KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 DONESKI ZA ZGODOVINO VRVARSTVA NA SLOVENSKEM (ADAMIČEVA VRVARNA V LJUBLJANI IN DOMŽALAH) KATARINA KOBE-ARZENSEK Poleg sinkovčevih v Kranju in na Grosup- ljem, ki smo jim posvetili obsežen sestavek, so bili znana vrvarska družina Adamiči, ka- terih rod izvira iz Kamnika. Še pred prvo svetovno vojno sta imela v Kamniku Ivan in Jože, brata Adamič, vsak svojo vrvarno. De- lala sta kot mojstra že leta 1893, pripovedu- je vrvarski strokovnjak Anton Albreht iz Ljubljane, medtem ko se je on sam učil v Kranju. Tudi njun oče Franc je bil vrvar. Rodil se je 22. oktobra 1815 v Kamniku. Ivan Adamič, rojen 13. marca 1850 in umrl 17. februarja 1929 v Kamniku, je imel štiri si- nove in osem hčera. Najstarejši je bil Ivan, drugi Franc, tretji Alojz in zadnji Anton, ki je imel trikotažno tovarno in trgovino v Kra- nju. Ivan Adamič st. iz Kamnika je za naj- starejšega sina Ivana kupil poslopje v Ljub- ljani na Trubarjevi cesti od ljubljanskih pe- kov. Na dvorišču za poslopjem je bila vrvar- na, kjer je delal vrvar Šmidmajer. Tudi to je Ivan Adamič odkupil, saj je lastnik Šmid- majer umrl. Predal jo je svojemu najstarej- šemu sinu Ivanu. Ta ni bil poročen. Ko je nenadoma umrl, je oče prepustil vrvarno dru- gemu sinu Francu.i Podjetje je bilo registri- rano na sodišču v Ljubljani kot posamezna firma 16. junija 1919 pod naslovom Ivan N. Adamič, Ljubljana. Istočasno je vpisan kot lastnik Franc Adamič, vrvar iz Ljubljane, Sv. Petra cesta 31.^ V Spominskem zborniku Slo- venije, ki je izšel ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije, se firma omenja pod imenom Ivan Adamič, prva kranjska vrvarna, Ljub- ljana, njena ustanovitev pa se postavlja v leto 1845.ä To je bil čas, ko je Franc Adamič, oče Ivana in Jožeta, začel na svoje. Ker Fran- cu Adamiču, ki je 1919 postal lastnik pod- jetja, ni bilo namenjeno dolgo življenje — rojen je bil 2. februarja 1889 v Kamniku in umrl je 8. februarja 1924 v Ljubljani — je po njegovi smrti vrvarstvo prevzela žena He- lena.^ Sprememba je bila vnesena v register 4. avgusta 1925. Tu je zapisano: »Izbrisal se je dotedanji imetnik Franc Adamič, ker je umrl, vpisala se je imetnica Helena Adamič, rojena Tomšič, trgovka v Ljubljani, Sv. Pe- tra cesta 31.«5 Rodila se je 24. aprila 1894 v Volčjem potoku in umrla je 6. marca 1972 v Ljubljani. V podjetju ji je bil v veliko opo- ro svak Alojz (rojen je bil 5. junija 1885 v Kamniku in umrl je 23. novembra 1940 v Ljubljani), upokojen nadporočnik, s katerim je tudi sklenila zakonsko zvezo." Od leta 1922 je vodil podružnico v Mariboru, Vetrinjska j ulica 20, ki jo je ustanovil še pokojni brat i Franc. Ko se je po poroki naselil v Ljubljani, je poslovodstvo v Mariboru prevzela njegova sestra Marija Adamič. Rodila se je v Kamni- ku 17. julija 1882 in umrla je v Ljubljani 17. maja 1950. Poleg mariborske podružnice jej bila še ena v Celju na Kralja Petra cesti 33. ! To je vodil Rihard Nardin, mož sestre Hele- j ne Adamič.' Podjetje, ki je še pred prevra- tom izdelalo izključno za vojaško upravo 500 do 1000 kg vrvi na dan, je prva leta po vojni zaposlovalo 8 stalnih delavcev; po rodu so j bili Slovenci in Hrvati. Na dan so izdelali j 100—200 kg vrvi, ki so jih prodajali po vsej j državi. Kapaciteta podjetja je bila znatno \ večja: 2000 kg na dan. Stroje so nabavljali v Nemčiji, surovine pa, ki so jih porabili 1000 do 2000 kg na mesec, v Bački, Italiji, Ogrski, Češki, Švici in še raznih drugih državah. Za leto 1923 je podjetje plačalo okroglo 42.000 Velese]ml v Ljubljani v prvih dvajsetih letih stare ■ Jugoslavije. (Original hrani Franc Adamič, Ljubljana, Prešernova 6) 41 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 dinarjev pridobitnega davka.^ Firma, ki jej bila znana po solidnosti in prvovrstnosti iz- i delave, je odnesla zlato kolajno na raznih do- mačih in inozemskih razstavah. V svoj de- lovni program je vključevala vrvarske izdel- ke za industrijo in poljedelstvo. Glavni pro- j izvodi so bili: vrvi za transmisije vseh debe- i losti, vrvi za perilo, seno, zvonove, vprego in konjsko opremo, razne oprti, vrvice za za- vese, otroške postelje itd.' V podjetju je bilo zelo malo delavcev. Za leto 1936 se navajajo 1 profesionalist, vajenec in 2 nekvalificirana delavca. Nekoliko več zaposlenih je bilo leta ' 1938: 1 pisarniška uslužbenka, 4 profesiona- ; listi, 2 vajenca in 2 nekvalificirana delavca. ■ Leta 1940 je podjetje zopet delalo z minimal- ' nim številom delavcev (2 profesionalista in 2 \ nekvalificirana delavca). V letu 1936 je pro- j fesionalist zaslužil 4 dinarje na uro in nekva- j lificirani delavec 3 dinarje na uro. Medtem ko se navaja znesek uradnikove mesečne pla- če v prvem polletju 1938 1000 dinarjev, je ; ob koncu leta ta plača zdrknila na 700 dinar- j jev. Profesionalist je tega leta zaslužil 30—40 ] dinarjev dnevno in nekvalificirani delavec 25—-30 dinarjev na dan. Vsi zaposleni so bili slovenskega rodu. Vpogled v proizvodnjo, i njeno količino in vrednost, ter kapaciteto ob- ' rata nam daje naslednja razpredelnica: Kaže, da je firmo pestila huda konkurenca, i ki ji ni dovoljevala, da bi svojo kapaciteto ; povsem izkoristila. Za to govori tudi velika; zaloga: v letu 1936 2000 kg raznih vrvarskih izdelkov. V obratu so predelovali največ bač- ko konoplju, nekaj so jo tudi uvozili iz Ita- lije in Nemčije. Leta 1936 so porabili 3000, leta 1938 5000 in leta 1940 2000 kg konoplje. K temu so leta 1938 uvozili iz Nemčije in Holandije tudi konopneno prejo (1000 kg) in . sisal (3000 kg). O podjetniškem in obratnem | kapitalu pa vrednosti strojev in nepremičnin \ nas seznanja tale tabela: Kot gonilna naprava se leta 1936 omenja 1 dieslov motor (1,5 KS) francoske provenience in od leta 1938 električni motor na izmenični Podjetnik Franc Adamič (1889-1924). (Original hrani Franc Adamič ml., LJubljana, Prešernova 6) tok (4 KS) nemškega izvora. Od delovnih na- prav je naveden v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno le 1 nemški pletilni stroj. Omeniti velja še davek za posamezna leta. V drugi polovici tridesetih let je znašal: leta 1936 9000 dinarjev, 1937 8175, 1938 7200 in 1940 5000 dinarjev.'" Poleg proizvodnega obrata je bila v okviru podjetja tudi posebna trgovina, ki je posre- dovala potrošniku motvoz, različne preje, dre- te, gasilske in gumirane cevi vseh vrst in ši- rin, impregnirano platno, platno iz jute, žimo vseh vrst, morsko travo (afrique), kapok, si- sal, gradelj, blago za pohištvo, tekače, pred- pražnike, konjske odeje in pogrinjavke ter vse tapetniške potrebščine. Za šport in raz- vedrilo je posredovala svojim odjemalcem gu- galne in ribje mreže ter telovadno orodje." V letu 1936, ko so bile zaposlene 3 prodajal- ke z mesečno plačo 1200 dinarjev, je trgovina iz Alžira uvozila okrog 20.000 kg afriške ko- noplje v vrednosti 40.000 dinarjev ter 5000 metrov cevi in oprti v vrednosti 50.000 dinar- jev iz Češkoslovaške. Istega leta je prodala okrog 10.000 kg motvoza, uzd, vrvi, oprti, vrvic in drugega vrvarskega blaga v vredno- sti 350.000 dinarjev. Medtem ko je znašala vi- 42 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 šina obratnega kapitala leta 1936 10.000 di- narjev, je bila leta 1938 ta postavka izkazana s 100.000 dinarji. Tega leta so bile še vedno v prodajalni 3 delovne moči: 1 uradnica s 700 dinarji mesečne plače in 2 delavki z 900 dinarji osebnega dohodka. Slika prometa v tegovini leta 1938 je naslednja: Tudi leta 1940 je trgovina uvažala v glav- nem enake izdelke in surovine ter prodajala izdelke podobno kot v letu 1938.1^ Drugi sin Franca Adamiča st. iz Kamnika, je imel dva sinova, oba izučena vrvarja. Mlajši Lojze, je delal nekaj časa doma pri očetu, po- tem pa se je zaposlil v državni službi; postal je orožnik. Bil je tudi vratar pri tovarni kle- ja v Ljubljani. Prvi sin, Jože Adamič ml. (ro- dil se je 1869 v Kamniku), je začel z vrvar- stvom v Domžalah. Imel je tri hčere in sina, ki se je ponesrečil. Jože Adamič ml. je doča- kal visoko starost; bil je več kot 80 let star in v Domžalah je opravljal obrt do svoje smrti.^' Kot ustanovitvena letnica obrata Jože Ada- mič, mehanična vrvarna, Domžale, se v vpra- šalnih polah zbornice za trgovino, obrt in in- dustrijo navaja 1896.'* Obrtni list je bil iz- dan 1. februarja 1896 pod številko 1546.i« Po mnenju Antona Albrehta, vrvarskega moj- stra in dobrega poznavalca vrvarske zgodo- vine, je Jože Adamič ml. delal že nekaj let prej." Delavnica je bila opremljena z navad- nimi vrvarskimi napravami na ročni pogon. Pred prvo svetovno vojno je vrvarna zdelala do 200 kg izdelkov na dan v vrednosti okrog 600.000 kron na leto. Izdelki so našli kupca po vsej Sivstroogrski monarhiji. Medtem ko so bi- li v letu 1922 vsi delavci, po številu jih je bi- lo 6, Slovenci, se po letu 1925 omenjajo tudi Hrvati. V letu 1925 je firma zaposlovala 8 de- lavcev in 1 uradnika; plačani so bili 5—10 di- narjev na uro. Po treh letih (1928) naiviarjajo 5 kvalificiranih delavcev s plačo 8—15 dinar- jev na uro in 6 drugih delavcev s 3,5—7 di- narjev na uro. Število zaposlenih se leta 1929 ni bistveno spremenilo: bilo je 6 stalnih in 3 nestalni delavci ter 1 stalna delavka. Tega Helena Adamič (1894—1972). (Original hrani Franc Adamič, Ljubljana, Prešernova 6) leta je zaslužil profesionalist 5—7 dinarjev, drugi pa 3—4,5 dinarjev na uro. Zmogljivost obrata, ki je bil opremljen s stroji domače iz- delave (Apatin), je bila znatno večja od real- ne proizvodnje. Kot nam priča vir iz leta 1928, bi lahko izdelali za 500 kg vrvarskih iz- delkov na dan. Slika dejanske proizvodnje pa je bila tale: leta 1922 so napravili za 600.000 K naročil, leta 1925 je znašala proizvodnja 250 kg na dan in letna realizacija 1928 je bila 8—10 vagonov. Surovine je podjetje dobiva- lo predvsem iz Backe in nekaj z Ogrskega. Medtem ko so v vsem letu 1925 nabavili za približno 2 vagona surovin, je ta nabava leta 1929 dosegla samo v enem mesecu 1 vagon. Firma je bila redna udeleženka ljubljanskih velesejmov. Za te priložnosti si je dala nati- sniti propagandni prospekt, ki nas pouči, da je vrvarna izdelovala in imela na zalogi mot- ; 43 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 voz, vprežnice, uzde, pasove v vseh širinah, vrvi za seno, transmisije, dvigala, zvonove v vseh debelinah in dolžinah, razne vrvice, po- vodce, vrvi za perilo; potem telovadno orodje, vrvi za turiste, mreže za seno, gugalne mre- že, mrežice za konje in otroške postelje, ri- biške mreže pa tudi nepremočljivo platno in |fe izgotovljena nepremočljiva pokrivala za konje in vozove ter dreto, tržne torbice, mor- sko travo, mikano konopnino, biče, prave trža- ške bičevnike itd. Na prospektu je še zapisa- no da sprejemajo naročila za vse izdelke, ki Sodijo v to stroko in te izdelujejo solidno in natančno v najkrajšem času. Vrvarski pod- jetnik Jože Adamič seznanja potrošnika tudi o svojih zalogah. Firma Josip Adamič, meha- nična vrvarna v Domžalah, je imela že v dvajsetih letih dve podružnici: v Kamniku, Sutna 49, ki je bila ustanovljena leta 1920, in v Škof j i Loki, Glavni trg 53, katere ustano- vitev je označena z letom 1925." V tridesetih letih se je obratovanje vrvarne Josipa Adamiča v Domžalah na Ljubljanski cesti 80 toliko povečalo, da jo je podjetnik 10. oktobra 1935 registriral na sodišču kot tovar- niško podjetje. Poslovalo je še naprej kot po- samezna firma, ki je imela svoj tekoči račun Družina Franca Adamiča. Poleg je žena s sinom Francem (tudi Izučen vrvar) in Ivanom. (Original hrani Franc Adamič, Ljubljana, Prešernova 6) pri Ljubljanski kreditni banki. Vrednost pod- jetniškega in obratnega kapitala ter vrednost strojev in nepremičnin nam izkazuje tale raz- predelnica: V obratu je imel Josip Adamič vrvarske naprave na ročni pogon. Za leto 1938 se med njimi omenjata 2 statvi in 5 pletilnih strojev. Podjetje je nabavljalo stroje v apatinski to- varni. Zaradi nazornosti podajamo tudi koli- čino in vrednost proizvodnje v tabelarični ob- liki: 1934 1935 1938 1939 Količina v kg 7 30.000 15.000 20.000 Vrednost din 250.000 800.000 250.000 150.000 , Pozornost zbujajo precejšnje zaloge raznih vrvarskih izdelkov. Njihova količina in vred- nost je bila v posameznih letih takale: 1934 1935 1936 1. pcll. 1938 1938 Količina v kg 5.000 3.000 ■7 3.000 5.000 Vrednost ; din ? 48.000 30.000 I 60.000 50.000 Ustrezno proizvodnji se je dvigala oziroma padala tudi poraba surovin. Količina, izraže- na v kilogramih, je bila naslednja: Konopljo in predivo je podjetje naročalo v Bački in Slavoniji, nekaj prediva, predvsem juto, pa je firma uvažala iz Češke in Nemči- je. Spregovoriti je treba še o delavcih in nji-^ hovi kvalifikacijski strukturi. Podatke nam daje tale razpredelnica: 44. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 upravno, pisarniško in liomercialno osebje profesionalisti Ifvalificirani delavci nekvalificirani delavci delavci na domu skupaj Podjetje je zaposlovalo največ delavcev le- ta 1935 in najmanj leta 1936. Vsi delavci so bili slovenskega rodu. Urna mezda profe- sionalista je znašala leta 1934 4,50, leta 193S 5,00—8,00, leta 1936 3,50—6,00, leta 1938 3,50 do 8,00 in leta 1939 6,50 dinarjev. Na istem delovnem mestu je zaslužila de- lavka leta 1935 in 1938 2,50—3,50 dinarjev pa mladoletni delavec leta 1938 1,75—2,50 di- narjev na uro. Kvalificirani delavec je pre- jemal leta 1934 6,00, leta 1936 samo 3,00 in leta 1939 3,75 dinarjev urne plače. Nekvali- ficirani delavec je zaslužil leta 1935 samo 300 dinarjev na mesec in leta 1939 je bila njego- va ura plačana 2,75 dinarjev. Delavci na do- mu so prejemali plačilo po kosu; leta 1939 je delavec na domu zaslužil okrog 2,50 dinarjev na uro. Pisarniški uslužbenec je leta 1935 pre- jemal 900 dinarjev osebnega dohodka na me- sec, medtem ko je uslužbenka dobivala leta 1935 700 in leta 1938 800 dinarjev mesečne plače. Ob tem je dodati, da je podjetje plača- lo za leto 1934 3800, za leto 1935 4000 in za leto 1937 3000 dinarjev pridobitnega davka.** Obe podjetji, v Ljubljani in Domžalah, sta med drugo svetovno vojno obratovali, kolikor so vojne razmere dopuščale. Domžalsko je bi- lo pod nemško in ljubljansko pod italijansko okupacijsko oblastjo. V Ljubljani je bilo za- poslenih 6—8 delavcev. Surovine so nabav- ljali v Italiji, izdelke pa so prodajali po ljub- ljanski pokrajini. Proti koncu vojne je vir za surovine povsem usahnil in s proizvodnjo so prenehali.'" OPOMBE 1. Po pripovedovanju Antona Albrehta, Ljub- ljana, Trubarjeva 6. Njegovo izpoved je potrdil Franc Adamič, Ljubljana, Prešernova 6. — 2. Arhiv Slovenije, Ljubljana (AS) — Register po- sameznih firm L III, 234, Ljubljana. — 3. Spo- minski zbornik Slovenije. Ob dvajsetletnici kra- ljevine Jugoslavije. Ljubljana 1939, str. 620. — 4. Po pripovedovanju Franca Adamiča, Ljublja- na, Prešernova 6. — 5. AS, Register posameznih firm L III, 234, Ljubljana. — 6. Po pripovedova- nju Franca Adamiča, Ljubljana, Prešernova G: glej tudi AS, TOI-fasc. 309/1. — 7. Po pripovedo- vanju Franca Adamiča. Ljubljana, Prešernova 6. — 8. AS, TOI-fasc. 311/2. — 9. Spominski zbor- nik Slovenije. Ob dvajsetletnici kraljevine Jugo- slavije. Ljubljana 1939, str. 620. — 10. AS, TOI- fasc. 309/1. — 11. Spominski zbornik Slovenije. Ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije. Ljub- ljana 1939, str. 620. — 12. AS, TOI-fasc. 309fl. — 13. Po pripovedovanju Antona Albrehta, Ljub- ljana, Trubarjeva 6 in AS, TOI-fasc. 309/1. — 14. AS, TOI-fasc. 311/2. — 15. AS, TOI-fasc. 309/1. — 16. Po pripovedovanju Antona Albrehta, Ljub- ljana. Trubarjeva 6. — 17. AS, TOI-fasc. 311/2; VIII. Mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani od 2. do 11. junija 1928. — 18. AS, TOI-fasc. 309/ 1. — 19. Po pri-povedovanju Franca Adamiča, Ljubljana, Prešernova 6. 45