo 1060 kron. Pozdravljamo kar naj topleje ta korak deželnega od-
bora za povzdigo živinorejo. Ni dvoma, da bodo na ta način ljudje dobili veselje do reje goved in da sc l>o začelo tekmovanje med posamezniki, kar je gotovo eden glavnih pogojev za povzdigo živinoreje. Mnogi so bili zelo nezaupni, nekateri svojih živinčet še prignati niso hoteli, misleč, saj nc bo nič. A možje, vedite, da v deželnem odboru nič več jic gospodarijo liberalci, ampak možje Slovenske Ljudske Stranke.
n Pclhoy Gradec. Iz Ljubljane je bil prišel pred par ledni vikar Smolnikar, da oživi naše izobraževalno društvo. G. govornik je pokazal v nad eno ti i o trajajočem zabavno-poučnem govoru pred napolnjeno dvorano obojega spola in starosti pomen in namen izobraževalnih društev. Ljudje so napeto poslušali zanimivi govor. Zdaj veste, ]'ograjci, kolike važnosti da jc za vas izobraževalno društvo. Zalo naj sc vas ob nabiranju novih udov vpiše kar največje število. — Po tem govoru je nastopil g. dr. Pogačnik, ki je razložil pomen in namen občine in kar zraven spada. Dotaknil se jc tudi novega občinskega volivnega reda. Hvala obema gospodoma! Zadnjo nedeljo jc pa govoril po prvi sv. maši pred nenavadno velikim številom mož državni poslanec g. Gostinčar. V svojem poljudnem go-voru sc jc dotaknil novega vojaškega zakona, zvišanja uradniških plač, obširno govoril o draginji, kartelih, špekulantih itd. Povedal je tudi, da so poslanci S. L. S. vse storili pri vladi, da se ljudstvu odpomorc vsled silne suše, posebno, da se jim preskrbi cenejša krma za prašiče. Pojasnil jc vladni položaj, konečno pa povedal na uho nekaj gorkili liberalcem in socialnim demokratom. - Občinske volitve so končane. Človek bi bil mislil, da bo več edi-nosti, kot je je bilo, ker je v fari samo ena stranka. Nekateri tudi nobene discipline nc poznajo in drugače volijo, kot je bilo sklenjeno. Osebnosti naj prihodnjič odpadejo! Tudi se jc nekaj ugovarjalo proti volitvam. Kaj pa, če se bodo tisti pod nosom obrisali? Ošpice so se lelos pojavile med otroki v velikem številu. Smrtnih slučajev ni bilo razun enega. Zalo pa rajši starejši Jurjo. Prejšnji teden so bili v župniji na en dan štirje mrliči.
n V Potlragi jc na večer 23. oktobra gorelo v mlinu posestnika Jožefa Žgur. Oče gospodarja jc kuhal čez dan v mlinu žganje. Okrog 8. uro zvečer je naložil na peč nekoliko drv, da bi sc osušile, in odšel iz mlina domov. Drva so se vnela in plamen je segel do podstrešja, kjer je bil spravljen les za 'loge. Okrog pol 10. zvečer je švignil plamen iz strehe. Ljudje so hiteli gasit, a bilo jc prepozno. Vse podstrešje jo bilo že v plamenu. Pogorelo je podstrešje in les, ki je bil ondi shranjen. Zal, da posestnik, ki ima vse drugo posestvo zavarovano, ravno mlina ni imel zavarovanega. — Kmečka zveza za vipavski sodni okraj je priredila v nedeljo, dne 22. m. m. lokalni shod v 1'odragi. Deželni poslanec g. Miro Pcr-liavc jc govoril o delovanju deželnega
zbora in poljudno pojasnil razno nove zakone. Domači g. župnik pa jo razpravljal o občinskih volitvah, ki bodo v Podragi dno 31. oktobra. Zborovalci so pazljivo sledili izvajanjem govornikov in sc prepričali, da se S. L. S. v resnici trudi za blagor našega kmeta.
n Is Idrije. Mnogi govore in pišejo, kako tla jo Idrija vsa v rdečem taboru, drugi zopet, da jc liberalna, pa je le grozen miš-maš. Sledili smo stvari in čudne reči smo zapazili. Tam je družina, v kateri so razne vere, je prava, rdeča, pa tudi liberalna. To nam pričajo časopisi v hiši, knjige in sliko na stenah. Olroci tc družine hočejo bili zveličani po treh verah, kar nam priča njih udeležba tu in tam. Vsako stano-vanjc jo zrcalo vere. — Ob nedeljah po šolarski maši stoji na trgu mlad fant z zavojem socialnodcmokraško »Zarje« in čaka na naročnike ali njih družinske člane, ki pridejo iz — cerkve. Menda odda isti mnogo eksemplarov »Zarje« ljudem, ki iz cerkve gredo. Vidi se marsikatero dekle z mašno knjigo v roki, v kateri je pisano in je punica ravnokar izgovarjala: »Pridi k nam Tvoje kraljestvo«; isla roka pa je na trgu prejela »Zarjo«, ki vedno kriči: ^Proč ž njim!« Videli smo šolske otroke, ki gredo ob nedeljah k maši z molitveno knjigo in skrbni starši jim dajo tudi »Narod«, da ga neso v drugo hišo. Najprvo mora otrok službo Judeža opravljati, potem pa naj poje v cerkvi: »Pred Tvojim veličanstvom«. Gospa jc na trgu nakupila zelenjadi za kosilo, od prijateljice pa jc prejela judovski list »Neue Freio Presse«, ki ga vtakne v košaro k zelenjadi in preden gre domov, stopi šo v cerkev. Izgovarja »V imenu . . .« in sc kropi, jud pa v leo-šari vpije »Proč ž njim!« Prinesla jo domov telesno hrano in duševni strup. Zvečer pa je molila »Verujem v enega samega...« Pa to je le nekaj. Res, zmeda je velika, in če že niso člani posameznih družin enega duha nazunaj in znotraj, kako naj bo celo mesto v tem ali onem taboru?
ti Na Gradišči pri Vipavi pojavila se je pretočeni teden neka vrsta prijateljev vina, kateri so dvema gospodarjema °,pili za domačo porabo namenjeno vino. Ker sc pa brez jedi nc more dosti pili, so si pa v tretji hiši izposodili peko kruha za prigrizek. — V Vipavi pa je tudi v pretočenem tednu nekdo (žo videti starejša oseba) v nočnem času lazil okrog hišne šlev. 116. Gotovo ni imel poštenega namena, ker se jc zbal otroka, katerega jc zaslišal iti po stopnicah — ter je zbežal v temo. Slutil pa ni, da so mu žo fantje za petami.
n Vrhniške novice. Dne 20. oktobra se jo vršilo na Vrhniki preniovanje telet za vrhniško in borovniško občino. Izid plimovanja jo pokazal, da se pri nas ljudje primeroma veliko premalo ukvarjajo z govedorejo, kar je opravičeno poudarjal ob koncu premovanja zastopnik deželnega odbora. Upanje je, da se bo ljudstvo, vpoštevaje skrb in
žrtve deželnega odbora, odslej bolj brigalo za to, kar jc zadnji čas kolikor-toliko zanemarjalo. — V nedeljo, dne 5. novembra, uprizori izobraževalno društvo znano zanimivo igro »Mlinar in njegova hči«. Predstava sc prične točno ob pol 7. uri zvečer, na kar opozarjamo občinstvo z uljudno prošnjo, naj blagovoli to opozoritev gotovo vpo-števati. Ker nudi imenovana igra poseben užitek, vabimo na obilno udeležbo zlasti tudi prijatelje iz okolice. — Dvoje predavanj jc priredilo izobraževalno društvo zadnji čas. Dne 13. oktobra je predaval društveni predsednik o kartelih in trti,stih, dne 29. oktobra Pa jo govoril prav zanimivo g. kaplan Turšič o postanku dramatičnih predstav ter o tem, kako naj se občinstvo pri takih prireditvah obnaša.
g Žiri. Tudi razupiti Žirovci se bomo v kratkem udarili pri občinskih volitvah. Kot drugod, sc tudi pri nas dobijo še taki, ki pravijo: Kaj se borno tako vlekli za tc neumne volitve! Saj jc tako vse en hudir, naj bo župan ži-rovski mežnar ali pa cerkveni ključar Brek! Naklade tako ne bo nobeden odpravil! — Prav imaš! Naklado no bo noben župan odpravil. A to pa vendar le ni vse ono, če gre občinski denar samo za res potrebne reči, ali pa čc' ga t je v en dan ven mečejo, češ, saj ne gre iz mojega! Nekaterim le zidajmo palače, dajmo jim nočnega čuvaja, ubog Žirovškar naj se pa prekucuje po kozjih stezah! Hribovca šuntajo zoper ravanca. Kaj mislite, da bodo hribovci res zoper vsake izdatke pri občini, če vidijo, da so stroški potrebni! Kaj bodo res hribovci samo po mizi tolkli, da se dokladc odpravi? Drugi zopet šuntajo obrtnika, čevljarja zoper kmeta. Toda kmet ne moro živeti brez čevljarja, čevljar ne brez kmeta! Če se kmetu dobro godi, tudi obrtnik ne bo stradal, in narobe. Ako bi gledali samo na to, kdo ima največ pod palcem, potem za župana še volitev ni treba: kateri kmet v občini ima največ repov v hlevu in največ hranilnih knjižic v skrinji, tisti naj bo župan in kdor ima za njim v občini največ take robe, naj bo pa prvi svetovalec in tako naprej! No. pa to se že vsakomur zdi preneumno! Prav »ta prav« Žirovec si pa samo to želi, da bi ga Dobračevci ne spravili pod klobuk in pa da bi kaj potegnil na svojo stran čez tisti nesrečni most. Koliko tisočakov je že požrl, koliko krega in prepira je že naredil tisti r&zpor med Žirovci in Dobračevci med tostran in onstran vode. Ko jc dr. Tavčar prvikrat prišel delat razpor med Žirovce, o da bi ga takrat kar po Sovri poslali nazaj na Poljansko! Ko je dr. Tavčar rekel pri Kamenšku, da bi liberalcem delil groše, nam pa le knofe, takrat so sc liberalci od samega veselja skoraj na glavo postavljali okoli Kamcnška. No, pa še do danes ni dr. Tavčar prišel v Žiri delit med liberalce groše. Zato pa tudi mi najbrže zastonj čakamo na knofe!
Za kratek čas.
Pri bolniku: Zdravnik: -Danes smete že kozarec vina izpiti!« — Iiolnik: »Prosim, ah vsako pol ure ali vsako uro?«
Resnično. Moj Bog, kaj je človek! Kakor ?enca na steni. Če se stena podere, pa tudi sence ni!«
Slabo hiše. Ribnifan. ko vidi v mestu po hišah drat napeljan: »Preteto morajo biti v majstu zenič šiše. k' so lise z dratom z\ezane!«
Skrivalnica,
H;, -
' - j;.'
— ' C ii "A- V ' ■ .
Kje je kmetica?
LOTERIJSKE ŠTEVILKE,
Praga, 25. oktobra: 85. 46. 2. 83. 73.
Gradec, 28. oktobra: 49. 15. 59. 89. 30.
Dunaj, 28. oktobra: 75. 6. 35. 44. 24.
Priporočati je, da pred nakupom vporabnih ter darilnih predmetov vseh vrst pogledate bogato ilustrovani glavni katalog priznano jako zmožne svetovne firme Jan Konrad, c. in kr. dvorni dobavitelj v Bruxu (Češko), ki ga na zahtevauje vsakomur ijošlje gratis in franko. Katalog ima okoli 4000 slik.
/tyfinefse vseh znkmh
Svetovna razstava v Turinn. Poroča se nam, da je dobila znana »Glini a x« tovarna za motorje llach-r i c h & C o.. D u n a j, za njene motorje na surovo olje na svetovni razstavi v Turinu zlato kolajno.
Prebavila naj se varujejo, ker človeško telo nima organa, čigar še tako nepomembna motenja bi tako obsežno vplivala na vse organe in jim lahko povzročila najhujše nasledke. Varujejo se pa prebavila, če jim skušamo olajšati delovanje, s tem, da zbujamo funkcije prebavil z lahko odvajajočim sredstvom. Tako sredstvo imamo v 40 letih predobro preizkušenem dr j a. Rose balzamu za želodec iz lekarne B. F r a g n e r j a , c. k r. dvornega dobavitelja v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah.

mali oglasi.
OPC3C3C3C3cf3C3aC3CIIi_JLJC3C3C3D
Vsaka beseda velja za vsakokrat 10 vinarjev.
| Sprejme se: |
učenec za kolarskl obrt pri kolarskem mojstru Franu Mežek na Jesenicah, Gorenjsko.
izurjen samski kovač za stnroupetjano kovačijo t večjem kraju Naslov Alojzij Martinčlč, flolenja-vati p. Cerknici, Notranjsko.
2 učenca za krojaški obrt takoj pri Ivano Zvezda, Jesenice, Gorenjsko.	3176
več dobrih starejših stavbenih in pohištvenih mizarjev. Delo trajno, nastop takoj proti dobri plači. — Ponudbe na Otto Troidl, Gradec L, Harmonie.	3269
krojaški pomočnik pri Peter Zupanu, krojaču, pošta Cerklje pri Kranju.	3255
naše
,Družinske pratike*
je ravnokar izšel in se dobi\ 'a skoro p .sch trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v .K : kj
bukvami*, proda nlni , K itol. tisk. druttva'. <. e v trgovini Anton Krisper, Vaso Petričič in Iv K0-renčan; v Trstu: prodajalna »Katol. tisk. dr:; :,-;r. Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. vef. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si usiljevati dr.:': h ; : t i Vt.
M Božičem
v=ak ki ce za .ima ra bo-/ ena darila zaht-Va po dopisnici . r; bogato ilustrovani glavni cenik, ki vsebuje veliko izbiro božičnih Ii iteri se poi.;c zastonj in franko.
C. in kr. dvorni založnik
Jan feonrad
Bruištev 2764(Čoško.)
^ Le naravnost
od tovarniške razpo-Šiljalnice
„SHdetia"232
Krnov šiv. 42 lavstr. Slezija)
kupite
blago za moške in ženske obleke mh tam šIbsKo
PlalnlnO najboliie kakovosti po najnižjih tovarniikiii cenah. Ostanki ?,elo poceni. IKST Zahtevajte vzorce. Krasne stzijske novosti.
Zastonj
in franko dobi vsak moj glavni cenik s <0„0 slikami o vporabnih stvareh in darilnih predmetih vseh vrst, katerega na zahtevo takoj pošljem
C. li kr. Ittml ziliiilt
Jan Konrad
BrGx it. 2763. Češko.
Kdor rabi
dobre in pristno ..r ske tirtienli, f aeelt z ■ n drti'jo ptrilo, laner.e balaste kanali«, ctrt -o, i»ltt, krilite. r.glte, ; r;,; j za dame in gosoo':t • ritie in druqe tkan.::, obrne zaupno r.a krSf.: ,
Jaroslav Mar c
rodna tkalnica 45, v L: rem pri Novem Mestu ,.b Met. (Češke.
V z.iloqi imam tudi o množino is!iak» zimskt i pari.cnta.nar.c.a.kar.al^^ in razpošil an v zavonii ■ 40 ni za 18 K, prve vrate zd 20 K franko po povze' a. Vzorci se potll|a;o zas ni..; pošt. proslo Od oslantov se vzorci ne pošiljajo, Drp su.i se s!»»e«»ki.	3.^.
Koncertne ciire
v na 1 - !;š: izvršitvi po
najti i/lih t. vnnh dobav £a
Jan Konrad
ces. in kr. dvorni založnik, razpošil alnlca
v Brii::u St 27i9, 1 ik< Koncer.r.e citre po K 13, 18, 25, JO in viš c. Nl-kak riziko! -Zamena dovoljena ali denar nazai. Razpošiljanje po povzetju ali n.;pre; plačilu, bogato Ilustrovani glavni cenik z 4000 slikami na zahtevo vsakomur zastonj ln franko.
Zaslužek!
J —4 K n« Jan in stalno s prt-vzetjem lahke pletenine dom. Edino moj stroi za hitro pit-tenje .Patenthebel* ima izkušene jeklene dele, plete . 3-nesljivo nogavice, modne <n iporlne izdelke. Predznsn.e nepotrebno. Poduk zaston;. Oddaljenost ne škoduje Trojki mali. Pism. garanc. t-ajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zastonj. Podietje za pospeševanje domaČega dela, trgov sodn protokol Kari wolf, Dunaj, Mariahllf. Nel-kengasse i.Oti.	iSvJ
,,CAS"
znanstvena revija, izhaja 10 krat v letu In itane po 5K nt leto. Naročnino prejema npravoiitvo v Ljubljani.
Zd^fJjfe, ako ste nahodni, hripavi, zaslezeni in če težko dihate, Fellerjev fluid z znamko „Elsa fluid". Mi smo se sami prepričali pri prsnih, vratnih boleznih itd., o njegovem zdravilnem, kašelj lajšajočem učinku Dvanajsto-
TI C n 7n r>AcL-u2n5rt U r. O i.. „ i „ r/ n.nr\ ^ . i t i « • i i .	— .. _ . .	J
'	"	----- -------1	VV/V/Ul UtllliVu. 17 > ClUU
nca za poskušnjo K 5—, 2 tucata K 860 franko. Izdeluje le lekarnar E. V. F.eller v Stubici štev. 16 (Hrvatsko).'

DOBI SE V VSEH LEKARNAH!
Herbabng-jev podfosfornato-kisli
Varstveno zavarovan
Golša 3222
ic da odstraniti brez |oda s sredstvom, ki jo jc izumil ozdravljenec, Četudi so bila brez us-peha vsa druga sredstva. Zahtevajte takoj proti vposlatvi 20 v v mamicah naš prospekt. (emiCni laboratorij Parccelsus,
Štcrnberg, Morava.
za mizarsko obrt, poštenih IJuSltCži staršev, sprejme takoj Josip Kuhelj, mizarski mojster v Trebčivasi, pošta Dvor, Dolenjsko.	3254
ttarpoailjam orožje a.nki. Trat«, k..t l>iukc Hatnmcrlcaa, !>■ llliiiK«, i.mi-
caaler in Flnliert, timukrci. pHItil« Itd, |i(, tvuniiakili criialt. Popravila naj ciirj e. Kanr.ljlvlin oaclmiii ilo-ruljiijrin ugodim <1, lim ud|ilii(Mia. poiil.nm tttdl bnljin [ttlikc, ur du bt tu allilu kn,,iti M<ltii ni, |ii,-knAiiJo in ogled. (.'iinfkl /anioni in tranko.
T. Ou&cU. tuvaritU ptlnk, Opofino Si. ."j- ttlt državni l c-leznicl, Cefiko 1021
Le prt vporabi od leta I8s6 sija,no pohvaljenega, z znamko
zakonito zajamčene
postanejo
Naprcdaj je malo posestvo
v lepem kraju na Gorenjskem. Poslopja so v najboljšem stanju, oddaljena od cerkve in šolo 4 minuto, od postaje Otočc 20 minut. Več povo lastnik J. Rakovec, Zg. Dobržva 7, p, Podnart.
nepremočnl, zelo trpežni, rmhkl In sposobni za ieSCenje. Izborila mrli za preproge za vozove, konjsko opravo, gonilna jermena itd. - uobl se povsod v Skatllah po JO vin. In vetjih posndith k|er nr pri sainozastopstvu J. Lorenz 8 Co., Heo na Cešiiero In BShme S Lt renz, Chemnitz. Saško. — Sodba se glasi: Vaia mast za čevlje ,gumltran' me Je zelo zadovoljila, prekosi vsa pričakovanja in se ista lahko povsod najbolj priporoča. — Hundsam, 18. novembra 1898. — E. Dietrtch, poveljnik postaje.
Olivni cenik s ca. 4000 slikami, na zahtevo zastonj In franko.
Stara, znana ROMIHI a
eu da v lepem, prometnem krnju na Gorenjskem takr.j v najem.
Ponudbe na upravništvo „Domoljuba" pod llev. 3209.
Najcenejše in najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo!
Zdravilna krema za rane „Sigma".
Izborno učinkuje pri ranjeriju vsake vrste, opeklinah, otlskih na nogah. — Natančno navodilo o uporabi je prilož. vsaki pušici. Izvirna pušica: 1-20 K. — Poštnina 20 v.
2222	>r-
Pristna samo	r) C1
z varstveno zamko /	'
Vaš želodec
ilaliopreii vlja, ne počuti e s^ dobro
PnM/.Uu.iuno iz izbranih najbdljs h in nspo&nili /,<lra-vilnih nolj skrbno napravljeno, tek zbujajočo.in pro-l a\l(.in|o pospešujoče in lahko odvaja,očo domačo e>Iravilo ki ublaži in odstrani znanen islfdko nezincr-nosti, slabo »licto, prohlajonja in zoprho^a zanrtja, n. pr. fforočicb. napenjanje. nozniorao tvorbo kislin
t«-r kn-o |0 dr. Rose balz m za 2e-	___.
lodcc iz lekarne Fi. l-ragnerja v Prugi.	G^v
SVRRHOI Vsi deli erab laže
- imajo po tavno [ /
deponovnno varst. /n m ko lo /Lj
Dobiva se od:
NI težko
odstraniti revmatiških, protinskih bo-lozni in nevrnlgije, kajti preizkušeni zdravniško priporočeni
CONTRHEUMAN
ttscdii znak za (mentol, sallcillzlran koslanjev IzvleCefci jo vedno zanesljivo sredstvo 2 ki za hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitcv oteklin in zopetno pridobitev pregibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo za vribavanje, masažo ali obkladke. 1 pušica 1 krono. Izdelovalnica in glavna zaloga v
lekarni B. FRflGNER- a
c. kr. dvornega dobavitelja, PRAGA III., št. 203.
Pri naprej plačilu K 1*50 so pošljo t pušica frunko
„pri sv. Leopoldu"
—Dunaj, Plankengasse C.
Zaloge v Ljubljani: Rlhard SuSnlk, lekarnar,
In v več drugih lekarnah,
Denarja ni
draginja jc vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete brez ' uda. irara I rano 15 da 40 K na dan zaslužiti, pošljite z.t pojasnilo v pismu pet znamk po I" vinarjev in svoj naslov
Industrija „Peiulin", Idrija — Sv, Troj.cp, Kian.sko,
Po or na Ime Izdelku ln izdelovnleljal
ZALOGA V LEKARNAH. V Ljubljani: Rih. Sušnlk, Jos. Cižmaf, dr. G. Piccoli.	311
cvrntuclno traina vedno \išia stalna plača s priporočanjem edine a, solidnega, picizkusencgn, \porabncga predmeta. 1'ojasnila prd „Reel In rantabel Jt, 71" na nnončno i Isarno Holnr. Schalek, Dunaj I., Wo!lzelle 11. 3-'»
acassaasRUKBi
f CLIMAX motori na petrolej g
£ V ;.:." ,
Najcenejši obrat.
i
,.>T Bsc' rlcli & Co.
-tovarna za motorje |
8	DUNAJ XIX 6,
- ~	DtiligiitlHlirsIrii. S. je.
| Baiilircjia i;e:isln tmrn nc-srtije n a v c r s k t e e nt- |
Štirje rj samo (IJe.	,
EDE93 3C3IBI9ie9DSEII?:E:CIIIll
2:o27nr Cunard Line
Eltenjl odhod iz domače luke Trsta: LHtonia 31. 10., Pannonia 14. 11., Cliarpatia
28..'1. 11911. Beke: Franconia 9.,'11. 1911. IzLivcrpola: Lusitani;o (najboljši največ-o in najlepši parnik sveta), 28. 10., 18.11., 16./12. 1911, AAauretania 21. 10., 11. 11., 9. 12., 30./12. 1911. Po:asnila in vozne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Momšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnjiTrst-i\ew-Jork III. razred K 160'— za odraslo osebo vštevši davek in K 90.— za otroka pod deset let vštevši davek.
Najboljša češka tvrdka.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega, dobrega skubije-
ne:a 2 K ; boljSeca 1! K 40; prima polbelega 2 K 60; belega 4 K ; belega puha 5 K 10; l Kq izredno Finega, snežnt^-belega, skubljenega 6 K 50, H K; i kg puha C K 7 K: . belega puha 10 K ; najfinejši Jorsni puh 12 K — Pri 5 kg se pošlje franko.
Dovršene napolnjene postelje
iz zelo gostega rdečega, modrega, belega ali rumenega r.anking-bldga. I perhlca ibo cm dolgo, 12o cm Široka z 2 bla-Maira. vsaka bO cm do»qa, ty cm Široka, napolnjena z ni.vrn, sivini, zeio trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16 K a polpuhorr 2 K s puhom 24 K : posamezne pernice li K, 12 K. li K, 16 It; blazine 3 K, 3 K 51, 4 K; pernice '200 cm do:qe. U cm Široke K 13, 14 K 70, 17 K 8 . 21 K: blazine t' eni dolge, 70ca široke, 4 K 50, f Kio, SK 70; spodnje pernic* »k ciofntga. pasasteg« oradln lfo cm doige, liocm široke. 12 K So. 14 K to. PoSilja proli povzetju od K 12 viSje 'nmfco. Zarnenadovoljena, za nepovoljno denar nazaj.
Cenik zastonj In franko.	2410
S. BENISCH, v Dešenici Stev. 71, Češko.
Preizkušeno zanesljive ure
z rcelnim 3 letnim pismenim jamstvom.
Št. 4010. Ni ki.".starem, tira .Fantasie' solid.n okrov z dobrim izborilo re.uliranim, v kamnih tekočem po-nikljanem kolesja
K 7'50.
*t. 411S. Is a v pristnem srebrnem okovu s pozi. robom, obročkom it krono
Kil—.
Brez rizike! Zamena dovoljene, ali der.ar
r.azaj. Razpošilja popovzetju Prva tovarna ur
jM KOM,
c. in kr.dvoiMitlfiftik
Br(lX SICV. 2728.
Češko.
Giaval cenik s 4000 »i.kami ra zahtevo vsakomur zastonj in franko.
&
V.pega štabnega r i ravnik a in tizika dr. Schmida znamenito
Bije ga §§E3Bi
dstraui hitro in temeljito nastalo
gluhoto, tečeaje iz ušes. šumenje po ušesih in nag:utiost
tudi ako je že zastarano. Steklenica stane K 4 • — z navodilom o uporabi. I>obi-va so samo v lekarni
na Novem trgu, Celovec.
Vi ste sovražnik
svojega lastnega denarja. ako kupujete že napravljen
— rum
Hltvater - liker Rllascb - kumnovc
itd.
Z mojo izborno
esenco
napravite si brez vsakega truda najfinejše likerje za polovično ceno. I steklenica zadostuje za 5 litrov la ruma 8 litre najfin. Altvater 3 . . Allasch-
k umnove a z natančn. navodilom j	K I-20
Vse 3 steklenice skupaj
samo K 3"—. Posamezne steklenice samo proti naprej vpo-slatvi zneska tudi v znamkah, od 3 stekl. najprej tudi po povzetju franko na vsako postno postajo. 2774
HITSCHMANN
izdelev. esenc Humpolec na Češkem 101.
Tisoč priznalnih pisem.
ceneno češko
BB&ESSS' ^
samo nova dobra kakovost 5 kg - :vcga, skubljenega K 9 00, 12 —, boljšega K 10 belega mehkega nuha K 24- — , boljšega K 30* -, snežnobelega, zelo fir.cga K 3 v- do K 42 —Razpošiljanje franko in carine prosto proti povzetju. Zamena proti povrnitvi poštnih stre skov dovoljena.
D. Schnurmacher,
Taus 24G (Češko).
Najzanesljivejše in najboljše je ako se izbere iz .liist. cenika z vzorcem postelj, perja in postelj, blaga, ki se pošlje rr.de-volje zastonj in franko c Prosi se naznan ti ceno« ' perja za poskušnjo. 74
To — je - nekaj
Pri nakupi blaga — za lepo obleko — za čedno bluzo — je predložitev primerno velike izbire — prav posebno vrednosti, ker se iz iste, ne da 1) i se kaj več izdalo — tudi kaj modernega lahko izbere. Pri nabavi perila — srajc — hlač, in druzega perila, kot rjuh, zglavnic — pernic — m o-drocev — zastorov — odej — more samo koristiti — če se ima pred seboj na vpogled prave vrste — cla se lahko izbere — kar j c dobro za v p o r a b o.
Velika razpoši 1 j alnica: Bratje Lechner v Gradcu razpošilja — r. a m e n u odgovarjajoče skupine vzorcev v bogati izberi in — ilustr. cenike od perila za gospode in dame in konfekcije — brezplačno na izbiro — kjer so nahaja na tisoče slik vseh vrst blaga. S tem je torej dana priložnost, določiti nakup doma v krogu svojcev in tudi glede cen se bodo dosegle znatne ugodnosti za nakupovanje.
To stane samo eno dopisnico za 5 vinarjev.
Zastonj
si more nabaviti vsaka gospodinja dragocene vporabne predmete, ako sc redno rabijo priljubljeni
KNORR-ovi makaroni KNORR-ovi ovseni Izdelki KNORR-ova hranila za otroke KNORR-ove juhe
Kuponi so priloženi vsakemu zavoju in opravičujejo za brezplačno dobavo dragocenih dobitkov. Cenik se dobiva v raznih trgovinah ali naravnost od tovarne
C. H. KNORR, dr, Z 0. j. UELS (Gor. Austr.)
Dobro računale f
in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo
v svojem gospodinjstvu
,
„pravega :Francka: s kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarne. — Kakovost ,,pravega :Francka:" se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajofca, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala.
- - •	15S5

Barhant, flanele
samo Ia ostanki
40 metrov 20 K
za boljše hišo hombnž..-pIiitneno blago, pristno-bnrvno. 4-15 metrov dolgi kosi, do 120 cm široko blago platneno rjuhe, kanafas, bar- j hent, flanele, cefir, oksford, platno, gradi, brisače itd. dobite po povzetju franko pri j tvrdki	2859
Josipa Zeleny in sinovi
tkalnica, češka čerma, p. Nachod, Češko.	Ustanovljeno 187 j
--, „ —»J
SiOUA MODA 1911-99122
Sukno za moške, volna in parhent za ženske obleke, ravnokar došlo. Cene izvanredno nizke in to le vsled tega, da se pri cenjenih odjemalcih vpeljeva. — Vzorce na željo, pošijjava poštnine prosto. — Naslov: 2974
GORICA, Corso Verdi 3,
ftedžet ft KoritalEg 88m£V
Tcvamiš a zalooa ilatna Iperila) za celo opremo (!ia!o) nevssil
Edini izborni priložnostni nakup za trgovco in krožigarie z manufakturnim blagom naravnost is tkalnico.	Razpošilja se tadi zasobnikom.
40 metrov sortlramh Klubi za is Ira.
za obleke, bluzo in
spodnja krila. Flnncle, čedni vzorci zn srnico in bluzo, Celir za barv. srajco in daniska krila. Kanalas za posteljne prevleko v pisanih barvah. Modrikasto tilaljo za kuhinjsko predpasnike in obleko en doni. Okslord za navadne srajce za gospode in delavsko srajco. Belo platno za životno perilo. Dolgost ostankov 3—tO m Vepovolino se zninen,u. Rir/.pnsilja po_povisotju tkalnica platna Ji LIJ KAMOR, BABI pri Načhodu, Cciko. — Vzorci vseh drugih izdelkov zastonj in franko.	2033	Vzorci ostankov so ne razpošiljajo.
■Ulll IIIIIMIll ■llllliaBMMMaMMMMMMMMaMBgMmM
Posebno razsodišče, kojega sestavo bomo svoječasno v časopisju objavili, bo odločilo, kateri
odgovori da se prepuste k izžrebanju daril v skupnem znesku K 25 000 ln med katere pošiljatelje, da 30.000"_
■e bo razdelilo gornjih 28 nagrad v znesku K 5000.	'
Tega razpisa se lahko udeleže vsi tisti, ki vpošljejo dobre odgovore na gornja i vprašanja najdalje do 15. listop. 1911 ln se s tem izkažejo, da- uporabljajo našo jedilno mast »Ceres«, da priložijo najmanj 5 ovitkov (od zavojev po kg ali od kock po </2 kg). Za vsakih nadaljnih 5 ovitkov, dobi pošiljatelj dobrih odgovorov po eno nadaljno številko srečke, tako da ima pri žrebanju dvojni, oziroma večkratni up na dobitek.
Žrebanje se vrši dne 20. grudna 1911 ob 10. liri predpoldne, v po § 88 notarskega reda zahtevani navzočnosti c. kr. notarja dr. viteza pl. H. Kopetza v njegovi pisarni v Ustju. Dobitki se bodo izplačali dobiteljem takoj v gotovini, brez odbitka. Imenik vseh dobiteljev se bo tiskal in se na zalitcvo dopošlje.
2863 Jurij Schiciit d. d., ,Jehia za nagrade". Ustje ob Labi (Hnsslg), Češko.
MUMMiUiTOt-gtLaU
495
Nakupujoči g«mnfbn rpčnlb
oblačilno blago za ženske diftalll&M MM^ilila in moške obleke, blagovolite .....____ ..__,____ ..____.____...s__
blago
moške obleke, blagovolite se ozirati na priporočljivo trgovino
Liubliana. Stritarjeva - Lingarieva ulica
Popolna oprema za neveste. — Velika zaloga vsakovrstnega belega perilnega blaga v bombažu in platnu v poljubni Sirokostl. — Bazllčne preproge, llno-leji, zastori, garniture 1. t. d., 1.1, d. — Cene nizke. Strogo solidna postrežba.
RAZPIS „CERES"-NAGRAD
Da tudi tam vpeljemo jedilno mast .CERES", kjer se ista vsled stare navade in neutemeljenih predsodkov še ne uporablja, obrnemo sc s prošnjo na vse one, ki so iz prepričanja in praktičnih izkušenj naši stalni odjemalci, da nam blagovole odgovorili na tledeča vprašania:
1. Kaj Je povzročilo, da ste pričeli uporabljati Jedilno mast »CERES«? 2. Katere vrline poseduje ta mast napram drugim jedilnim mastem? 3. Vsled kakih koristi Vam je ta mast nenadomestljiva? 4. S čim prepričete Vaše znance o teh koristih?
Za dobre odgovore na ta vprašanja razpišemo sledeča darila, katera se bodo izžrebala:
1 darilo od K 1000 = K 1000 10 daril po K 200 = K 2000
Skupaj .
K 3000
20 daril po K 100 = K 2000 1000 daril po K 20 = K 20000 K 22000
Za pošiljatelje takih odgovorov, ki se po obliki in vsebini posebno odlikujejo, razpišemo sledeče nagrade, ki se bodo razdelile:
1	nagrada od K 1000 = K 1000
2	nagradi po K 500 = K 10t;0
5 nagrad po K 200 = K 1000 20 nagrad po K 100 = K 2000
K 2000
K 3000
Grand Prlx svetovna razstava Pariš 1UOO.	1303
Naročajte sobotnega ^Slovenca"!
fcwizdoi7 L*cs^tucbjsExi f<ird
Voda za pranje konj. Cena: 1 steklenica K 2-80.
Nad BO let v rabi na dvornih konjušnicah in jahališčih za ojačonjc in zojietno krepitev po velikem, trudapolnem delu pri otrpnosti kit Itd., sposohi konja k izrednemu uuporu pri vožnji.
llustrovani ceniki zastonj in franko od glavno zalogo
Franc Jan. Kwiztfa
c. In kr, avstr.-ogr., kralj. rum. In kralj. bulg. dvorni zal., okroč. lekarnar, Korneuburg pri Dunaju.
Krznarjev Tone, doma iz Lepevasi je bil najpremožnejši v celi vasi in obenem ^idi na]lepše postave izmed domačih fantov. Nameraval se je v kratkem poročiti z Urško, županovo hčerjo. Vse sta imela že pripravljeno za poroko, manjkalo jima je samo še nnhRtvn kje dobiti lepo, močno in polegtega tudi ceno? pUlIlalVU. Dolgo je premišljeval, kam naj bi se obrnil, a ko-nečno sc domisli, da je čital letos v listu .SLOVENEC" priporočilo naših domačih tvrdk in med tistimi se je priporočalo tudi
tvrdko s poh šivom 5112319 Df§&§29il D,'zarslli n,0's,er
v Ljubljani, Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša)
in nikamor drugam ni Sel kupit p hištvo, kakor edino k tej domači tvidkl. ker jc bil tudi res dobro in s I dno po trežen. - Zatorej vsi. ki si mislite nabavili novo pohiMvo, naravnost lc Iva u ' oginu !_23 S
Mffilllft i$SC58E5*SIE
a o
ponudi v vsaki poljubni množini pravilno žgani
P? m	g&	W o
tre obli!
in patent, dvojno zarezani
sistem ,Marzola'
782
Na željo pošljemo takoj vzorce in popise.
Priporočam svoje izborne neprekosljive amerikanske kosilnice »Deering«, vsakovrstne poljedelske stroje najodličriejših tovarn, motorje enostavne konstrukcije, pluge, čistilnice, mlatilnice itd.
V zalogi imam vedno črpalke za: vodo, vino in gnojnico, cevi: železne, svinčene in gumijaste, štedilnike, peči, blagajne, železn. šine, traverze, cement in vse druge stavbene potrebščine kakor tudi razno orodje za ključavničarje, kovače, kleparje itd.
FR. STOPICA mi LJUBLJANI, Marije Terezije cestni.
ia ^flfil.ai.l,
"> awsn TT> C2Kx.:: : CD OD HZ£Z3Si«HO
Ustna profokolirana tovarna ur v Švici.
Moja
št 410 nikel Roskopf
jako dobro idoča, samo K410, št.500zsekund.kazalcemK5'50
ilst Dve leti garancije.
Vsak čitatelj tega časopisa dobi zastonj in poštnine prosto moj bogati cenik od ur, zlatnine in srebrnine. - Pišite še danes eno dopisnico za 5 vinarjev na tvrdko
lODcrsscia
Izdaja konzorcij „Domoliuba".
Tiskala Katoliška tiskana.
Odgovorni urednik: Ivan Rakovec.