^ Ptuj, torek, if-18. oktobra 2005 letnik LVIII • št. 75 odgovorni urednik: = Jože Šmigoc cena: 150 SIT Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski Novi Pdiiot Variant U od 5.317.889 SIT ddie Ponat Variant. UpinlcpoMlik.^ Dominko d.o.o., ZadmZni h« 8,2251 Phii 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65 Sport Nogomet • Rezervisti prinesli boljšo igro Stran 7 Sport Rokomet • Čudič asistiral, Bezjak zadeval Stran 8 fô^DIOPTUJ www.radio-ptuj.si Foto: Črtomir Goznik Tednikov pogovor Jurij Ferme • "Za schengen manjkajo še kader, objekti ..." Stran 3 Po naših občinah Haloze • Zadnje možnosti za ureditev grebenskih cest Stran 2 Po naših občinah Sv. Tomaž • Ponovno odločeni poskusiti na svoje Stran 5 Aktualno Podravje • Ptičja gripa - kaj je res in kaj je pretiravanje Stran 4 Izobraževanje Ptuj • 45 let ekonomske šole v skrbi za intelektualni razvoj mladine Stran 6 Po mestni občini Ptuj • Dobri plačniki niso ogroženi Stran 12 Reportaže Maribor • Osrednji dogodek - državna vaja Vlak 2005 Stran 14 Uvodnik Šolanje mora biti cenejše Demografski podatki v Evropi in seveda tudi pri nas v Sloveniji kažejo, da se prebivalstvo stara, aktivna delovna populacija pa se zmanjšuje. To so podatki, ki resno skrbijo gospodarske analitike. Na veliko se govori, da je potrebno poskrbeti za večjo rodnost, saj če ni demografskega prirasta mladih, tudi razvoja ne more biti. Žal se o teh stvareh v glavnem zgolj govori, naredi pa se skoraj nič. Zgolj z lepimi besedami se stvari ne da reševati, potrebno je poiskati čisto preproste in praktične rešitve, ki pa se kažejo predvsem v tem, da se družinam z otroki ponudijo določene ugodnosti, kot so ugodno varstvo otrok v vrtcih, resnična, ne na papirju, brezplačna šola, možnosti študija ne glede na materialno stanje družine. Žalostno je, da v določenih okoljih prihaja do situacij, da se določa, kateri otroci bodo imeli prednost pri sprejemu v vrtec, namesto da bi bilo samoumevno, da ga bodo imeli vsi, saj vrtec ni zgolj prostor za čuvanje otrok, ko so starši v šoli, temveč je tudi vzgojno-izobraževalna ustanova in kot takšna bi morala biti na voljo vsem otrokom, in to zastonj. To bi moral biti program naših političnih strank kot tudi resnična brezplačna osnovna šola, ki to danes ni, saj morajo starši veliko denarja dati za nakup šolskih potrebščin, za najrazličnejše aktivnosti v šoli, za šole v naravi, izlete, ponekod za dodatne materialne stroške in seveda malico, stroški so od šole do šole različni, odvisno je tudi od posameznih občin, ki na tak ali drugačen način financirajo šolski nadstandard. Občine (tudi država) so v zadnjem času sicer za šolstvo namenile velika sredstva, in to v nove šolske zgradbe, ki mnogokje sedaj niso ustrezno zasedene z učenci, saj je teh, kot ugotavljamo, vedno manj, zato se zastavlja vprašanje, če ne bi bilo bolje ta sredstva vlagati v izboljšanje šolskega standarda učencev in posredno staršev. Na veliko govorimo, da imamo kot mala država razvojno možnost v znanju, predvidene šolske reforme kažejo na liberalen odnos do ustanavljanja novih univerzitetnih programov po Sloveniji. Nekaj smo jih dobili tudi na Ptuj že letos v obliki rednega in izrednega študija. Tudi za redni študij se napovedujejo šolnine, kar ne govori v prid odprtosti študija vsem uka željnim in sposobnim študentom, izredni študij v Sloveniji pa je tako in tako izredno drag. Franc Lačen Na borzi Ljubljansko borzo v zadnjem tednu praktično lahko enačimo le z enim vrednostnimi papirjem - Krko. Družba je v tretjem četrtletju še pospešila prodajo svojih izdelkov, tako da prihodki od prodaje za 16 % presegajo primerljive lanske, kar je še bolje kot ob polletju, družba pa je napovedala okoli 20 mrd SIT dobička skupine v tem letu ter okoli 15-odstotno rast dobička v naslednjih letih. Delnica Krke se je tako v tednupodražila za 7 %, kar je toliko, kolikor je znašala rast teh delnic tudi v celem letu, najvišji posli v petek pa so se sklepali pri rekordnih 91.500 SIT. Drugi vrednostni papirji borzne kotacije so nekako obtičali v senci farmacevta in šele ob koncu tedna seje začelo večati tudi povpraševanje po nekaterih drugih delnicah borzne kotacije. V prvi vrsti velja tu omeniti predvsem Gorenje, katerega cena se je povzpela za okoli 2 %, vendar pa je njegova trenutna tržna cena še vedno na nivoju njegove knjigovodske vrednosti. Zanimiva je tudi reakcija vlagateljev na spremembo izračuna cen naftnih derivatov. Cena delnic Petrola je sicer že pred tem kar lepo drsela, zadnji dogodki pa so pahnili ceno delnic na najnižje nivoje v letošnjem letu. Na žalost družba ni podala ocene vpliva spremembe določanja cen na poslovni rezultat družbe, vendar pa je glede na neko- liko bolj umirjeno gibanje cen nafte v zadnjem obdobju moč pričakovati, da zadnje četrtletje ne bo bistveno skvarilo dobrega polletnega poslovnega uspeha družbe. Cena delnice se je v tednu pocenila za 1,5 %, zadnji posli v petek pa so se sklepali pod 59.000 SIT. Po precejšnjem padcu so se končno začele pobirati tudi delnice investicijskih družb. Indeks PIK je tako v zadnjem tednu pridobil skoraj tri odstotke, vendar pa je s tem pridobil komaj tisto vrednost, ki jo je izgubil v drugi polovici septembra. Med njimi so se največ, za 5 %, podražile delnice Zlata moneta 1. Rast je vsaj v določeni meri posledica objave, da se bo družba preoblikovala v vzajemni sklad. Delnice trenutno kotirajo na okoli 81 % njihove knjigovodske vrednosti, vendar pa bo verjetno še kar dolgo obdobje do dokončnega preoblikovanja družbe. Barbara Drvarič, borzna posrednica, Ilirika, d. d., Breg 22, Ljubljana, ki jo nadzira ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana. Vir: Ljubljanska borza, d. d. Haloze • Zadnje možnosti za ureditev grebenskih cest Priložnost za haloške ceste LPC Haloze je pripravil razpisno dokumentacijo za projekt modernizacije grebenskih cest za občine Gorišnica, Zavrč, Žetale, Podlehnik, Videm in Majšperk. »Gre za to, da se izteka čas za sofinanciranje tovrstnih projektov tako iz državnih kot evropskih skladov, zato je potrebno to priložnost izkoristiti,« pojasnjuje Jernej Golc iz LPC Halo. Zadeva je sicer malo bolj zapletena, kot je videti na prvi pogled, v bistvu pa gre za to, da se modernizacija teh cest lahko izvede z zelo majhnim deležem občinskega proračuna, če ima občina pripravljene ustrezne projekte in se z njimi prijavi na primerne razpise. »Zdaj sta bila aktualna dva razpisa, ki sta ponujala 100-odstotno financiranje (razen plačila DDV, ki ostane v breme občini) izdelave projektne dokumentacije in moram reči, da so bile naše občine zelo uspešne. Za ureditev grebenskih cest sta bila aktualna razpisa Inter-reg in razpis Javnega sklada za ohranjanje poseljenosti podeželja v Ribnici. Ta sklad je imel poseben razpis za ureditev dostopnosti kmetij, poslovnih stavb itd., ki nimajo urejenega dostopa po slovenski strani.« Bistvo tega razpisa po besedah Golca je dejstvo, da Slovenija, glede na pri- čakovan šengenski režim na naši celotni južni meji želi pred tem urediti nerešene oz. sporne zadeve. »Za ta del naše južne meje smo v naši projektni pisarni pripravili razpisno dokumentacijo za občine. Zdaj je v pripravi že potrebna projektna dokumentacija s pridobitvijo gradbenega dovoljenja vred, kar pa je naloga občinskih uprav. Mi smo, kot sem dejal, pripravili le razpisno dokumentacijo, na osnovi katere so občine uspešno kandidirale za pridobitev sredstev, s katerimi bodo zdaj pokrile stroške priprave ostalih dokumentov.« Občine so sicer že podpisale pogodbe s skladom v Ribnici, iz katerega bodo za stroške izdelave projektne dokumentacije dobile približno 18 milijonov tolarjev. Zdaj je torej njihova naloga, da to dokumentacijo od idejne zasnove do gradbenega dovoljenja naredijo čimprej, saj bodo tako imele v naslednjem letu možnost pridobiti državno sofinanciranje. Znano je namreč, da je postavka za ureditev grebenskih cest že sprejeta v državnem proračunu, ni pa še znana točna cifra, koliko denarja bo temu namenjenega. »Prednost, ki jo naše občine morajo izkoristiti, je v tem, da država namerava sama gradbena dela sofinancirati v zelo velikem deležu. Po sedanjih informacijah naj bi tako državno sofinanciranje znašalo najmanj 80 odstotkov ali celo več.« Golc še pravi, da tovrstnih priložnosti za grebenske ceste ne bo več. Razpisi za prijavo sofinanciranja gradbenih del bodo objavljeni naslednje leto, nanje pa se bodo lahko prijavile le občine s popolno dokumentacijo. »Še vedno pa v tem času obstaja možnost, da se na sedežih občinskih uprav javijo vsi tisti, ki nimajo rešenih dostopov do lastnih nepremičnin oz. morajo za to prestopati državno mejo. Ni namreč rečeno, da so vse te težave evidentirane, še vedno pa se taki primeri zdaj lahko vnesejo v dokumente. Kasneje to ne bo več možno in vedeti je treba še nekaj; ko bo enkrat uveden šengenski režim, prestopanje meje ne bo več tako enostavno. Povsod bodo zapore, vse to je že predvideno in bo tudi financirano iz proračuna EU. Tako bo človek moral za vsak prestop meje na uradni mejni prehod ali se najaviti na policijsko postajo, da mu bo policist odprl zaporo. To bo pač evropska meja.« Drugi vir, iz katerega so ha-loške občine prav tako lahko pridobile del sredstev za modernizacijo grebenskih cest, je Interreg, iz katerega so dobile odobrenih 17 milijonov tolarjev, črpale pa jih bodo lahko naslednje leto. SM Sedem (ne)pomembnih dni Naše in njihovo Nedavno tega si je hrvaški premier Sanader pri nekdanjem jugoslovanskem voditelju Josipu Brozu Titu brez kakršnegakoli predsodka in pravega razloga sposodil znamenito geslo »Tujega nočemo, svojega ne damo« samo zato, da bi potrdil čvrsto odločnost Zagreba, da ne bo popuščal domnevnim pritiskom (in nerealnim zahtevam in odločitvam) Slovenije v zvezi z odprtimi morskimi mejnimi vprašanji s Hrvaško. Tito je znameniti stavek izrekel v povsem drugem času in v čisto drugačni zvezi, ko je bilo resnično potrebno braniti zahodne jugoslovanske in slovenske meje, ko je bilo treba po zmagoviti vojni na strani antifaši-stične in antinacistične koalicije uresničiti eno izmed velikih zvez narodnoosvobodilnega boja o združeni Sloveniji, o priključitvi Primorske k matici. Sanader seveda ve, da v sedanjih odnosih med Slovenijo in Hrvaško in v sedanjih nerešenih obmejnih vprašanjih še zdaleč ne gre za probleme takšnih dimenzij, s kakršnimi so se neposredno po drugi svetovni vojni srečevali Tito in tedanje jugoslovanske oblasti, in da potemtakem tudi ni nobene potrebe za zatekanje k besednjaku tistega časa. Sporočilo hrvaškega predsednika vlade Iva Sanaderja ni niti malo naivno, zato se zdi še toliko bolj nenavadno, da na slovenski strani ni takoj naletelo na ustrezen uradni odziv. Sanader s poudarjanjem »svojega« sugerira vtis, da Slovenija posega po tistem, kar ni njeno in da njeni nameni nasploh niso dobri. Takšno govoričenje je še posebej nevarno v okolju, ki je že sicer obremenjeno z najrazličnejšimi namišljenimi strahovi, nabito z občutkom, da je Slovenija tista, ki jim tudi sicer ves čas poskuša nekaj jemati ali pa vsaj škoditi. Vsak politik, še zlasti Sanaderjevega ranga, bi se moral pri svojih javnih nastopih zavedati, da je ustvarjanje vtisa o nekakšni »nacionalni ogroženosti« doslej povzročalo največ blokad in dejanske škode v različnih poskusih urejanja odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško. Lahko bi celo rekli, da sta tako hrvaška kot slovenska politika svojevrstni ujetnici ozračja »ogroženosti«, ki sta ga v določenih časovnih obdobjih bolj, v drugih pa morda manj vendarle pomagali ustvarjati predvsem sami. Tako kot nima nobenega smisla Sanaderjevo »obujanje« (in zlorabljanje) Titovih domislic, prav tako so nesmiselne tudi izjave (in grožnje) slovenskega zunanjega ministra Rupla, da naj hrvaška zniža svoj ton v komuniciranju s Slovenijo, »ker je Slovenija članica Evropske unije in Nata, medtem ko Hrvaška to ni«. V meddržavnem (in tudi siceršnjem) komuniciranju pa ni pomembno, kje je kdo in kakšno moč ima, ampak je predvsem odločilno, koliko splošne kulture premore. S tega vidika Slovenija ne more kar tako Hrvaški mahati pred očmi s svojim članstvom v EU in Natu (in zato zahtevati zase nekakšno posebno spoštovanje), po drugi strani pa je tudi res, da Hrvaška ne bi smela kar tako spregledati pomembne načelne vloge (vsaj upam, da je šlo pri tem predvsem za načelnost), ki jo je Slovenija odigrala njej v prid pri zaključnih odločanjih o njeni vključitvi v pristopna pogajanja z EU. Hočem reči, da ni lepo, da po vsem, kar se je zgodilo, Hrvaška svojo dokazano zaveznico lahkotno obtožuje za poseganje po njenem ozemlju in da na drugi strani Slovenija Hrvaški grozi tako, da se sklicuje na svoje članstvo v EU in Natu. Različne bojevite izjave in besedne bombice očitno eni in drugi strani služijo za navidezno pokrivanje vseh tistih preštevil-nih lukenj, ki jih - kot vse kaže - vedno znova ustvarjajo politiki s kampanjskim, nesistematičnim lotevanjem odprtih vprašanj. Namesto da bi imeli opravek s permanentnim dialogom, s stalno diplomatsko akcijo, imamo opravek z občasno poplavo »vrhunskih« srečanj in »neformalnih« pogovorov, ki praktično ne dajejo nikakršnih rezultatov. Če bi vse skupaj malo karikirali, potem bi lahko rekli, da hodijo slovenski in hrvaški voditelji na različna mednarodna srečanja predvsem tudi zato, da bi se s tem med seboj srečali in dogovarjali o svojih sestankih, kot da bi bili sicer med seboj neskončno oddaljeni in nedosegljivi _ Za slovensko diplomacijo bi zdaj že lahko trdili, da so njena najšibkejša (in najbolj zanemarjena) točka prav medsosedski odnosi, še posebej posamezna odprta vprašanja s posameznimi sosednimi državami. Pri tem seveda ne gre zgolj za problem »komuniciranja« s Hrvaško in marsikdaj premalo preglednega opredeljevanja do posameznih izzivov v odnosih z njo. Nenavadne (in kapitulantske) se zdijo tudi nekatere poteze do Avstrije in njenega odnosa do slovenske manjšine, kar povzroča zmedo in razočaranje predvsem pri tamkajšnjih Slovencih. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc tako v zadnjem intervjuju za sobotni Dnevnik ne prikriva svojega nezadovoljstva nad slovensko uradno politiko, ki zaradi domnevno »dobrih odnosov z Avstrijo« pozablja na interese slovenske manjšine v Avstriji. »Smo v položaju, ko Slovenija od osamosvojitve naprej preprosto ne ve, kaj naj bi počela s svojimi manjšinami,« pravi dr. Grilc. Ob tem dodaja, da manjšina seveda nima nič proti dobrim odnosom med Slovenijo in Avstrijo, oziroma med Slovenijo in Italijo, nepojmljivo pa je, »da v zadnjih 15 letih glede koroških Slovencev in Slovencev v Italiji« Slovenija preprosto nima nobene strategije. Jak Koprivc Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02 ) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Podravje • Jurij Ferme, direktor Policijske uprave Maribor Za schengen manjka še nekaj kadra, objektov in mejnih prehodov Magister Jurij Ferme, sicer rojen Celjan, je v policiji od leta 1981, ko je po končani šoli za miličnike kadete pričel delo policista na PP Ljubljana Vič-Rudnik. Po končani Visoki šoli za notranje zadeve v Ljubljani je nadaljeval kot pomočnik komandirja na PP Maribor-Rotovž. Leta 1987 je kot eden najmlajših komandirjev prevzel vodenje PP Ormož, ki jo je vodil tudi v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Uspešno delo je mladega, delovnega in ambicioznega Jurija Fermeta leta 1992 pripeljalo na UNZ Maribor, kjer je pričel delati kot inšpektor na inšpektoratu policije. Nato je nekaj časa vodil delo Sektorja za državno mejo, po končanem študiju ob delu na Pravni fakulteti v Ljubljani in po opravljenem pravniškem izpitu je bil leta 1997 imenovan za pomočnika načelnika UNZ Maribor, po podiplomskem študiju na fakulteti za družbene vede v Ljubljani pa je 1. oktobra 2001 prevzel naloge direktorja Policijske uprave Maribor, ki jo uspešno vodi že šesto leto. Za uspešno delo v policiji je prejel že vrsto vidnih priznanj, med njimi leta 1991 Plaketo občine Ormož, leta 1992 pa Srebrni znak zasluge za varnost. Prejel je tudi državno odlikovanje častni znak svobode Republike Slovenije ter znak manevrske strukture narodne zaščite 1990. Mag. Ferme, kaj menite, ali je slovenska policija učinkovita? "Odgovor ni najbolj hvaležen, posebej ne za tistega, ki dela v policiji. Zaradi objektivnosti bi bilo to treba vprašati druge, predvsem pa naše delodajalce, vlado in parlament, in kar je še pomembneje, uporabnike varnostnih storitev. Lahko rečem le to, da zastavljene cilje in naloge, ki izhajajo iz delovnih načrtov, dokaj dobro uresničujemo, morda le nekatere nekoliko bolj, druge malenkost manj. Da bi si tudi sami odgovorili na vprašanje, kako smo pri svojem delu uspešni in kako so ljudje z nami zadovoljni, pa merimo javno mnenje. Pravkar smo končali anketo, v kateri smo na območju Po-dravja anketirali 1000 občanov in njihovi odgovori nam bodo dali jasnejšo sliko o tem, kako so ljudje z našim delom zadovoljni, koliko nam zaupajo in ali smo počeli prave stvari." Kaj pa tožilstvo in sodstvo, menite, da sta ti dve veji oblasti dovolj učinkoviti? "Tudi to ni najbolj primerno vprašanje za policijo. Z našega vidika lahko rečem le to, da s tožilstvom in pravosodjem, še posebej s preiskovalnimi sodniki, dobro sodelujemo. Trudimo se, da bi naredili kar največ, izvajamo vse potrebne predpise, seveda pa si tako kot drugi želimo, da bi čim več tistih, ki so navzkriž z zakonom, dosegla roka pravice in da bi bilo čimveč tistih, ki si to zaslužijo, v zaporih. Naloge so jasne. Naloga policije je, da take ljudi odkriva in zbira dokaze, naloga tožilstva, da jih toži, vse skupaj pa s svojim delom in razsodbo zaokrožajo sodišča. Te zadeve so torej ločene in mislim, da je tako tudi prav." Kakšni so temeljni cilji policije sedaj, ko je Slovenija del Evropske unije? "V kratkem naj povem, da so temeljni cilji našega dela predvsem zagotavljati notranjo varnost v državi, aktivno pa prevzemamo tudi svoj del odgovornosti za globalno varnost v širšem prostoru. Tu imamo v policiji svoje poslanstvo, predvsem pomagati ljudem, zagotavljati njihovo varnost in varnost njihovega premoženja ter vse to početi na tak način, da je pri postopkih upoštevana zakonitost, strokovnost in poštenost, s partnerskim sodelovanjem in razvojem znanja pa skupaj z ljudmi zagotavljamo varnost." Ni kadrov, ni objektov, ni opreme Kako daleč ste v policiji s pripravami na uvedbo schengenskega pravnega reda? "Kar precej daleč. Še v letu 2005 naj bi se začel postopek priprave na ocenitev, ali Slovenija izpolnjuje kriterije za polno uveljavitev schengena. To pomeni, da bomo ob zeleni luči za to uveljavitev ukinili notranje meje z Italijo, Avstrijo in Madžarsko ter vzpostavili nadzor na zunanji schengen-ski meji s Hrvaško, kjer bomo v celoti prevzeli odgovornost za celotno Evropo, izdajali pa bomo tudi schengenske vize, saj bomo neposredno priključeni tudi na schengenski celotni informacijski sistem." Je za nove naloge zagotovljenih dovolj kadrov, objektov in opreme? "Moram reči, da nam na našem podravskem koncu manjka še kar nekaj kadra in predvsem objektov za nastanitev policistov, predvsem na območju Podlehnika, Gorišnice in tudi Ormoža. Zgraditi je treba še nekaj mejnih prehodov na novih lokacijah, predvsem v Središču ob Dravi, Zavrču in na Mejah. Kar se tiče kadra, do sedaj imamo za potrebe schengena že okoli 280 policistov, ciljna sistemizacija, ki jo bomo morali zagotoviti takrat, ko bomo schengen izvajali v polni meri, pa je 485 policistov. Se pravi, da nam nekaj kadra še manjka, vendar pa je treba prišteti še tiste policiste, ki se bodo ob ukinitvi notranje meje preselili; iz postaje mejne policije Šentilj bo recimo na voljo okoli 80 ljudi, vendar ocenjujemo, da nam bo po tem še vedno manjkalo okoli 125 ljudi." Foto: M. Ozmec Mag. Jurij Ferme: stov." 'Do uvedbe schengenskega pravnega reda nam manjka le še okoli 125 polici- Ali gre pri tem za nove zaposlitve? "Seveda, v glavnem bo šlo za nove zaposlitve, razen v primeru, če se bo pokazalo, da bomo še kje v Sloveniji, recimo iz Slovenj Gradca, premeščali policiste zaradi ukinjanja meje z Avstrijo. To je ena od možnosti, prepričan pa sem, da nam kadra ne bo manjkalo." Ali pri pripravah na uvedbo schengenskega pravnega reda sodelujete tudi s hrvaškimi organi? "V sami pripravi na schengen zaenkrat še ne sodelujemo s hrvaškimi, ampak predvsem z nemškimi organi in z drugimi državami, ki so ta pravni red že uvedle, pa seveda tudi z ocenjevalci ustrezne evropske komisije. Sicer pa s hrvaškimi organi dobro sodelujemo Foto: M. Ozmec Mag. Jurij Ferme: "Največ prometnih nesreč se pripeti zaradi prehitre vožnje v povezavi z alkoholom." pri vsakodnevnem varovanju državne meje, kjer izvajamo skupne mejne patrulje, skupaj s kriminalisti izmenjujemo podatke s področja organiziranega kriminala in kaznivih dejan, kot je ilegalno vodenje oseb prek državne meje in podobno." Menda je ilegalne migracije v zadnjem času manj kot pred leti? "To sicer povsem ne drži, kajti po določenem času v letošnjem letu spet beležimo večji porast na tem področju, na meji s hrvaško smo letos obravnavali že prek 620 ilegalcev, od tega največ, prek 400, na območju Policijske postaje Ormož. Prevladujejo v glavnem državljani Bangladeša, Srbije in Črne gore ter Turčije, značilnost pa je, da jih veliko zaprosi tudi za azil. Res pa je, da problematika ni tako izrazita kot denimo leta 2000 in 2001, ko je bilo ugotovljenih tudi po 9000 ilegalnih prehodov meje." Manj nesreč, a več mrtvih Kakšna pa je sicer ocena prometno-varnostnih razmer v devetih mesecih letošnjega leta? "Moram reči, da se je v tem obdobju število prometnih nesreč sicer zmanjšalo za okoli 26 odstotkov, kar je zelo ugodno, žal pa je manj ugodna ugotovitev, da se ni občutno zmanjšalo število mrtvih, ki so bili udeleženi v prometnih nesrečah in da nismo dosegli želenega cilja iz nacionalnega programa prometne varnosti, da v Sloveniji leta 2005 ne bi umrlo več kot 210 ljudi. To bi pomenilo, da na območju PU Maribor v prometnih nesrečah ne bi smelo umreti več kot 34 udeležencev. V devetmesečju pa je število smrtnih žrtev isto kot v enakem obdobju lani, saj je umrlo že 29 udeležencev. Res pa je, da se je letos precej zmanjšalo število telesno poškodovanih. Še vedno pa je zelo neugodno, da se največ prometnih nesreč pripeti zaradi neprimerne hitrosti vožnje v povezavi z vplivom alkohola na voznike. Ta povezava je žal še vedno najmočnejša in žal tudi najbolj smrtonosna, kajti kar pri 18 odstotkih vseh prometnih nesreč, ki so se zgodile zaradi neprimerne hitrosti, je bil prisoten tudi alkohol, zaradi neprimerne hitrosti pa je umrlo najmanj 10 udeležencev prometnih nesreč." Kakšno pa je stanje na drugih področjih, kako je s kriminaliteto in gospodarsko kriminaliteto? "Število kaznivih dejanj splošne kriminalitete je podobno lanskemu v tem obdobju, morda celo v majnšem upadu, je pa značilno, da so nekoliko v porastu lažja kazniva dejanja, morda tudi zaradi spremenjenega načina evidentiranja tatvin. Vsa druga kazniva dejanja, kot so krvni in seksualni delikti ter delikti v zvezi z nedovoljenimi drogami, pa so dobro raziskana. V primerjavi s prejšnjimi leti smo letos odkrili za okoli 50 primerov več nedovoljene proizvodnje in prometa z mamili. Nekaj odstotkov manj pa je bilo letos primerov s področja gospodarskega kriminala, čeprav smo odkrili kar precej tistih najhujših, kot so povzročitev lažnih stečajev podjetij, oškodovanje upnikov ter zlorab položajev." Za nami so dnevi zaščite in reševanja v Mariboru, kako ocenjujete sodelovanje policije? "Vsekakor je naše sodelovanje na teh dnevih zelo pomembno, saj je šlo za dejanski preizkus, kako se odzvati in ukrepati v primeru hujše prometne nesreče, simulirano je bilo trčenje med potniškim vlakom in cisterno, ki je prevažala nevarni plin. S tem nismo preverili le ukrepanja policije, ampak celoten družbeni sistem zaščite in reševanja, ki se je odzval pravilno in zagotovil čim hitrejšo sanacijo in normalizacijo razmer. Po vaji smo skupaj opravili podrobnejšo analizo, kjer smo poiskali vse šibke točke, ki jih je treba v primeru dejanske nesreče odpraviti." M. Ozmec Ptičja gripa • Kaj je res in kaj je pretiravanje » Povprečno zdrav človek zaradi te oblike virusa ne more umreti!« Zadnje čase ni več niti dneva, da se ne bi govorilo o strahotnem in nevarnem virusu ptičje gripe, ki se nezadržno širi tudi proti naši majhni državici. Toda zakaj takšna panika? Zakaj in ali sploh je ta virus tako zelo potencialno nevaren človeku? Ali morda vendarle ne gre za pre-napihovanje zadeve, za katero se skriva vse kaj drugega? Na ta in še mnoga druga vprašanja je odgovoril doktor veterine Borut Zemljič, sicer delegat Slovenije v Federaciji veterinarjev Evrope. »Trenutno obstaja samo oblika virusa, ki je nevarna za perutnino. Sicer je ta virus lahko nevaren tistim ljudem, ki so imunsko kompromitirani, se pravi, da nimajo primernega odgovora imunskega organizma. Ti ljudje lahko zbolijo, ko se okužijo s tem istim virusom. Virus še ni modificiral v obliko, ko bi lahko prehajal s človeka na človeka, ampak je samo virus, ki lahko izjemoma prehaja z živali na človeka.« Virus se prenaša po zraku, z različnimi izmečki ali slino. »Nikakor pa se ta virus ne more prenašati s tem, da bi okuženo perjad, recimo, pojedli. Mrtva kokoš, pripravljena v kuhinji na pravilen način, ne predstavlja nobene nevarnosti, živa okužena kokoš pa seveda lahko predstavlja morebitno nevarnost.« Virus ptičje gripe ni smrtonosen za človeka! Virusa praktično ni mogoče ustaviti. Zadnje žarišče je bilo odkrito v Romuniji, pred tem v Bolgariji, natolcevanja pravijo, da je morda že v Srbiji. »Virus se širi, ker ga prenašajo ptice selivke. Začel je razsajati pred približno tremi leti v Vietnamu, potem v Kambodži, od tam so ga ptice selivke prenesle na sever in se je začel pojavljati v Sibiriji itd. Takrat so ga začeli slediti, zdaj je odkrit in uradno potrjen v Romuniji. Vzrok, da se tako potencira nevarnost tega virusa, je v tem, da je ta virus (H5 N1) zelo podoben virusu gripe pri človeku. In strokovnjaki se bojijo, da bi lahko v nekaterih neugodnih okoliščinah oz. za virus ugodnih okoliščinah prišlo do tega, da bi se aminokisline, ki ga sestavljajo, na neki način zamenjale, oz. rekombinirale in bi tako človek postal domači gostitelj tega virusa, kar pomeni, da bi se prenašal s človeka na človeka, s čimer bi se lahko začela epidemija gripe. To se zdaj ne dogaja.« Kot trdi dr. Zemljič, dr. vet. med., virus ptičje gripe nikakor ni smrtonosen za človeka. »Tisti, ki so umrli zaradi okužbe, so bili le imunsko kompromitirani. Normalen, povprečno zdrav človek zaradi te oblike virusa ne more umreti. Teh 60 ljudi, ki je umrlo zaradi tega virusa, ni imelo normalne oz. dovolj dobre imunitete. Umrli so, ker so bili stari, slabotni, ker so bili na nek način prizadeti.« Verjetnost za mutacijo v smrtonosni virus ena proti milijon Kljub temu pa to ne pomeni, da virus ne more postati nevaren človeku. Mutacije, ki so lahko konec koncev smrtonosne, so vedno možne, pravi Zemljič. To je tako, kot če sedeš v avto in se odpelješ. Predvidoma naj se vozniku ne bi zgodilo nič in največkrat je tako, vedno pa pri vožnji obstaja možnost, da se zgodi nesreča s smrtno žrtvijo. »Točno tako. Pri vsakem, ne le pri tem virusu, obstaja možnost mutacije. Kombinacij je vedno neizmerno veliko. Poglejte, pred dnevi sem se pogovarjal s kolegi virologi iz veterinarske fakultete in jih vprašal, zakaj se dela taka panika. Dobil sem odgovor, da je to potrebno zaradi zahtev drugih in še so dodali, da je možnost, da bi se pri nas kaj zgodilo, izredno majhna, recimo, več kot ena proti milijon. Seveda pa možnost obstaja. Nenazadnje se takšna možnost lahko realizira v laboratoriju, in to en, dva, tri Po mnenju Zemljiča se bo ptičja gripa skoraj zagotovo pojavila tudi v Evropi, torej obstaja možnost tudi za Slovenijo. »Če se prav spomnim, se je aviarna influenca pred dvema letoma že Cepivo in Tamiflu brez pomena Če se vseeno zgodi, da človek oboli za virusom ptičje gripe, so znaki zelo podobni »klasični« gripi: boleče grlo in glava ter mišice, višja temperatura itd. »Cepivo proti gripi je pripravljeno, ampak to cepivo je narejeno na podlagi sevov virusa iz leta 2004. To pomeni, če se bo letos pojavil nov sev virusa, je cepivo brez pomena, samo ublaži simptome obolenja. Ta cepiva se naredijo na podlagi ocene rizika, ta ocena se pripravlja pol leta, in to ne pomeni nobene gotovosti, da bomo imeli v novem letu opraviti z istimi sevi. Lani so pač vzeli tri najpogostejše in najnevarnejše seve kot najbolj verjetne, da se bodo letos pojavili kot najbolj nevarni, letos pa se seveda lahko pojavijo povsem drugačni sevi. Kar se tiče Tamifluja, pa je jasno, daje to zgolj sredstvo za lajšanje problemov v času gripe in ne zdravilo v pravem pomenu besede.« Če pojeste okuženo perutnino ^ »Če človek poje s ptičjo gripo že okuženo meso per-jadi, seveda pečeno, to ne bo imelo nobenih posledic na zdravje človeka! Tudi okuženo meso po pravilni pripravi za prehrano ni nevarno, ne glede na to, ali je virus morda že spremenjen, saj se ve, da se s pravilno pripravo (pečenjem, kuhanjem) virus uniči!« pojavila v Belgiji, torej ta pojav zdaj ne bi bil prvi. Jasno je, da se je ne da zajeziti, sploh pa ne na tak način, kot to počnejo v Romuniji, ko spravljajo mrtve kure v posode za smeti, jih napolnijo s plinom, potem pa človek sedi na pokrovu te posode ^ Po drugi strani pa je nemogoče nadzirati ptice selivke. Torej ni 100-odstotno zanesljivih ukrepov za preprečitev širjenja.« »V ozadju so komercialni interesi!« Panika, ki se širi z bližajočim se virusom ptičje gripe, je, po mnenju Boruta Zemljiča, neupravičena. Vzrok zanjo obstaja le v možnosti, da se spremeni sestava tega virusa, da pride do t. i. rekombinacije aminokislin. »Če bi se to zgodilo, bi postal človek »domača žival« za virus in v tem primeru bi se začel prenašati med ljudmi. To pa je potem že druga zgodba. Vendar pa je po mojem mnenju to le ena plat zadeve. Druga, mogoče še pomembnejša plat pa je ta, da za vsem skupaj stoji poslov-no-komercialni interes. Poglejte malo nazaj, v bližnjo zgodovino; pri vseh boleznih, ki jih imamo in še bomo imeli v Evropi, od svinjske kuge naprej, se povsod v ozadju pojavlja prav ta omenjeni interes. Tudi ozadje te ptičje gripe je enako! Ste se kdaj vprašali, zakaj so pred časom na Nizozemskem pobili 11,5 milijona prašičev, ko je bila tam odkrita svinjska kuga?! Zato, ker so imeli sami prekomerno proizvodnjo! Za živali, ki so jih »Romunski« virus ni smrtonosen za človeka! »To, da je ta virus označen kot smrtonosen, pomeni samo, da je to eden od sevov H5N1, specifičen in nevaren za perutnino. Kot takšen, torej nespremenjen, lahko pomeni le, da bodo mogoče, nikakor pa ne nujno, zboleli samo imunsko kompromitirani ljudje, ki bodo v neposrednem kontaktu s perutnino. Ne prenaša pa se s človeka na človeka! Pomeni samo to, da je od tega trenutka Romunija zaprta za izvoz perutninskega mesa v EU!« Dr. vet. med. Borut Zemljič, delegat v Federaciji veterinarjev Evrope: »Ljudje, ki so umrli zaradi tega virusa, niso imeli normalne oz. dovolj dobre imunitete. Umrli so, ker so bili stari, slabotni, ker so bili na nek način prizadeti.« pobili, so dobili kompenzacije preko bruseljskega proračuna, poleg tega pa so v tistem trenutku zagotavljali prodajo vseh ostalih živali, ker so trdili, da so vse živali, obolele za kugo, pokončane! To se pravi, da kupec ne more dobiti mesa, ki bi izviralo od obolele živali. Precej podobno je pri aviarni influenci!« Odgovor, ki da misliti. Seveda ga uradno in javno ne bo potrdil nihče od odgovornih ^ Nujna povečana pozornost Zato pa je potrebno hitro ukrepati ob pojavu ptičje gripe: »Prva naloga je naloga veteri-narjev-praktikov, tistih, ki so na terenu, da prepoznajo to bolezen. Znaki so takšni, da je perjad bolj mirna, žalostna, pojavlja se izcedek iz oči in nosa, ne hrani se več, izgubi apetit, perje se na-srši in v zadnji fazi žival pogine. Če rejci opazijo takšne znake, morajo takoj obvestiti pristojne veterinarje. Sicer ni nujno, da gre za ptičjo gripo, toda ugotavljanje, za kakšno bolezen gre, naj prepustijo strokovnemu osebju. Sploh pa ta napotek velja za kmete, ki imajo doma nekaj kokoši, ki niso pod rednim veterinarskim nadzorom. Pa tudi za imetnike pernatih domačih ljubljencev, ki niso ves čas v strogo zaprtih prostorih. Povečana pozornost je nujna, panika pa ni potrebna.« Če se že pojavi sum o pojavu ptičje gripe na podlagi prve klinične slike, ki jo postavi veterinar, to še vedno ni stoodstotna potrditev: »V takem primeru možnosti oz. suma se opravijo nadaljnje preiskave, ki sum potrdijo ali ovržejo. V primeru, da se sum potrdi, stopi v igro veterinarska uprava, ki izda odločbe o zapori dvorišč in popolni zapori kroga okrog tega dvorišča oz. žarišča v 3-kilometrskem pasu, kjer je prepovedano vsako premikanje živali. Potem se določi še t. i. 10-kilometrski pas v krogu potencialno nevarnega območja, kjer sta nadzor in kontrola prometa res striktna in stroga.« Umazane igre?! Glede na določen kilometrski pas, za katerega veljajo neposredni, strogi ukrepi, bi to lahko pomenilo, da pojav ptičje gripe na Primorskem ne more neposredno prizadeti rejcev na Štajerskem. Vendar ni tako. »Neposredni ukrepi res ne segajo tako daleč, v skladu s splošno politiko EU pa bi v tem primeru EU odredila, da je promet s celotno perutnino iz vse Slovenije v okviru Unije prepovedan! In to zgolj zato, ker obstaja potencialna nevarnost, da bi se karkoli zgodilo. Na samem kraju žarišča je treba perutnino zapreti in pomoriti, sum pa zaradi tega pade na celotno državo!« V praksi to pomeni, da je v primeru odkritja ptičje gripe v Sloveniji kjerkoli že, pa četudi bi šlo le za nekaj domačih kur nekje na Notranjskem, evropski trg za naše proizvajalce v trenutku hermetično zaprt. »Saj prav zato govorim o komercialnem vidiku in umazanih igrah. Slovenskih piščancev v EU v tem primeru ne bo več, kupovali se bodo pač iz druge države, kjer pojav ne bo zabeležen. Dokler se seveda ne bo aviarna influenca pojavila na, recimo, Nizozemskem. Ampak potem se zna zgoditi, da se bo začelo govoriti o kakšnih drugačnih ukrepih. EU ima velik nadzor nad svojimi proizvodnjami. Slovenija je nova, majhna in manj pomembna članica. Če bo torej ta virus zaradi predvidenih ukrepov povzročil padec oz. velike izgube v določeni veji proizvodnje pri nas, potem to ni tako pomembno. Če pa se bo virus pojavil v eni močnih članic EU in bi zaradi teh ukrepov bila močno ogrožena proizvodnja v tej državi, potem bodo po potrebi pravila igre spremenjena, ukrepi bodo drugačni, saj vplivna država to lahko doseže! Komu pa je mar Slovenija?!«. Panika ni potrebna, previdnost pa zelo! Navedeni zaenkrat sprejeti ukrepi prepovedi sicer veljajo, dokler se ne izpeljejo vsi ukrepi v žariščih in se pri ponovnem jemanju vzorcev ne najde več nobenega pozitivnega vzorca. To lahko v praksi traja dva do tri tedne. Da bi se v Sloveniji lahko pojavilo eno samo žarišče ptičje gripe, Zemljič ne verjame; če se bo že pojavila, potem bo teh žarišč po njegovem prepričanju gotovo več. Prav tako pojav ptičje gripe v jati ne pomeni nujno, da bo zaradi tega virusa pomrla vsa jata. Doba inkubacije traja od dva do sedem dni, odvisno od odpornosti perjadi. »Ukrep popolnega uničenja perjadi v žarišču je preventivne narave, da se prepreči nevarnost razširitve, morda celo na druge živali.« In če povzamemo na kratko: zaradi virusa ni potrebna nobena panika, predvsem ne v smislu, da bi bilo tudi ob pojavu le-tega pri nas, ogroženo zdravje ali celo življenje ljudi. Vendarle pa je nujno takojšnje ukrepanje ob pojavu, saj se v nasprotnem primeru povečujejo možnosti široke okužbe živali, posledično pa bi potem lahko res prišlo do takšne spremembe sestave virusa, ki bi lahko postal nevaren za ljudi. Torej, brez panike in prena-pihovanja, ampak pamet v roke! To pa pomeni, naj bodo kmetje še toliko bolj pozorni na vsako spremembo pri obnašanju in videzu svoje perjadi na dvorišču, naj pokličejo in poiščejo nasvet pristojnega veterinarja, še posebej, če nimajo redne veterinarske kontrole. Tudi če bo virus odkrit in potrjen v naši neposredni okolici, pa to nikakor ne pomeni, da bomo vsi po vrsti kar obolevali ali celo umirali. Daleč od tega. Večja možnost za kaj podobnega obstaja, če se virus ne bo takoj odkril in se bo »nemoteno« širil naokrog ter tako sčasoma, kot rečeno, res mutiral v kakšno nevarnejšo obliko. Foto: SM Sv. Tomaž • Ponovno odločeni poskusiti na svoje Ne upoštevajo njihovih interesov Takoj po spremembi pristojne zakonodaje je krajevna skupnost (KS) ponovno pričela aktivnosti za ustanovitev lastne občine Sv. Tomaž. Predsednik KS Mirko Cvetko je povedal, da se ves ta čas njihove želje in načrti niso spremenili, čakali so le primerni trenutek, ko bodo lahko pobudo ponovno vložili v državno proceduro. In ta je naposled napočil. KS Sv. Tomaž je poskušala že dvakrat postati občina, vendar ji je prvič spodletelo na referendumu, leta 2001 pa v občinskem svetu oziroma državnem zboru. Kar lep čas so skupaj z drugimi KS, ki so bile takrat zavrnjene, tožili državo in iskali pravico na sodišču v Strasbourgu, nedavno pa so od tega odstopili. V lastno občino si želijo predvsem, kot pravijo, zaradi zapostavljenosti v sedanji občini. Zdi se jim, da jim občina ne zagotavlja tistega razvoja, ki ga kot davkoplačevalci od nje pričakujejo. V tako veliki občini kot je ormoška, se jim zdi skoraj nemogoče uveljavljati interese in potrebe KS. »To je osnovni problem. Polnimo občinski proračun, pa ne dobimo nič nazaj. Zaradi neurejenega pristopa na področju cestne infrastrukture odhajajo ljudje iz kraja. Kmetije so prazne, mladi so odšli, ne najdejo perspektive v svojem kraju. Občina v zadnjih štirih letih ni v KS financirala niti ene ceste, na javnih poteh pa od leta 2000 ni bil sofinanciran niti en tolar. Zataknilo se je tudi pri ureditvi centra kraja, kjer so začeli delati kanalizacijo, ki pa je zaradi pomanjkanja sredstev obstala. Posamezniki so pripravljeni, da bi se lahko priklopili na sekundarni vod, ampak za to ni sredstev. Narejena biološka čistilna naprava tako služi le šoli in nikomur drugemu. V KS nimamo ustreznih pogojev za prevoz šolarjev. Avtobusi ustavljajo kar na regionalni cesti, ker projektanti niso predvideli postajališča, da bi otroci lahko varno izstopali in vstopali v avtobus. Pet let, odkar je šola obnovljena, se o tem pogovarjamo, prosimo, fehtamo, pa nič,« opisuje situacijo Mirko Cvetko. Poleg tega opozarja, da je bilo narejenega le 100 metrov pločnika okrog šole, v centru vasi pa menda občina vedno najde kakšen izgovor, da se dela ne pričnejo. Lani je bil izgovor, da dve družini nista pustili delati na njihovem zemljišču. Letos, ko so nameravali graditi avtobusno postajo, pa je zadeva spet padla z izgovorom, da nekdo ne pusti posega na njegovo zemljo. »Za vse, kar bi bilo v kraju možno narediti, se najde ovira, da se ne realizira nič. Da ne govorim o vseh starih propadajočih stavbah, ki kazijo podobo kraja. Občina bi morala biti tista, ki bi nam morala pomagati pritiskati na lastnika - kmetijsko zadrugo - da jih odstrani. Ne zahtevamo, da bi morala občina kaj financirati, naj pomaga KS kot enemu izmed svojih teles, da bomo lahko problem rešili.« Svojo potrebo po lastni občini utemeljujejo tudi s svojo demografsko ogroženostjo v osrčju Slovenskih goric. Okrog 250 milijonov težek proračun! Na podlagi znanih podatkov o glavarini bi proračun v novi občini znesel okrog 250 milijonov. Glede na podatke iz leta 2003, ki zajemajo število socialnih transferjev in ostalih odhodkov, ki jih ima V prihodnosti bo morda stara šola dobila novo vsebino - lahko bi postala nova občinska zgradba. občina, so v KS Sveti Tomaž prepričani, da bi ostal zajeten kupček denarja, ki bi ga lahko uporabili za saniranje lastnih težav. KS Sv. Tomaž izpolnjuje pogoj o najmanj 2000 prebivalcih za ustanovitev občine, saj v njej živi 2214 prebivalcev. V bodočo občino nameravajo vključiti celotno KS, sklepi se sprejemajo za vseh 17 vasi. Govori pa se, da želijo v novo občino tudi vasi Lahonci in Žvab ter da naj bi Ključarovci želeli ostati v občini Ormož. Vse to je možno, vendar je za to potreben poseben referendum, odgovarja Mirko Cvetko. Tomaž je bil občina vse do leta 1958. Krajani so mnenja, da so v minulih letih veliko zamudili, da jih je doletela velika krivica, ker so jih prikrajšali za možnost lastne občine. Vlogo za ustanovitev občine je KS vložila v OS in s po- močjo poslanca Alojza Soka v DZ. »Bili smo prepričani, da OS ne bo podprl naše pobude za lastno občino, zato smo z vlogo preko poslanca Soka zagotovili, da bo pobuda gotovo prišla v parlament.« V naslednjih tednih bodo za vsa gospodinjstva pripravili bilten, ki bo zajemal vse podatke o KS, izračune novega proračuna, v katerem bo vidno, kaj jih bo bremenilo, kaj bo treba plačati in kakšni bodo prihodki. Pa tudi vizijo, kaj bi bilo mogoče s tem denarjem narediti. Cvetko zagotavlja, da ne bodo ničesar skrivali, da bodo položili karte na mizo. Krajane pa bodo informirali tudi preko okroglih miz. Pri vsem se predsedniku Cvetku zdi pomembno, da se krajanom da možnost, da se izjasnijo, ali so zadovoljni s sedanjim stanjem ali pa si želijo sprememb. viki klemenčič ivanuša Ptuj • Sprejem za zlate maturante Zlati maturanti s ptujskim županom in ravnatelji šol Na ptujski gimnaziji je bilo sedem zlatih maturantov: Daša Cizerl, Andreja Emeršič, Maja Kovač, Monika Krošl, Simona Medved, Vesna Terbuc in Anja Turin, na ekonomski šoli sta bila zlata maturanta Monika Štih in Peter Tominc, na elektro šoli Peter Kavčevič in Renato Pulko, na kmetijski šoli pa Simon Druzovič. Župan je zlatim maturantom čestital za uspeh in jim zaželel uspešno šolanje na univerzi ter izrazil željo, da po študiju poskušajo najti zaposlitve na Ptuju ter tako pomagati pri razvoju Ptuja. Sprejema so se udeležili tudi ravnatelji šol ter direktor Šolskega centra Ptuj. Fl Od tod in tam Ptuj • Podaj MI Roko Leto je naokoli in vse bliže smo 27. oktobru, ko se spominjamo dogodka leta 1986, ko so se na pobudo papeža Janeza Pavla II. v Assisiju zbrali predstavniki svetovnih verstev in skupaj molili za mir. V spomin na to v Sloveniji okrog tega datuma že vrsto let prirejamo srečanja Podaj MI Roko - letos v Novi Cerkvi, Mariboru, Ptuju, Celju, Ljubljani Center, Ljubljani Sostro in v Vipavskem Križu. Že šesto leto zapored bo srečanje tudi na Ptuju. Skupaj se bomo odpravili na »romanje« po ptujskih ulicah in s pomočjo majhnih pozornosti ter pesmijo na ustih ljudi spominjali, da je MIR mogoč TUKAJ in ZDAJ. Zberemo se v soboto, 22. oktobra, od 10. uri pred cerkvijo sv. Petra in Pavla. Po molitvi se bomo skupaj podali po mestu in ljudem, kijih bomo srečali, zaželeli MIR s pomočjo majhne pozornosti. Srečanje bomo zaključili pri cerkvi sv. Ožbalta, predvidoma okrog 12. ure. Za več informacij pokliči na telefon 031/341-156 (Metka). Ljubljana • Informacije o ptičji gripi Na Inštitutu za varovanje zdravja RS so odprli javno telefonsko linijo, preko katere boste dobili odgovore na aktualna vprašanja o ptičji gripi. Telefonska številka je pričela delovati v ponedeljek, 17. oktobra, ter bo odprta od ponedeljka do petka med 10. -14. uro. Telefonska številka je 01 2441 433. Ptuj • Akt v galeriji Tenzor V petek je bilo v galeriji Tenzor na Ptuju odprtje razstave fotografij z naslovom Akt Helene Murko in Dušana Koštomaja. O mladih fotografih je na odprtju spregovoril Stojan Kerbler. Helena in Dušan sta fotografa pri Foto Tabor na Ptuju. Tokratna razstava je njun že drugi skupni nastop. Tokrat sta se odločila za akt, s tem da se je Dušan odločil za črno-belo fotografijo, Helena pa za barvno. Oba uporabljata golo človeško telo za svoje likovno raziskovanje, iščeta lepoto in skladnost telesa. Erotika ju ne zanima, večina posnetkov je bila narejenih v ateljeju s skromnimi prostorskimi in svetlobnimi pogoji. Skromna svetloba pa je še dodatno pripomogla k originalnosti posnetkov. Razstava bo na ogled v prostoru 3 Galerije Tenzor do 28. oktobra. Posebej velja omeniti, da je prostor 3 v galeriji namenjen ptujskim umetnikom, tudi takim, ki šele nastajajo. Fl Dvanajst zlatih pri županu Župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan je v soboto pripravil sprejem za zlate maturante, ki so v lanskem šolskem letu zaključili ptujske srednje šole. Podjetje Tenzor zapira vrata Galerije Tenzor in pušča odprta vrata svojega srca do umetnosti in kulture Uspešna zgodba Galerije Tenzor se je pričela 13. aprila 2001, lastnik Galerije Tenzor je podjetje Tenzor. V obdobju delovanja je Galerija Tenzor gostila znane slovenske in svetovne umetnike. Vizija, cilji in strategija Galerije Tenzor so bili usmerjeni k umetniško-kulturnemu doprinosu posameznika, občine, države na svetovnem nivoju. V času obstoja Galerije Tenzor smo organizirali 41 likovnih razstav, organizirali in izpeljali 2 mednarodna ex-tempora, skupaj s Pokrajinskim muzejem Ptuj in številnimi sponzorji smo organizirali 3 mednarodne likovne kolonije Art Stays. V mesto smo pripeljali več kot 100 priznanih domačih in tujih umetnikov. Postali smo pomemben del mesta Ptuj, katerega ime, bogato kulturno dediščino in prebivalce smo ponesli daleč preko C? meja Ptuja, Slovenije ^ Podjetje Tenzor se je po strateškem razmisleku odločilo, da zapre vrata Galerije Tenzor z mesecem oktobrom. Med drugim se mora mesto tisočerih zakladov, mesto Ptuj, pričeti obnašati kot mesto tisočerih zakladov, saj nobena galerija ne more obstajati ob 500 evrih mesečne najemnine občinskih prostorov. Danes pozivamo mesto tisočerih zakladov, da razmisli o razvoju umetnosti in kulture. Podjetje Tenzor bo še zmeraj aktivno delovalo in doprinašalo k razvoju umetnosti in kulture, saj mu večletno izkustvo, poznavanje in dobri odnosi z umetniki odpirajo vrata do umetnosti in kulture. Želimo, da umetnost in kultura postaneta vodilo našega življenja, saj je to zgodovina človeštva in hkrati razvoj. Foto: vki Foto: Fl Ptuj • 45 let ekonomske šole Skrb za intelektualni razvoj mladine V petek je bila v Šolskem centru na Ptuju prireditev, posvečena jubileju ekonomske šole na Ptuju. Šola je bila ustanovljena v šolskem letu 1960/61 kot samostojni zavod. Izobraževala je dijake z območja ptujske in ormoške občine. V prvem letu je vpisala 75 dijakov ekonomske in 64 administrativne šole. Ob ustanovitvi so bili redno zaposleni samo trije profesorji. Leta 1963 se je šola poimenovala po Jožetu Lacku, tega leta se ji je Svojo prireditev ob jubileju so naslovili V blestenju časa. Foto: FI Minister dr. Milan Zver in ravnateljica mag. Branka Regvat Kampl na proslavi ob jubileju priključila tudi vajenska šola za trgovsko stroko. To je bil takrat največji srednješolski zavod na Ptuju s 476 učenci in šestnajstimi oddelki. Danes deluje Ekonomska šola Ptuj v sklopu Šolskega centra Ptuj, kjer je po številu dijakov in oddelkov največja šola. Ob jubileju je bila v avli Šolskega centra slovesnost pod naslovom V blestenju časa. Prireditev, ki so jo pripravili dijaki skupaj s svojimi mentorji, je prikazala razvoj šole od nastanka do danes. Slavnostna govornica je bila ravnateljica šole mag. Branka Regvat Kampl, čestitke ob jubileju pa je izrekel tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, medtem ko je direktor šolskega centra Ptuj Branko Kumer razmišljal, da se bo ekonomska šola preselila v prostore ptujske vojašnice in upa, da bo v šoli končno tudi eno-izmenski pouk. Ob jubileju je čestital tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan. Fl Ptuj • Arih predstavil aktivnosti Pokrajinskega muzeja V Ormožu samostojen muzejski zavod Prejšnji teden je direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj sklical tiskovno konferenco, kjer je predstavil aktualne aktivnosti muzeja. Jutri, v sredo, bo ob 15. uri na ptujskem gradu odprtje razstave Podoba Turkov v Evropi 17. stoletja. Gre za razstavo, ki je bila na ogled v Carigradu, predstavlja pa umetnine s turškimi motivi, ki so jih prispevali: Pokrajinski muzej Ptuj, Pokrajinski muzej Koper, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Zgodovinski arhiv Ptuj in Zavičajni muzej Poreština iz Poreča. Razstava v Carigradu je bila precej odmevna predvsem v tujem tisku. S ptujsko razstavo se ta projekt, ki je bil grajen na osnovi bilateralnega sporazuma med Slovenijo in Turčijo, predstavlja tudi doma. V sredo ob 17. uri pa bo v Miheličevi galeriji na Ptuju odprtje razstave Viktorja Gojkoviča ob njegovi šest-desetletnici. Predstavljeno bo Gojkovičevo manj poznano kiparsko udejstvovanje - predvsem njegovi kiparski ciklusi: kapitel, objekti, sožitja ^ Razstavo pripravljata Pokrajinski muzej Ptuj in Mestna občina Ptuj. O Viktorju Gojkoviču bo izdana tudi monografija, ki bo prikazala njegov obsežni restavratorski in kiparski opus. Monografija bo predstavljena sredi novembra v minoritskem samostanu, Aleš Arih; direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj sredi decembra pa bo imel Viktor Gojkovič razstavo še v Mariboru, v Društvu likovnih umetnikov, kjer je član. Aleš Arih je povedal tudi, da so v muzeju izredno ponosni na lastno založništvo. Skupaj s Turki jim je uspelo izdati tri kataloge v treh jezikih: slovenščini, turščini in angleščini. Na Ptuju si obetajo več turških gostov, predvsem delavcev na začasnem delu v zahodni Evropi, ki so obveščeni o postavitvi razstave na Ptuju, na turških letalskih družbah pa so tudi podatki o ptujski razstavi. V muzeju so pripravili tudi brošuro o zbirkah muzeja v štirih jezikih, posebej pa imajo izdelan prospekt, kjer opozarjajo na muzejske zbirke. Ptujski muzej je med redkimi, ki ima svoje zbirke na ogled vse leto in vse dni v tednu. Ob koncu leta bo muzej izdal tudi koledar Turkerije, saj so izkoristili bogat fotografski material. Izdelali so tudi brošure, ki predstavljajo rimsko opekarsko peč in lončarske izdelke rimske Poetovione. Letos bodo izdali tudi luksuzen vodnik po grajskih zbirkah. Direktor Arih se je tudi pohvalil z obiskom v Pokrajinskem muzeju Ptuj, saj statistič- ni podatki kažejo za prvo polletje letošnjega leta, da je zbirke obiskalo domala 30.000 obiskovalcev, kar kaže na najboljši obisk v primerjavi z drugimi podobnimi institucijami v Sloveniji. Najbolj se Ptuju približata privatni muzej v Kobaridu z 22.000 obiskovalci in Tehnični muzej Bistra z 21.000 obiskovalci. Očitno se vlaganje v promocijo obrestuje, Arih pa je pripomnil, da bi takšno promocijo moralo početi turistično gospodarstvo na Ptuju in ne zgolj muzej. Pri investicijah je direktor omenil, da se zaključujejo dela na zaporniškem dvorišču, prostor bo namenjen raznim prireditvam, obnavlja se tudi čelna fasada dominikanskega samostana, dela naj bi bila zaključena v začetku novembra. V zaporih morajo urediti še zgornjo etažo, ki ima zgodovinsko vrednost. Sem bodo preselili tudi knjižnico. V konjušnici, ki je v celoti v pristojnosti države, dela žal stojijo zaradi arbitraže v zvezi z deli. Direktor Arih je novinarje seznanil tudi z ustanovitvijo javnega zavoda za arhivsko in muzejsko dejavnost v Ormožu, ki ga bo ustanovila Občina Ormož z naslednjim letom. Franc Lačen Na knjižni polici Hermann Hesse: Pravljice Ljubljana. Mladinska knjiga, 2005 Ob omembi imena Hermann Hesse vam v ušesih zazvenijo Siddharta (On, ki je dosegel cilj), Demian, Stepni volk, najvplivnejša dela nemške književnosti 20. stoletja. Življenjska pot Nobelovca seje pričela 2. julija 1877 v mestu Calw, v pokrajini Wurttemberg, v družini baltiškega misijonarja. To je bil čas, v katerem sta se rodila Rainer Maria Rilke in Thomas Mann, to je bila doba psihoanalize in relativnostne teorije, hkrati pa zaton idiličnega sveta, značilnega za rojstno mesto. V Baslu si je družina pridobila švicarsko državljanstvo (prej rusko). Iz evangeličanskega semenišča je pobegnil, se izučil za knjigarnarja in se posvetil pisanju. Utrujen Evrope se je 1911. odpravil v Indijo, v deželo templjev, kjer je sprevidel, da zahodnjaku svet indijske kulture ni več dostopen. Razočaran se je vrnil v Švico, utrdilo pa se mu je spoznanje, da tako v Evropi kot v Aziji obstaja brezčasni svet vrednot in duha. V istem letu kot prvi roman novega obdobja Demian (1919) so izšle Pravljice, v katerih v magičnih poosebitvah in poetičnem jeziku odpira motive novih iskanj. Pravljice pri Mladinski knjigi je prevedel in izbral Jaroslav Novak, izbor pa ponuja enajst pravljic. Uvodna je Čarovnikovo otroštvo, avtobiografska pravljica, ki govori, da ga niso vzgajali samo starši, ampak tudi bog Pan in druga božanstva. Bil je živahen in srečen deček, ki je znal tudi čarati. Oče je bil samoten iskalec, izobraženec in dobričina, mati je bila polna glasbe, dedov svet je bil svet malikov in drugih naprav iz Indije. Magija je bila v hiši. Najčudovitejše bitje pa je bil mali mož, kateremu je vsepovsod sledil, tudi v vodo. Prijateljeval je s sosedo, gospo Ano, njej je pripovedoval svoje šale in čarovniške zgodbe. Koje začel odraščati, seje neopazno razblinila čarovnija, čedalje redkeje je videl malega moža, ki ga je še zadnjič peljal h gospe Ani. V pravljici Avgust gospa Elizabeta izgubi moža in rodi dečka Avgusta. Pomaga ji skrivnostni gospod Binswanger, ki je boter njenemu dečku, njej pa bo izpolnil željo, ko bo slišala igrati njegovo glasbeno skrinjico. Mati si je zaželela, da bi vsi ljudje vzljubili sinka. Tako se je tudi zgodilo, toda deček je kmalu odrasel in postal ošaben in hudoben. Njegovo srce pa je ostalo izpraznjeno in duša izmučena. Zlorabljal je dekleta in žene. Tudi njemu je boter izpolnil željo, da bi ljubil ljudi. Sledila so ponižanja in beračenje. Nazadnje seje srečal z botrom in ob ognju vrnil k preminuli materi. V pravljici Pesnik je kitajski pesnik Han Fook želel doseči pesniško popolnost, da bi se mu v pesmih zrcalil svet v podobi večnosti. Mojster popolne besede ga je povabil k sebi. V pesniških sanjah bivata lepota in milina, kakršni zaman iščemo v stvarnosti. Mnogo let se je uril pri mojstru in dosegel mojstrstvo. V njegovem mestu so vsi sorodniki že umrli. Ob reki je zaigral na lutnjo in ljudje so bili navdušeni. On pa ni zaznal razlike med nekdanjim in sedanjim praznikom. V Snu piščali se je podal na pot iskanja. S čolnarjem je pel pesmi o smrti. Vselej je treba naprej, če hočemo doumeti svet. Tudi pravljica Težka pot je prispodoba življenja na poti k ciljem. Tembolj se svet prispodob, simbolov in hrepenenj razbohoti v Nizu sanj, kjer se prvoosebni sprehajalec sooči s preobrazbami, osvoboditvijo. Razločno je čutil svojo usodo, iskal smisel življenja in ljubezen, čisto, jasno in lepo. Gospa v sivi obleki je smrt. Faldum je bila dežela, kjer je bilo vsega v izobilju, kjer je stalo mesto Faldum z bleščečimi strehami. Na pisanem in živahnem sejmu seje pojavil tujec iz gozda, kije ljudem izpolnjeval želje. Željam začudenja so se pridružile zavist, jeza in nevoščljivost. Le dva mladeniča nista imela nobenih želja. Pravljica Mesto govori o minljivosti. Mesto v preriji zrase in propade. Bilo je središče duha in misli, ki ga nazadnje prekrije gozd. Vsak pojav na svetu je prispodoba in vse prispodobe so odprte duši. V pravljici Iris Anselm ljubi cvet perunike. Modra lilija se mu je zdela največji čudež. Otroci so nenehno zaposleni sami s seboj, dokler so še blizu skrivnosti. Anselm je postal učenjak in se zaljubil v prijateljevo sestro Iris ter jo zasnubil. Iris pa mu je postavila pogoj, da mora najti v svojem spominu tisto, kar ga spominja na njeno ime. Iris zboli, sam stopi na pot iskanja in prispe do skalnih vrat duhov. Enajst magičnih pravljic za bralce vseh starosti. Hesseja berejo vedno nove generacije občudovalcev, ki cenijo njegove zgodbe o veri, upanju in ljubezni. Vladimir Kajzovar Foto: Fl Foto: Fl Rokomet Čudič asistiral, Bezjak zadeval Stran 8 Namizni tenis Dekleta tokrat že bližje točki Stran 8 Odbojka Ponovile scenarij iz prejšnjega tedna Stran 9 Mali nogomet Favorozirani Zagorjani so se težko ubranili Stran 9 Nogomet Osma zaporedna zmaga Hajdine Stran 10 Košarka Šest igralcev je premalo za uspeh Stran 9 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik Športni zavod Ptuj , -, " 2250 Ptuj, Čučkova 7 ^ Telefon: 02/ 787 76 30 www.športnizavod-ptui.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL - Liga Simobil Vodafone Rezervisti prinesli boljšo igro Bela krajina - Drava 1:1 (0:0) STRELCA: 1:0 Žinko (74), 1:1 Kronaveter (85) DRAVA: Dabanovič, Lun-der, Zajc, Miljatovič, Gorinšek, Bosilj (od 60. Tisnikar), Čeh, Težački (od 56. Drevenšek), Trenevski, Bozgo, Štromajer (od 63. Kronaveter). Trener: Milko Đurovski. Nogometaši ptujske Drave se z vročega in zahtevnega gostovanja iz Črnomlja vračajo z zasluženo osvojeno točko. Mogoče so zaradi sprememb, ki so se v zadnjem času zgodile v obdravskem prvoligašu iz Ptuja, ljubitelji nogometa pričakovali kar gladko zmago proti Beli krajini, pozabili pa na dejstvo, da Belokranjci sploh nimajo slabe ekipe. Na svojem igrišču pa igrajo še izredno borbeno, včasih tudi preostro (pregrobo), kar jim nekateri sodniki tudi toleri-rajo. Sicer pa v prvem polčasu igra ni navdušila okrog tristo gledalcev, saj so oboji igrali zelo previdno. Vse skupaj pa se je odvijalo med obema kazenskima prostoroma. Za odtenek so bili domačini nekoliko več pri žogi, gostje pa so poizkušali in tudi uspeli umiriti njihov pritisk in nato z dolgimi podajami iskati Boz-ga, Štromajera in Trenevske-ga. To se jim ni obrestovalo, saj so nogometaši Bele krajine dobro pokrivali ptujske napadalce. Opazilo se je, da Jt liga JL Foto: Črtomir Goznik Po razburljivem zaključku tekme v Črnomlju se Ptujčani vračajo domov z dragoceno točko (posnetek je iz prve tekme med Dravo in Belo krajino na Ptuju, ki se je končalo z zmago Drave 3:0; v belem dresu je Matjaž Lunder) je novi ptujski strateg igro naravnal bolj napadalno ter prestavil zadnjo obrambno linijo dlje od svojih vrat. V 15. minuti je s strelom iz daljave poizkušal Težački, vendar je njegov strel zletel tik mimo desnega vratnika domačega vratarja. Domačini so bili najnevarnejši ob prekinitvah, ko so z močnimi in relativno nizkimi predložki poizkušali ustvariti zmedo v obrambi ao- stov. V 19. minuti je bilo zelo vroče v kazenskem prostoru Drave. Po kratko odbiti žogi Dabanoviča se je do nje do- kopal Andjelkovič, ki pa je z dobrih petih metrov streljal mimo vrat Drave. Drugi del srečanja so odločneje pričeli gostje iz Ptuja, ki so bili zelo nevarni. To je bil verjetno tudi razlog za nekaj grobih startov domačih nogometašev, v 56. minuti jo je najhuje skupil Robert Težački, tri minute kasneje pa je na tleh obležal še Zajc. Vsekakor so bili rumeni kartoni prenizka kazen za takšne prekrške. V 64. minuti pa so gostje skoraj povedli. Trenevski je z leve strani poslal dober predložek do Bozga. Prvi strel je domači vratar ubranil, žoga se je odbila nazaj do ptujskega napadalca, ki je poizkušal streljati z glavo, vendar je žoga zletela tik mimo desnega vratnika. Tri minute kasneje si je Bozgo priboril žogo in v ogenj poslal mladega Kronavetra, njegov močan strel pa ni bil natančen. V 74. minuti pa so domačini malce nepričakovano povedli z zadetkom mladinskega reprezentanta Žinka. Sicer pa je vstop Drevenška, Kronavetra in Tisnikarja pomenil veliki preobrat in premoč Drave. Pet minut pred koncem srečanja je bil po odličnem predložku z leve strani najvišji v skoku Kronaveter in žogo z glavo poslal za hrbet vratarja Bele krajine. Trud je bilo tako poplačan. V zadnji minuti regularnega dela pa je Težački težje poškodovan Nogometaši ptujske Drave so na gostovanju v Črnomlju osvojili pomembno točko, vendar je bila drago plačana, saj so v 56. minuti ostali brez izkušenega zveznega igralca Roberta Težačkega. V grobem naletu ga je poškodoval domači igralec Cirar. V ptujski bolnišnici, kjer so Roberta pregledali, pa so ugotovili prelom desne mečnice, kar pomeni, da je za njega ta del sezone končan. DK Drava imela priložnost celo za zmago. Drevenšek je z lepo podajo na desni strani našel Kronavetra, ta pa je podal v sredino do Tisnikarja. Ta je žogo sicer dobro zadel, žal pa je končala v naročju domačega vratarja. Ali osvojitev točke pomeni dokončen izhod iz krize, se bo pokazalo kmalu. Obeti so dobri, igra vliva optimizem. Bo pa potrebno še veliko delati, predvsem okrepiti igro po bokih, ki tudi tokrat, razen v zadnjih tridesetih minutah, ni bila na dovolj visokem nivoju. Danilo Klajnšek simoblL o Vodafone' 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA REZULTATI 12. KROGA: Bela krajina Gorica - Domžale 1:1 (1:0), Nafta - Anet bor Pivovarna Laško - Primorje 2:0 (2:0), Publikum 0:1 (0:0) 1. DOMŽALE 12 7 5 2. HIT GORICA 12 7 3 3. NAFTA 12 8 0 4. MARIBOR PIVO. LAŠKO 12 6 3 5. PRIMORJE 12 6 1 6. CMC PUBLIKUM 12 4 2 7. ANET KOPER 12 3 3 8. DRAVA 12 3 3 9. BELA KRAJINA 12 3 3 m ni ir\A D\/ri TM ir i o i i - Drava 1:1 (0:0), HIT Koper 1:0 (0:0), Mari-Rudar Velenje - CMC 0 2 4 3 5 6 6 6 6 1 n 32:6 21:10 19:9 16:11 20:15 13:20 15:19 10:19 12:23 c<.oi 26 24 24 21 19 14 12 12 12 A Nogomet • 2. SNL Še sedmič zapored brez zmage REZULTATI 10. KROGA: Aluminij - Livar 1:2 (0:2), Factor - Krško 2:2 (1:1), Dravinja - Tinex Šenčur 5:2 (3:0), Supernova Triglav - Zagorje 3:0, Koroška Dravograd 1:0 (0:0) 1. DRAVINJA 10 7 1 2 19:10 22 2. TRIGLAV 10 4 5 1 14:5 17 3. ZAGORJE 10 4 3 3 11:8 15 A KDČm m -3 t; o 1-3-1-3 1/I 5. LIVAR 6. ALUMINI 7 raririD 10 3 3 4 12:11 12 9:10 12 Q-1-3 n 10 3 3 4 m -3 -3 /I Foto: Črtomir Goznil< Igralci Aluminija (na sliki desno Denis Topolovec) so tokrat razočarali svoie privržence in so izgubili na domačem terenu. 8. TINEX ŠENČUR 10 2 5 3 11:18 11 9. DRAVOGRAD 10 2 4 3 11:20 10 10. SVOBODA 10 3 0 7 10:10 9 Aluminij - Livar 1:2 (0:2) STRELCI: 0:1 Biščan (23), 0:2 Biščan (32), 1:2 Vrenko (78). ALUMINIJ: Toplak, Frida-uer, Topolovec, Sagadin (Goj-šek), Vrenko, Mlinarič, Ozim, Dugolin, Šimenko, Rozman (Dončec), Veselič (Vtič). Trener: E. Osmanovič Močna igralska zasedba (Popivoda, Mitrakovič, Bingo, Biščan) je gostom omogočala prodorno in napadalno igro. Že na začetku so prevzeli pobudo in z nevarnimi streli ogrožali vratarja Toplaka. Zapretili so tudi domačini; podajo Fridauerja je Veselič preusmeril ob vratnici v avt, nekaj za tem pa je močan strel Ozima vratar Popivoda izbil v kot. Domačine je v 20. minuti rešil prečnik, odbito žogo je še enkrat zadel Starčevič, Toplak pa jo je izbil v polje. Gostje so dosegli vodstvo v 23. minuti, ko je Biščan streljal in žoga je v loku preletela Toplaka. Razigrani Biščan je vodstvo zvišal nekaj minut kasneje po pred-ložku Mitrakoviča. V nadaljevanju so gostitelji postali nevarnejši, toda žal so v končnici zamujali ali pa so bili netočni. Šele Vrenku je 12. minut pred koncem uspelo doseči zadetek in s tem postaviti končni rezultat. Polpriložnosti sta do konca tekme imela še Šimeko in Vtič za domače, gostje pa so bili nevarni iz protinapadov. Tokrat odličen sodnik Perič iz Kranja je pred 150 gledalci tekmo dobro vodil. on/« Rokomet • 1. A SRL (m, ž) čudič asistiral, Bezjak zadeval 1. A SRL - MOŠKI Jeruzalem Ormož - Slovan Ljubljana 36:33 (15:16) Jeruzalem: Dogša, G. Čudič (10 obramb), Cvetko; M. Horvat 4, Koražija 8 (1), Bezjak 13, Klemenčič, Ivanuša 4, B. Čudič 4 (1), Kosaber 3, D. Horvat, Grizolt, Potočnjak. Trener: Saša Prapotnik. Rokometaši Jeruzalema so kljub povprečni igri prišli do želenega - novega para točk, ki jih ohranja v igri za uvrstitev v ligo za prvaka. Novinec oz. povratnik v ligo v Ormožu ni razočaral, a je Prlekijo zapustil praznih rok. Domačini so tekmo pričeli odlično in povedli s 4:0. Obramba je delovala odlično, gostje pa prestrašeno. Prvi zadetek so Ljubljančani dosegli šele v 7. minuti. Po vodstvu Jeruzalema z 10:6 v 15. minuti so se prebudili mladi varovanci Borisa Deniča, ki po obrambah razpoloženega vratarja Rezarja (15 obramb, pred leti vratar pri Veliki Nedelji) in ob zelo dobri igri v napadu spreobrnejo izid v svojo prid ter v treh primerih povedejo z dvema goloma prednosti, nazadnje pri rezultatu 16:14. V nadaljevanju tekme so bili boljši vinarji, ki so s serijo 5:0 povedli v 44. minuti s Foto: Črtomir Goznik David Koražija (Jeruzalem Ormož) je trenutno z 52 doseženimi zadetki na 1. mestu strelcev v 1. A SRL; enako število zadetkov sta dosegla še Vedran Zrnič (Gorenje) in David Špiler (Prevent). 25:20. Marko Bezjak je bil po asistencah mlajšega od bratov Čudič, Bojana, v napadu nezaustavljiv, po slabšem začetku pa se je prebudil tudi prvi strelec 1. A Telekom lige Koražija in v 53. minuti je četa Saša Prapotnika vodila z 31:26. Gostje so takrat zaigrali presing po celem igrišču in se približali na le dva zadetka zaostanka, 34:32. Z goloma Bezjaka in Horvata je domača ladja v končnici tekme mirno priplula do tretjega para točk v tem prvenstvu. Rokomet • 1. B SRL Marko Bezjak: »Pričakovali smo, da bo tekma proti Slovanu težka, ker smo enostavno morali zmagati. V zadnji četrtini tekme nam je le uspelo zlomiti solidne goste in zabeležiti tretjo prvenstveno zmago. Sledi zelo pomembno gostovanje v Škofji Loki, ki bo že dalo delni odgovor, ali v nadaljevanju prvenstva lahko računamo na uvrstitev v ligo za prvaka.« UK V sredo Ptujčanke gostijo Celjanke Ob koncu tedna je slovenska ženska rokometna reprezentanca pod vodstvom Roberta Beguša nastopala na turnirju na Hrvaškem, kjer so Slovenke zabeležile dva poraza (Madžarska, Hrvaška) in eno zmago (Španija). Uspešno so nastopile tudi tri igralke ptujskega MT (Derčarjeva, Ciora, Strm-škova). Mojca Derčar je proti Špankam dosegla 11 zadetkov, prvi zadetek za Slovenijo pa je na isti tekmi dosegla tudi Strmškova. Prvenstvo v 1. A SRL za dekleta se bo s tekmami 6. kroga nadaljevalo v sredo. Ptuj-čanke bodo v dvorani Center gostile močno ekipo Celjskih mesnin, ki velja za drugo najmočnejšo ekipo v Sloveniji, takoj za Krimom. Se »trgovke« strinjajo? JM Krčani prevelik zalogaj za Gorišničane 1. B SRL MOŠKI REZULTATI 3. KROGA: Gorišnica - Atom Krško 21 :29, Cerklje - Velika Nedelja 26:40, Istrabenz plini Izola -Sevnica 21:21, Dol TKI Hrastnik - Mitol Sežana 35:31, MIP Gorica Leasing - Dobova 29 :29, Sviš - Pekarna Grosuplje 31:21 1. VELIKA NEDELJA 3 3 0 0 6 2. DOL TKI HRASTNIK 3 3 0 0 6 3. DOBOVA 3 2 10 5 4. MIP GORICA LEAS. 3 12 0 4 5. SVIŠ 3 2 0 1 4 6. SEVNICA 3 1 1 1 3 7. ATOM KRŠKO 3 1113 8. ISTRABENZ P. IZOLA 3 1113 9. GORIŠNICA 3 10 2 2 10. MITOL SEŽANA 3 0 0 3 0 11. PEK. GROSUPLJE 3 0 0 3 0 12. CERKLJE 3 0 0 3 0 Gorišnica - Atom Krško 21:29 (10:16) GORIŠNICA: T. Valenko, M. Kelenc, D. Kelenc, Golob, M. Sok, Žuran 6, Lozinšek 1, Bu-zeti 1, Šterbal, T. Sok, Vincek 2, Halilovič, Stopar 7, Pisar 4. Trener: Marjan Valenko. Rokometaši Gorišnice so v svojem drugem domačem nastopu doživeli še drugi poraz. Tokrat so bili od njih boljši rokometaši ekipe Atom Krško, ki imajo v letošnji sezoni velike ambicije. Do pete minute je bila igra enakovredna, kakor tudi rezultat, nato pa so gostje povedli s tremi zadetki prednosti (2:5). Rokometaši Gorišnice so jih poskušali dohiteti, vendar niso bili uspešni. Dve zastreljani sedemme-trovki in nekaj napak je bilo dovolj, da so gostje ušli na plus šest. V 42. minuti so se Gorišni-čani znova približali na samo tri zadetke zaostanka (15:18), imeli možnost še zmanjšati zaostanek, vendar niso izkoristili prednosti dveh igralcev več v polju. Vse napake mlade ekipe so izkoristili gostje ter zvišali svoje vodstvo in v samem finišu tekme z mirno igro prišli do nove zmage. Verjetno bi bilo drugače, če bi bili domači rokometaši bolj zbrani pri zaključnih metih in ne bi zastreljali kar pet sedemmetrovk! Danilo Klajnšek Cerklje - Velika Nedelja 26:40 (10:20) Velika Nedelja: Kovačec (11 obramb), Klemenčič 1 (12 obramb); Mesarec 4, M. Špindler, Cvetko, Kokol 1, Ku-kec 8(3), Šoštarič 1, Krabonja 3, Planinc 4, Ivančič 9 (2), Vrečar 4, Korpar 2, Hanželič 3. Trener: Ivan Hrupič. Nedeljčani so tudi v Cerkljah upravičili vlogo favorita in nadaljevali zmagoviti niz proti domačinu, ki je sicer najresnejši kandidat, da ob koncu prvenstva zapusti 1. B-ligaško konkurenco. Varovanci Ivana Hrupiča so od samega začetka zaigrali maksimalno borbeno in zbrano ter ob bučni podpori svojih navijačev že po prvem polčasu rešili vprašanje zmagovalca. Ivan Hrupič: »Pred tekmo sem se nekoliko bal, da bodo fantje podcenili roko-metaše Cerkelj, vendar so zaigrali, kot je potrebno. Pravi pristop, odlična obramba, lahki zadetki iz protinapadov in naša prednost je rasla iz minute v minuto, tako smo povedli s 6:1, nato 10:2 in pred odhodom na odmor še s 16:4. Priložnost so dobili vsi igralci, ob tem smo uigravali nekaj variant za nadaljevanje prvenstva.« UK 2. SRL VZHOD MOŠKI REZULTATI 4. KROGA: Črnomelj - Klima Petek Maribor 38:33, Arcont Radgona - Drava Ptuj 31:27, Šmartno 99 - Aleš Praznik 29:26. 1. RADEČE 3 3 0 0 6 2. ČRNOMELJ 3 3 0 0 6 3. ŠMARTNO 99 3 2 0 1 4 4. KLIMA PETEK MB 4 2 0 2 4 5. ALEŠ PRAZNIK 4 10 3 2 6. A. RADGONA 4 1 0 3 2 7. DRAVA PTUJ 3 0 0 3 0 Arcont Radgona - Drava Ptuj 31:27 (17:14) DRAVA PTUJ: Bezjak, Bel-šak 2, G. Bračič 1, M. Bračič 9, Predikaka, Skaza, Štager 6, Vajda 5, Kovačič 4, Ferk, Žma-uc. Trener: Miran Muhič. Mladi rokometaši ptujske Drave so doživeli še tretji poraz v tem prvenstvu, vendar so ponovno dobro zaigrali, se borili, na koncu pa jim je zmanjkalo tudi kanček sreče. Sam začetek srečanja je bil enakovreden, ekipi sta se izmenjevali v vodstvu, ob odhodu na odmor pa so si Rad-gončani priigrali tri zadetke prednosti. Tudi v drugem delu srečanja so Ptujčani želeli ujeti domačine, bili so blizu, vendar so v preveliki želji naredili preveč tehničnih napak. 1. B SRL ŽENSKE Ptuj - Millennium 28:29 (10:15) ŽRK PTUJ: Novak, Šincek, Leben 4, Cizerl 4, Senjor, Sok 2, Zorli 5, Štambergar, Manu-ela Ozmec 5, Marjana Ozmec, Podvršek 6, Potočnik, Ivanu-ša, Boj. Trener: Milan Baklan Srečanje je bilo borbeno, saj so se rokometašice obeh moštev zelo trudile, da bi dosegle zmago. V sami končnici je to uspelo gostjam iz Sv. Jurija ob Ščavnici, ki so zmagoviti zadetek dosegle pet sekund pred koncem srečanja. Danilo Klajnšek 1. A SRL - MOŠKI REZULTATI 6. KROGA: Rudar - Gold club 27:26 (11:12), Prevent - Rib- nica Riko hiše 32:31 (16:17), Jeruzalem Ormož - Slovan 36:33 (15:16), Krka - Trimo Trebnje 18:29 (10:14), Celje Pivovarna Laško - Termo 35:22 (15:10), Gorenje - Cimos Koper 31:25 (12:9) 1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 6 6 0 0 12 2. TRIMO TREBNJE 6 4 1 1 9 3. GOLD CLUB 6 4 0 2 8 4. GORENJE 6 4 0 2 8 5. CIMOS KOPER 6 3 0 3 6 6. JERUZALEM ORMOŽ 6 3 0 3 6 7. PREVENT 6 3 0 3 6 8. RUDAR TRBOVLJE 6 2 1 3 5 9. KRKA 6 1 2 3 4 10. SLOVAN 6 1 2 3 4 11. TERMO 6 1 1 4 3 12. RIBNICA RIKO HIŠE 6 0 1 5 1 Namizni tenis • 1. SNTL Dekleta že blizu uspeha 1. SNTL - MOŠKI REZULTATI 2. KROGA: Maribor Finea - Ptuj 6:1, Edigs Mengeš - Tempo Velenje 0:6, Sobota - Križe 5:5, Krka - Melamin Kočevje 6:3, LM-KO - Kema Puconci je bilo odigrano sinoči zvečer. VRSTNI RED: Tempo Velenje, Maribor Finea in Krka 4, Sobota 3, LM-KO Lendava 2, Križe 1, Kema Puconci, Me-lamin Kočevje, Ptuj in Edigs Mengeš 0 točk. Maribor Finea - Ptuj 6:1 Po pričakovanjih so praznih rok ostali igralci NTK Ptuju, ki so v Mariboru gostovali pri ekipi državnih prvakov Maribor Finea, ki so v tem dvoboju veljali za absolutnega favorita za zmago. V določenih posamičnih dvobojih so se Ptujčani dobro upirali. Edino zmago za goste pa je dosegel izkušeni Pavič. Škafar - Ovčar 3:1, Komac - Pavič 3:2, Črepnjak - Piljak 3:0, Komac - Ovčar 3:0, Škafar - Piljak 3:1, Črepnjak - Pavič 1:3, Komac/Škafar - Piljak /Pavič 3:0. 1. SNTL - ŽENSKE REZULTATI 2. KROGA: Argeta - Ptuj 6:3, Tempo Velenje - Kajuh Slovan 5.5, Ilirija - Prevent 6:2, Iskra Avto-elektrika - Vesna 6:1, Merkur - Fužinar Interdiskont 5:5 VRSTNI RED: Iskra Avto- elektrika, Ilirija in Argeta 4, Tempo Velenje in Kajuh Slovan 3, Merkur in Fužinar In-terdiskont 1, Prevent Radlje, Ptuj in Vesna 0 točk. Argeta - Ptuj 6:3 V zelo zanimivem in dramatičnem dvoboju so ptujske namiznoteniške igralke morale priznati premoč domačink. Z malo več športne sreče bi lahko Ptujčanke iztržile tudi kaj več, vendar se jim tokrat ni izšlo. Ačimovič - Terbuc 2:3, Rahotin - Rojko 3:0, Fatorič - Mojsilovič 3:1, Rahotin -Terbuc 3:0, Ačimovič - Mojsi-lovič 0:3, Fatorič - Rojko 3:0, Rahotin/Fatorič - Mojsilovič/ Terbuc 1:3, Rahotin - Mojsilovič 3:1, Fatorič - Terbuc 3:0. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Vesna Terbuc (NTK Ptuj) Judo • Slovenski pokal Trije Ptujčani v finalu Prejšnjo nedeljo so moči merili mladi judoisti v kategoriji mlajših in starejših dečkov ter deklic. Tekmovanje je štelo za slovenski pokal za starejše dečke in deklice, kjer so vsi štirje ptujski judoisti osvojili pomembne točke. Jure Božičko in Urška Urek sta slavila v svojih kategorijah, Blaž Klajderič se je prebil do finala, Tilen Vidovič pa je izgubil v borbi za bron. Rezultati: Starejši dečki Do 38 kg: 1. Jure Božičko (JK Drava Ptuj), 2. Matej Stu-denčnik (JK Impol); do 42 kg: 2. Blaž Klajderič (JK Drava Ptuj); do 50 kg: 5. Tilen Vi-dovič (jK Drava Ptuj); do 55 kg: 1. Alen Pulko (JK Impol), 3. Žiga Pristovnik (JK Impol); do 60 kg: 3. Alen Zupančič (JK Impol); nad 66 kg: 2. Nejc Kučan- JK Impol. Starejše deklice Nad 57 kg: 1. Urška Urek - JK Drava Ptuj. Sebi Kolednik Odbojka • 1. in 2. DOL (ž) Ponovile scenarij iz prejšnjega tedna NSPORT Odbojkarice Ptuja so v drugem krogu premagale ekipo Mislinje. Foto: Črtomir Goznik 1. DOL ŽENSKE REZULTATI 4. KROGA: Nova KBM Branik - Benedikt 3:0, Luka Koper - Jesenice Bled 3:0, Šentvid - Sloving Venus Vital 3:0. CPK Hitachi Izola - proste. 1. NOVA KBM BRANIK 4 4 0 12 2. ŠENTVID 3 2 16 3. LUKA KOPER 3 2 16 4. CPK HITACHI IZOLA 3 2 15 5. SLOVING VENUS VITAL 4 2 2 5 6. BENEDIKT 3 0 3 2 7. JESENICE BLED 4 0 4 0 Nova KBM Branik -Benedikt 3:0 (11, 9, 17) Benedikt: Kadiš, J. Borko, Vrbančič, Jureš, T. Borko, Kla-sinc, Bernjak, Rajšp, Fekonja, Geratič. »Mariborčanke so premočne, ne samo za našo ekipo, temveč za večino udeleženk prvoligaške konkurence. Šele ko so v tretjem nizu zaigrale nekatere mlajše mariborske odbojkarice, smo se lahko delno kosali z njimi,« je po tekmi v mariborski dvorani Tabor dejal trener Benedikta Dušan Jesenko. V prvih dveh nizih proti Novi KBM Branik odbojkarice Beneditka niso uspele zaustaviti silovitih napadov Mariborčank, točke pa so osvajale predvsem po napakah gostiteljic. Kvaliteta med ekipama na tokratnem dvoboju je bila več kot očitna, v Benediktu pa se zavedajo, da bodo morali okrepiti ekipo, če se bodo hoteli kosati z najboljšimi slovenskimi ekipami. Tako se je vadbi že priključila nekdanja odbojkarica Ptuja in ljutomerske ZM Ukrajinka Ana Kutsay, ki bo morebiti, če bo prispela dokumentacija za registracijo, za Benedikt zaigrala že v naslednjem krogu. MŠ 2. DOL ŽENSKE REZULTATI 2. KROGA: Ptuj - Mislinja 3:0, Partizan Škofja Loka - Comet Zreče 0:3, Ecom Tabor - Formis Bell 3:0, Savinjska Šempeter - Broline Kamnik 1:3, Braslovče - ŽOK Kočevje 2:3, Čulum s.p. Val-šped - Prevalje 0:3. 1. ŽOK PTUJ 2 2 0 6 2. PREVALJE 2 2 0 6 3. COMET ZREČE 2 2 0 6 4. ŽOK KOČEVJE 2 2 0 5 5. BROLINE KAMNIK 2 2 0 5 6. ECOM TABOR 2 1 1 4 7. ŽOK PARTIZAN ŠK.LOKA 2 1 1 3 8. BRASLOVČE 2 0 2 1 9. ŽOK MISLINJA 2 0 2 0 10. SAVINJSKA ŠEMPETER 2 0 2 0 11. FORMIS BELL 2 0 2 0 12. ČULUM S.P. VALŠPED 2 0 2 0 ŽOK Ptuj - ŽOK Mislinja 3:0 (20, 11, 18) ŽOK Ptuj: Kos, Švajger, Cvirn, Ljubec, Draškovič, Ne-deljko, Zupanič, Bilanovič, Vi-dovič, Andjelkovič, Robič Ptujčanke so v drugem krogu 2. DOL za ženske še drugič zapored zmagale brez izgubljenega niza. Na domačem parketu je bila tokrat žrtev ekipa iz Mislinje, ki je bila brez pravih možnosti za zmago. Ptujčanke so v uvodnem nizu naredile nekaj napak in borbenim tekmicam dovolile, da povedejo, po kratkem obdobju nezbranosti pa so prevzele niti igre v svoje roke in obrnile rezultat sebi v prid. V nadaljevanju so ob dinamični in privlačni igri z nekaj atraktivnimi potezami navdušile gledalce na tribunah in tako gladko osvojile še drugi niz. Tretjega pa so ponovno zaspano začele, saj so na začetku zaostajale za štiri točke (1:5), nato pa tako kot prejšnji teden tekmo obrnile sebi v prid in zasluženo osvojile tri točke. Tokrat so zaigrale tudi nekatere mlade igralke lastne odbojkarske šole, ki počasi pridobivajo na zaupanju trenerke kot tudi na igralnih izkušnjah. Trenerka, Sergeja Lorber: "Ponovila se je prejšnja tekma, ko smo v začetku uvodnega in zadnjega niza slabše zaigrale, prvič zaradi treme, na koncu pa zaradi slabše koncentracije. Z igro sem bolj zadovoljna, saj smo naredile manj napak. Hkrati pa je bila igra na višjem nivoju, kar je zelo pomembno pred sobotnim obračunom z ekipo Zreč, ki ima ambicije po vrhu lestvice." UG Strelstvo • Ob 40-letnici delovanja SK Brežice Prestižna zmaga Majde Raušl Strelski klub Brežice je v petek ob svojem jubilejnem 40. letu obstoja priredil simbolično tekmovanje, ki so se ga na povabilo organizatorja udeležili nekateri najboljši slovenski strelci. Vabilu se je odzval tudi predsednik SZS Od leve: predsednik SZS Gorazd Maloič, Mateja Levanič, Mojca Lazar, predsednik SK Brežice Ernest Sečen, Majda Raušl, Vesna Križan in Zlatko Kostanjevec Gorazd Maloič. Med dekleti je zmagala najuspešnejša ptujska strelka vseh časov Majda Raušl, ki je dosegla 371 krogov in tako premagala domačinko Vesno Kržan, aktualno državno prvakinjo, ki je dosegla 365 krogov. Dobro sta se odrezali tudi mladinki Mateja Levanič s 364 krogi in osvojenim 3. mestom ter Mojca Lazar s 358 krogi na 4. mestu. Zanimivo dogajanje na strelišču so člani SK Brežice popestrili še z bogatim kulturnim programom v lastni režiji in zakusko ob koncu prireditve. Posebej za to priložnost so izdali tudi bilten, v katerem je predstavljeno 40-letno delovanje SK Brežice. Simeon Gonc Mali nogomet • 1. SLMN Favorizirani Zagorjani so se težko ubranili Tomaž - Beton Zagorje 4:5 (1:3) Strelci: 0:1 Ibrišimovič (2), 0:2 Zorč (3), 1:2 Gašparič (6), 1:3 Adrinjek (10), 2:3 Goričan (21), 2:4 Brkič (26), 3:4 Mar (27), 3:5 B. Simič (32), 4:5 Bo-hinec (34). Tomaž: Bedrač, Magdič, Školiber, Miklašič, Bohinec, Gašparič, Kamenšek, Janže-kovič, Goričan, Razlag, Mar. Trener: Rajko Zemljič. Moštvo Tomaža si je po prikazani igri proti glavnemu favoritu prvenstva Betonu iz Zagorja zaslužilo vsaj točko, ven- dar jih je drago stal bojazljiv začetek tekme, ko so si gostje v pičlih dveh minutah priigrali dva zadetka prednosti. Šele po prvem zadetku Gašpariča iz protinapada so domači uvideli priložnost, da lahko presenetijo favorite iz Zagorja. Ob zadetku se je kapetan Gašparič poškodoval in ni več nadaljeval igre. Izkušeni knapi so kaznovali prav vsako najmanjšo napako gostiteljev in prav po eni izmed teh je Adrinjek v 10. minuti brez težav žogo potisnil v prazna vrata. V nadaljevanju je Zorč po atraktivni potezi Foto: Uroš Krstič Zvonko Gašparič, kapetan KMN Tomaž Košarka • 2. SKL - vzhod zadel vratnico, gostje pa so kljub pritisku Tomaža vrata Martinčiča uspeli ohraniti nedotaknjena. Že v 16 sekundi 2. polčasa so se domači po lepi asistenci Bohinca in golu Goričana še v drugo približali na gol zaostanka, vendar je nekaj minut pozneje Brkič v protinapadu lepo zadel za goste. Srčni domačini so spet hitro znižali, mladi Mar je dosegel svoj prvi prvoligaški zadetek. Obe ekipi sta nadaljevali v visokem ritmu in priložnosti so se kar vrstile. Pred petim golom Zagorja je Dejan Simič zadel vratnico, njegov starejši brat Boban pa nato mrežo Bedrača. Domačinom se je ponovno uspelo vrniti v igro v 34. minuti po lepo izpeljani akciji, ko je mrežo Martinčiča zatresel Bohinec po podaji Školibra. V izjemno dramatični končnici je Magdič v 38. minuti namesto praznih vrat in izenačenja zadel le pre-čnik, na drugi strani pa si je Ibrišimovič nepotrebno prislužil še drugi rumen karton in s tem rdečega. Natanko minuto in dvajset sekund pred koncem srečanja so imeli varovanci Rajka Zemljiča igralca več v polju, a so se gostje uspeli obraniti in tako osvojiti vse tri točke. Lepo malonogometno predstavo je z nešportnim vložkom pokvaril trener Za-gorjanov Mitja Jontez, ki je pljunil sodnika asistenta Pi-štolca. Tomaž v naslednjem krogu odhaja na vroče gostovanje v Kobarid k Oplastu. UK Šest igralcev je premalo za uspeh Grosuplje - Ptuj 96:71 28:9, 13:18, 23:26, 32:18 KK Ptuj: Ferme M. 4, Lubaj, Bien 17, Majal 9, Holc 21, Cej 17, Avguštin, Kneževič 3 Ptujčani so v drugi prvenstveni tekmi visoko izgubili na gostovanju v Grosupljem. Tokrat so na tekmo odpotovali le z osmimi igralci, kratki klopi so namreč botrovale šolske obveznosti in poškodbe. Grosupeljčani so že v uvodnih minutah pokazali, da gre za resno in uigrano ekipo. Z agresivno obrambo in učin- Foto: Črtomir Goznik Ptujčani so korak z gostitelji držali le do konca tretje četrtine. kovitim napadom so po prvih 10 minutah vodili že za 19 točk (28:9). V nadaljevanju so se Ptujčani le zbrali in začeli z boljšo igro zaostanek zmanjševati, tako da je bil rezultat ob koncu tretje četrtine še povsem odprt, saj so domačini vodili le še za 8 točk (61:53). Nato so le-ti ponovno močno dvignili ritem igre, Ptujčani, pri katerih je trener Marčič poslal v igro le šest igralcev, pa v zadnjem delu niso imeli možnosti, da bi premagali homogeno in številčno močnejšo ekipo iz Grosupljega ter so zabeležili visok poraz. Trener Zlatko Marčič je bil delno le zadovoljen z igro svojih varovancev: "V dveh četrtinah smo pokazali, da lahko enakovredno igramo le takrat, ko pomlajena ekipa igra disciplinirano. Upati je, da se bomo čimprej uigrali in z borbenim pristopom tudi čimprej kakšno tekmo zmagali." Mladinci: 2. SKL vzhod Ptuj - Banex 68:45 18:12, 11:8, 18:11, 21:14 KK Ptuj: Metličar 12, Horvat 21, Lubaj, Kramberger, Rus 2, Dobrajc, Holc 18, Avguštin 9, Kotnik, P. Ferme 6 Kadeti: 1. SKL vzhod Šentjur - Ptuj 98:79 23:15, 22:21, 25:17, 28:26 KK Ptuj: Žele, Fajt 13, Traper 9, Bedenik 4, Kokot 4, Kotnik 19, Avguštin 30, Krajnc, Kmetec UG Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj Osma zaporedna zmaga Hajdine 4. VIDEM 8 4 2 2 11:8 14 3. SNL - VZHOD REZULTATI 10. KROGA: Zavrč - Holermuos Ormož 5:0, Železničar - Stojnci 4:1, Pa-loma - Malečnik 1:3, Beltinci - Pohorje 2:1, Tišina - Črenšov-ci 0:1, Mura 05 - Kovinar Štore 0:0, Šmarje pri Jelšah - Veržej 2:1 1. MURA 05 10 6 2 2 20:4 20 2. PALOMA 10 6 2 2 18:10 20 3. KOVINAR ŠTORE 10 5 4 1 19:4 19 4.ZAVRČ 10 6 1 3 19:9 19 5. ČRENŠOVCI 10 6 0 4 12:11 18 6. STOJNCI 10 5 2 3 17:14 17 7. ŽELEZNIČAR 10 5 2 3 19:8 17 8. POHORJE 10 4 3 3 11:11 15 9. ŠMARJE 10 3 4 3 7:11 13 10. VERŽEJ 10 3 2 5 12:15 11 11. MALEČNIK 10 2 2 6 11:18 8 12. TIŠINA 10 2 1 7 12:19 7 13. HOL. ORMOŽ 10 1 4 5 9:18 7 14. BELTINCI 10 1 1 8 8:32 4 Gneča pod vrhom Po odigranem desetem krogu v 3. SNL - vzhod se »igra pričenja znova«. Po porazu do tega kroga vodeče Palome na domačem igrišču in remiju Mure 05 na svoji Fazaneriji proti vedno bolj močnemu in nevarnemu Kovinarju iz Štor se začetna trditev potrjuje. Tako je sedaj kar sedem ekip v boju za prestižni naslov jesenskega prvaka, saj je med prvo Muro 05 in sedmim Železničarjem samo tri točke razlike. Zato se obetajo še vroči trije zadnji krogi v jesenskem delu tekmovanja. Sicer pa je veliko zanimanja vzbudilo srečanje v Zavrču, kjer sta merili moči domača ekipa in Holermuos Ormož, ekipi iz našega področja. Rezultat sam pove dovolj o kakovostni razliki med tekmecema. Mariborski »ajzlpanarji« so v nedeljo popoldne zaustavili zmagoviti pohod »kanarčkov« izpod Borla. V prvem polčasu in še posebej po vodstvu gostov ni kazalo na končno katastrofo, vendar je voz Stojn-čanov v drugem polčasu zdrvel strmo navzdol. ŽELEZNIČAR - STOJNCI 4:1 (1:1) STRELCI: 0:1 Krepek (29), 1:1 Verdnik (42), 2:1 Pavlin (56), 3:1 Verdnik (73), 4:1 Horvat (79) STOJNCI: Gabrovec, Ru-mež, Velečič (od 67. Pernek), Janžekovič, Vilčnik (od 72. B. Bezjak), D. Bezjak, Milošič (od FOTO: Uroš Krstič Igralci Zavrča so pokazali vsaj za razred boljšo predstavo od gostov iz Ormoža. 46. Rižnar), Krepek. Murat, Žnidarič, Gaiser. Trener: Miran Klajderič. Danilo Klajnšek ZAVRČ - HOLERMUOS ORMOŽ 5:0 (3:0) STRELCI: 1:0 Letonja (2), 2:0 Golob (25), 3:0 Zdelar (33), 4:0 Letonja (70), 5:0 Poštrak (84) ZaVrČ: Dukarič, Gabrovec (od 72. S. Kokot), Zdelar, Lenart, Črnko, M. Kokot, Kuser-banj (od 66. Sluga), Murko (od 72. Vidovič), Golob, Letonja, Poštrak. Trener: Miran Emer-šič. _ HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Horvat, Prapotnik, Kunštek, Novak (od 76. Bezjak), Zadravec, Jerebič (od 64. Ropoša), Kolenc, Lesjak, Fijavž, Juršek (od 28. Zidarič). Trener: Drago Posavec. V sosedskem derbiju so bili Zavrčani za dva razreda boljši nasprotnik od neprepoznavnih Ormožanov, ki jih čaka hud boj za obstanek. Že v prvi akciji je asistenco Kuserbanja v prazen prostor v gol spremenil Letonja. Sledila je edina prava priložnost Ormožanov na tekmi, ko je od daleč iz prostega strela silovito proti golu Dukariča sprožil Prapotnik, toda žoga je le za las zgrešila cilj. Na 2:0 je po kotu v zmedi pred vratarjem Šnajderjem po- višal prvi strelec lige Golob (10 zadetkov). Pred odhodom na odmor je mrežo Ormožanov ob slabem posredovanju Šnaj-derja z 18-metrov zadel še Zde-lar. Na 4:0 je s svojim drugim zadetkom povišal Letonja, za petico v mreži Holermuosa pa je s pravo mojstrovino (lobom z roba kazenskega prostora) poskrbel Poštrak. UK ŠTAJERSKA LIGA REZULTATI 10. KROGA: Peca - Gerečja vas Unukšped 0:1, Brunšvik - Zreče 2:1, Do-rnava - Mons Claudius 0:1, AJM Kungota - Tehnotim Pesnica 1:3, Bistrica - Šentilj Jarenina 1:1, MU Šentjur - Mali šampion 2:1, Šoštanj - Oplotnica 3:0 1. ŠOŠTANJ 2. MU ŠENTJUR 3. OPLOTNICA 4. ŠENTILJ 5. GEREČJA VAS 6. PECA 7. ZREČE 8. KUNGOTA 9. BRUNŠVIK 10 8 1 1 29:10 25 10 6 3 1 29:12 21 10 6 1 3 19:15 19 10 5 3 2 16:12 18 10 4 3 3 7:6 15 10 5 0 5 12:16 15 10 4 2 4 17:14 14 10 4 2 4 16:16 14 10 3 3 4 15:18 12 10. MONS CLAUD. 10 2 4 4 13:15 10 11. PESNICA 10 3 1 6 15:22 10 12. DORNAVA 10 3 0 7 10:19 9 13. BISTRICA 10 2 2 6 12:33 8 14. MALI ŠAMPION10 2 1 7 16:18 7 Deseti krog v Štajerski ligi ni ponudil nič kaj presenetljivih rezultatov. Po pričakovanjih so zmagali nogometaši Šoštanja, ki so v derbiju gladko opravili s tretjeuvrščeno Oplotnico. Do pomembne zmage so prišli nogometaši iz Gerečje vasi, ki so bili uspešni v Mežici. Nogometašem Dornave pa še naprej ne gre najbolje, saj so ponovno izgubili, tokrat proti ekipi Mons Claudiusa iz Rogatca. Točko so ponovno osvojili nogometaši Bistrice, ki so za ta mini uspeh zadeli dvakrat, enkrat v nasprotnikovo mrežo, drugič pa še v svojo. PECA - GEREČJA VAS UNUK-ŠPED 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Kokot (23) GEREČJA VAS UNUKŠPED: Vogrinec, Sagadin, Slaček, Hab-janič, B. Kaisesberger, B. Krajnc, Ducman, Kokot, R. Kaisesber-ger, Sel (od 46. G. Krajnc), Novak. Trener: Ivan Ornik. DORNAVA - MONS CLAUDIUS 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Firer (2) DORNAVA: Gomboc, Golob (od 46. Ratek), Makovec, Ser-dinšek, Jurič, Kokol (od 68. Šuen), Belšak, Plohl, Cvetko, Jurišič, Trunk (od 73. Novak). Trener: Metod Verle. BISTRICA - ŠENTILJ JARENI-NA 1:1 (0:0) STRELCA: 1:0 Poljanec (58), 1:1 Gradič (avtogol) BISTRICA: J. Stegne, Hajšek, Ilek, Jelenko, Robar, Simončič, Gradič, A. Stegne, Poljanec, Zu-panič, Drosk. Trener: Robert Pečnik. BRUNŠVIK - ZREČE 2:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Režonja (22), 1:1 Djuranovič (55), 2:1 Režo-nja (83) BRUNŠVIK: Teran, Gomboc, 1. Ogrizek, Keršič, R. Ogrizek, Jovič, Finžgar (od 88. Pek), Mustafa, Režonja, Grahovac, Plav-šič. Trener: Zvonko Rajh. Danilo Klajnšek 1. LIGA MNZ PTUJ REZULTATI 8. KROGA: Hajdina - Mark 69 Rogoznica 4:1, Podvinci - Slovenja vas Zlato-ličje 4:1, Cirkulane - Skorba 0:4, Središče - Boč 1:1, Bukovci - Apače 2:2, Gorišnica - Videm 3:0 1. HAJDINA 8 8 0 0 27:4 24 2. SKORBA 8 5 1 2 20:15 16 3. GORIŠNICA 8 5 12 19:15 16 5. PODVINCI 8 4 1 3 18:14 13 6. APAČE 8 4 13 16:14 13 7. MARK 69 ROG. 8 3 14 11:14 10 8. BOČ 8 2 2 4 6:11 8 9. BUKOVCI 8 2 1 5 14:17 7 10. SL. VAS-ZLAT. 8 2 1 5 9:18 7 11. CIRKULANE 8 2 0 6 9:21 6 12. SREDIŠČE 8 116 12:21 4 PODVINCI - SLOVENJA VAS ZLATOLIČJE 4:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Hren (30), 2:0 Hren (46), 3:0 Hren (52), 3:1 Plazar (75), 4:1 Rižnar (90) CIRKULANE - SKORBA 0:4 (0:4) STRELCI: 0:1 Rojko (12), 0:2 Vogrinec (22), 0:3 Krajnc (29), 0:4 Šmigoc (42) HAJDINA - MARK 69 ROGOZNICA 4:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Krajnc (14), 2:0 Žuran (29), 3:0 Verlak (75), 4:0 Pihler (77) SREDIŠČE - BOČ 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Habjan (27), 1:1 Miljevič (78) BUKOVCI - APAČE 2:2 (0:1) STRELC1: 0:1 Mlakar (25), 1:1 Zemljarič (50), 1:2 Predika-ka (80), 2:2 Rakuša (86) GORIŠNICA - VIDEM 3:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Kvar (2), 2:0 Tobijas (73), 3:0 Zagoršek (82) 2. LIGA MNZ PTUJ REZULTATI 7. KROGA: Mar-kovci - Podlehnik 3:2, Lesko-vec - Spodnja Polskava 1:0, Grajena - Zgornja Polskava 1:4, Tržec - Hajdoše 2:3, Pragersko - Lovrenc 1:0 1. MARKOVCI 7 5 1 1 16:8 16 2. LESKOVEC 7 4 3 0 13:8 15 3. ZG. POLSKAVA 7 4 2 1 14:9 14 4. HAJDOŠE 7 3 3 1 18:15 12 5. PODLEHNIK 7 3 2 2 16:7 11 6. SP. POLSKAVA 7 3 13 13:8 10 7. LOVRENC 7 1 3 3 7:11 6 8. PRAGERSKO 7 1 2 4 8.13 5 9. GRAJENA 7 1 1 5 7:23 4 PRAGERSKO - LOVRENC 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Čelan (55) TRŽEC - HAJDOŠE 2:3 (2:2) STRELCI: 1:0 Emeršič (4), 1:1 Šmigoc (22), 1:2 Kaučevič (30), 2:2 Svenšek (36), 2:3 Ko-drič (54) GRAJENA - ZGORNJA POLSKAVA 1:4 (0:2) STRELCA: 0:1 Plošinjak (12), 0:2 Plošinjak (24), 1:2 Kukovec (80. z 11-m), 1:3 Plošinjak (86), 1:4 Plošinjak (89) LESKOVEC - SPODNJA POLSKAVA 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Merc (65) MARKOVCI - PODLEHNIK 3:2 (2:1) STRELC1: 0:1 Železnik (14), 1:1 Štrafela (19), 2:1 Štrafela (22), 2:2 Stres (18), 3:2 Janže-kovič (53) VETERANSKI LIGI VZHODNA SKUPINA REZULTATI 7. KROGA: Sava-ria Rogoznica - Grajena 0:3, Tr-žec - Gorišnica 0:4, Markovci - Dornava 0:1 1. DORNAVA 2. MARKOVCI 3. GORIŠNICA 4. TRŽEC 5. ROGOZNICA 6. LESKOVEC 7. GRAJENA 5 0 4 1 4 0 1 2 1 2 1 2 1 1 11:4 16:5 15:5 9:14 9:14 8:16 4:14 ZAHODNA SKUPINA REZULTATI 7. KROGA: Apače - Boč 1:2, Prepolje - Lovrenc 1:1, Pragersko - Polskava 2:2, Skorba - Hajdina 3:0 1. HAJDINA 2. PRAGERSKO 3. LOVRENC 4. BOČ 5. SKORBA 6. POLSKAVA 7. APAČE 8. PREPOLJE 5 0 4 1 3 3 3 2 3 1 2 4 1 1 0 2 17:7 15:13 9:8 11:11 18:12 16:13 9:20 8:19 10. TRŽEC 7 1 0 6 9:19 3 Danilo Klajnšek Športni napovednik ROKOMET 1. A SRL - ženske PARI 6. KROGA (sreda, 19. 10.): Mercator Tenzor Ptuj - Celjske mesnine (v športni dvorani Center ob 19. uri), Kočevje Anubis - Maks, Celeia Žalec - Burja Škofije, Izola - Olimpija, Inna Dolgun - Krim Mercator, Euro-prodikt Brežice - Loka kava KSI. KOLESARSTVO Kolesarski maraton po občini Hajdina V okviru 7. praznika občine Hajdina organizira kolesarska sekcija ŠD Slovenja vas v soboto, 22. 10., kolesarski maraton po občini Hajdina. Start maratona bo ob 9. uri izpred gasilskega doma v Slovenji vasi. Kolesarje bo pot vodila čez Slovenjo vas, Gerečjo vas, Zgornjo Hajdino, Dražence, Spodnjo Hajdino, Skorbo, Hajdoše in nazaj v Slovenjo vas, kjer bodo pogoščeni s toplim prigrizkom in napitki. Poskrbljeno bo tudi za policijsk spremljavo. Vabljeni! FOTO: Črtomir Goznik Ekipa NK Podvinci (skrajno levo je trener Dušan Hvalec) je po osmih krogih prvenstva v 1. ligi MNZ Ptuj na petem mestu. Šahovski kotiček Šah v oktobru Prvi in drugi petek vsakega meseca so na sporedu redni mesečni hitropotezni in pospešeni turnirji Šahovskega društva Ptuj, ki postajajo vse bolj priljubljeni. To kaže tudi vedno številnejša udeležba, čeprav se na papirju »najboljši« ptujski šahisti še vedno izogibajo tovrstnih tekmovanj. Meseca oktobra je na hitropoteznem turnirju sodelovalo 19 igralcev, na turnirju v pospešenem šahu pa 24 igralcev. Na hitropoteznem turnirju so bili doseženi naslednji rezultati: Igor Iljaž 11, Viktor Napast in Janko Bohak 10,5, Dušan Majcenovič 8,5, Zlat-ko Roškar in Anton Zagoršek 8, Miroslav Mihalič 7,5, Martin Majcenovič in Ivan Krajnc 7, Martin Skledar, Silvo Zajc in Jože Kopše 6,5 točke. Na turnirju v pospešenem šahu je bil vrstni red naslednji: Janko Bohak 5,5, Boris Žlender, Viktor Napast, Igor Iljaž in Aleksander Podkrižnik 5, Martin Majcenovič in Milan Fijan 4,5, Leon Selišek, Franc Zajšek, Anton Zagoršek, Tomaž Bajec in Branko Orešek 4 točke. Janko Bohak AvtoD^M Fiat (grande) punto Nekako že ustaljeno velja, da novi Fiatovi malčki rešujejo italijanskega giganta in dolgoletnega proizvajalca vozil iz različnih; v glavnem finančnih kriz. In pri tem ima prihajajoči grande pun-to izjemno pomembno vlogo. Zraven oblike in tehnike so mu nekoliko spremenili tudi ime in tako nakazali na pomembnost punta v tem avtomobilskem segmentu. Novinec je za celih 23 centimetrov (!) daljši od predhodnika in bi si brez posebnega razmišljanja zaslužil ne le nov pridevnik (grande), temveč tudi drugačno ime, kajti novi punto (kot tudi renault clio 3. generacije) ne sodi (več) v razred majhnih avtomobilčkov. Uradno sta ga razvila Italdesign in Fia-tov oblikovalski studio, ampak na boku vozila je podpisan le Giugiaro. Namesto dosedanjih ostrih linij in ravnih površin so oblikovalci novega punta odeli v bolj zaobljene linije in mu nadeli dinamičen prednji del z nazaj potegnjenima žarometoma ter ovalno masko hladilnika. Notranjost velikostno povzema poteze zunanjosti vozila in »ponuja« bistveno boljša prednja sedeža, pregledneje razpostavljena stikala in več prostora na zadnji klopi. Večina motorjev se že sedaj vrti v nekaterih Fiatovih avtomobilih. Ob začetku prodaje bo grande punto na voljo z dvema bencinskima in štirimi dizelskimi motorji: vstopni agregat predstavlja 1,2-litrski štirivaljnik (65 KM) z elektronsko loputo za plin in dodelanim sesalnim sistemom. Tudi 1,4-litrski štirivaljnik s 77 KM je že znan, tokrat pa je prvič na voljo v dvoventil-ski tehniki. Bolj široka je izbira dizlov: zraven osnovnega 1,3-litrskega multijet štirivaljnika s 75 KM si lahko omislite še močnejšo različico z 90 KM ter dve izvedbi 1,9-litrskega štirivaljnika s 120 KM oziroma 130 KM. Pri zasnovi podvozja so inženirji izbrali kombinacijo znanega in dodelanega: spredaj sta kolesi obešeni na McPhersonovi vzmetni nogi, zadaj pa sta povezani s poltogo premo. Izboljšali so zavorni sistem in ga opremili z asistenco pri speljevanju v klanec ter zadržali znani dvostopenjski električni servo volan. Novi punto je moč (proti doplačilu) opremiti z dvopodročno klimatsko napravo, tipalom za dež, opozorilnikom pred izgubo tlaka v pnevmatikah in parkirno asistenco. Na račun večjih in za ta avtomobilski razred manj značilnih zunanjih dimenzij je punto pridobil na varnosti. S kombinacijo vzvojne čvrstosti karoserije, preračunanih zmečkljivih conah in do sedmih varnostnih zračnih blazin (odvisno od paketa opreme) je punto na euroNCAP preizkusnem trku dosegel zavidljivih pet zvezdic. Pri Fiatu pravijo, da so grande punta zasnovali tako, da bi bil najboljši v svojem avtomobilskem razredu. Kako "velik" bo dejansko, pa bomo videli že prav kmalu. Mitsubishi colt - mali enoprostorec s športnim pridihom colt manj ugaja evropskemu kupcu. Pričakovali bi tudi manj ceneno notranjost in vsaj to, da si voznikov sedež »zapomni«, v kakšnem položaju je bil, preden je nekdo sedel na zadnjo klop! Colt je zasnovan in oblikovan kot mestni avto z visoko karoserijo in izrazito padajočim prednjim delom, ki daje vozilu videz majhnega enoprostorca. Da je colt res enoprostorec, zraven višine nakazuje tudi majhno trikotno okno pred sprednjimi vrati. Položno vetrobransko steklo se nadaljuje v zašiljen pokrov motorja, dvodelno sprednjo masko s hišnim logotipom pa obdajata navzgor zavihana žarometa. Kombinacija mehkih linij in manjših steklenih površin coltu dodaja nekaj športnosti. Enostavne poteze karoserije so do neke mere prenesene v notranjost, kjer ni presenečenj: merilniki so zbrani pod nadstreškom pred voznikom, stikala in gumbi pa so razporejeni po široki sredinski konzoli. Monotonost notranjosti vozila so oblikovalci zmanjšali s polprozorni-mi gumbi in nekaterimi aluminijastimi vložki, kar prikrije dejstvo, da so vgrajeni materiali razmeroma preprosti. Med glavne prednosti enoprostorskih vozil sodi prilagodljivost, v coltu pa ji »streže« predvsem pomična, pa tudi odstranljiva zadnja klop. Vzdolžno jo lahko pomikamo za 15 centimetrov in na ta način izbiramo med prostorom za noge ali velikostjo prtljažnega prostora, v katerega lahko pospravimo od 220 do 315 litrov prtljage in ga s preprostim preklapljanjem asimetrično deljivega naslonjala še povečamo na 640 litrov. Mitsubishi colt se je iz avtomobila nižjega sprednjega razreda prelevil v manjšega enoprostor-ca, ki bolj prepriča s solidno tehniko in prilagodljivo notranjostjo; nekoliko manj pa s svojo zunanjo podobo, ki igra še kako pomembno vlogo pri odločitvi o nakupu novega prevoznega sredstva. Pripravil: Danilo Majcen Moje cvetje Mitsubishi colt se s poslednjo generacijo tega modela uvršča med majhne eno-prostorce, kot so na primer opel meriva in renault modus. Nastal je kot rezultat sodelovanja koncerna Daimler-Chrysler in Mitsubishija, izdelujejo pa ga skupaj s smartom forfour na Nizozemskem. Omenjena avtomobila si delita tehnično zasnovo in nekje 60 % vgrajenih delov. Kljub »evropski« pomoči pri oblikovanju Zdravniški nasvet Razmišljanje o odkrivanju raka dojke - II. del Kako je organizirano zgodnje odkrivanje in diagnostika raka dojke pri nas? V jeseni leta 1972 smo odprli dva centra za diagnostiko bolezni dojk v Sloveniji, in sicer na Onkološkem inštitutu v Ljubljani in na Ginekološkem oddelku Splošne bolnišnice v Mariboru. Po njunem zgledu so se kasneje odprli podobni centri v Novi Gorici, Kranju, Celju, Murski Soboti, na Ptuju, Novem mestu in še kje. V severovzhodni Sloveniji so centri v Mariboru, na Ptuju in v Murski Soboti povezani in delujejo kot mreža s Centrom za zdravljenje raka dojke na Ginekološkem oddelku v Mariboru v sodelovanju z Onkološkim inštitutom v Ljubljani. Zdravstveni delavci se zadnja leta intenzivno pripravljamo na organizirano presejanje, pri katerem želimo aktivno povabiti ženske, za katere menimo, da so ogrožene in bodo od takšnega preventivnega pregleda imele največjo korist. In slednjič še nekaj napotkov za ženske, kako ravnati, kaj je možno storiti, da bi bilo tveganje za nastanek napredovalega raka dojk minimalno. Najprej priporočamo redne samopreglede, ker imajo le-ti več namenov. Z rednim samopregledo-vanjem ostaja ženska stalno pozorna na dogajanje v svojih prsih. Drugi namen je, da ženska z rednimi samopregledi natančno spozna tkiva v svojih prsih in prav zaradi tega lahko kasneje opazi tudi najmanjšo Foto: Črtomir Goznik Prim. prof. dr. Borut Gorišek, dr. med., višji svetnik spremembo, ki bi utegnila nastati. Ni namen samopregleda, da bi ženska sama diagnosticira-la rak na prsih. Namen samopregleda je opaziti, da se je v dojki dogodila neka sprememba, tudi samo sum je dovolj, da ženska obišče strokovnjaka, ki bo sum ovrgel oziroma ukrepal, kakor je potrebno. V Sloveniji postaja rak dojke pogostejši po 40. letu starosti, vendar sa-mopreglede svetujemo že od 20. leta starosti dalje. Klinični pregled pri strokovnjaku naj opravi ženska po 30. letu starosti 2-krat letno, ob 40. letu starosti pa bo strokovnjak presodil, ali je kliničnemu pregledu potrebno dodati še ma-mografijo in slednjič priporočamo redne preglede in mamografijo 1-krat na dve leti po 50. letu starosti. Vsa ta priporočila seveda veljajo za ženske, ki nimajo dodatnih dejavnikov tveganja, ti pa so: - podatki o raku na dojki v družini, - podatek o raku sluznice materničnega telesa, - podatek o prvem porodu po 30. letu starosti ali pa da ženska ni nikoli rodila, - podatek o benignih spremembah na dojkah, - podatek o zgodnjem pričetku menstruacij, ki so trajale dolgo, do 55. leta starosti in čez. Zlasti tem ženskam priporočamo prav posebno intenzivno skrb za redne preventivne preglede. Prim. prof. dr. Borut Gorišek Večina trgatev je za nami Prejšnji teden nam je postregel z lepim vremenom, brez padavin. Temperature čez dan so bile prijetne, jesenske, ponoči pa so se že spuščale pod 5 oC. Vse to je vplivalo tudi na rastline, ki se pripravljajo na zimski počitek. Neprezimne posodovke bo počasi potrebno pospraviti v zimovališča. Tiste, ki prezimijo na prostem, pa pripraviti na zimski počitek. Sobne rastline Če ste v septembru populili vitezove zvezde ali ama-rilise, kot jim po domače rečemo, je sedaj čas, da jih posadite ponovno v lonce. Tako bodo ravno nekje okoli božično-novoletnih praznikov cveteli. Najprej jim po-režemo posušeno listje, pri tem bodite previdni, da ne boste zarezali pregloboko. Nato preglejte korenine. Vse posušene, polomljene ali počrnele korenine odstranimo, pustimo pa vse zdrave, svetlo obarvane in mesnate korenine. Svetujem vam tudi, da čebulice pred sajenjem namočite v raztopino Previcurja (0,25 %), saj je bilo letošnje poletje precej vlažno, zato je nevarnost gnitja čebulic dokaj velika. Nato čebulice posadimo, vendar ne v prevelike lončke. Med lončkom in čebulico naj bo le za prst prostora. Lonček napolnite do polovice z zemljo, nato dajte vanj čebulo. Preverite, ali bo po sajenju iz zemlje gledala najmanj polovica čebule. Nato korenine enakomerno razporedite v krog okoli čebule in vse skupaj pokrijte z zemljo. Še enkrat, vsaj polovica čebule mora gledati iz zemlje. Vse skupaj nato zalijemo, pokrijemo s še enim lončkom in damo na toplo. Ves čas skrbimo, da je zemlja vlažna, ne sme pa biti mokra. Šele ko opazimo rast - običajno je to popek, odkrijemo in pričnemo redno zalivati. Ne bodite razočarani, amarilisi ne cvetijo vsako leto. Občasno si vzamejo kakšno leto za počitek, saj cvetenje izredno izčrpa čebulo. Posebej če delamo tako, kot sem opisala. Z zatemnjevanjem namreč dosežemo, da najprej požene cvet, šele nato pa listje. To pa pomeni, da se porablja samo rezervna hrana iz čebulice. Enako velja, če čebule vsako leto silimo k cvetenju pozimi. Sama raje nekaj čebul posadim nekje v januarju ali februarju, s tem jim privoščim daljši počitek, nekaj pa potem spomladi kar na prosto. Velikokrat ne cvetijo tudi tiste čebule, ki smo jih kupili v prejšnjem letu, posebej tiste manjše ne cvetijo. V tem primeru pustimo, da zraste listje, enkrat na teden dognojujemo z gnojili za zelene rastline, še bolje pa bi bilo, da jih spomladi posadimo na prosto. V tem primeru bodo zacvetele v naslednjem letu. Okrasne gredice in balkonsko cvetje Prihaja čas nakupa in sajenja mačeh. Ker je predvsem od sadike odvisno, kako bo rastlina prezimila, je pomembno, kakšne sadike kupimo. Pri tem ne gledamo, koliko cvetov je sedaj nastavljenih in kako velike so od zunaj rastline. Zelo pogosto je zelo velika rastlina celo slab znak. Predvsem je važen močan in gost koreninski sistem. Korenine morajo biti svetle, bele, močne in goste. Sicer je resnično nerodno, da preverjamo koreninski sistem pri nakupu, a če smo previdni in nežni, potem ne naredimo velike škode. Kakovost sadik preverimo tudi tako, da primemo rastlino pri koreninskem vratu, to je tik nad zemljo, kjer izraščajo korenine. Če je tam debela in močna, potem je rastlina močna in bo lažje prezimila. Če pa tam že s prsti otipamo samo eno, nežno steblo in se pri jemanju rastline iz lonca prav bojimo, da bomo odlomili celo rastlino od korenin, ima taka rastlina manj možnosti za uspešno prezimitev. Ponekod pričnejo takoj po sajenju težave delati tudi strune, ki objedajo koreninice. Zato nekaj dni pred sajenjem zakopljite 10 cm globoko v tla nekaj olupljenih krompirjev. Označite si jih z palčkami. Zgodaj zjutraj ali pozno zvečer pa preverite krompirje. Če so se vanje zarili rdečkasti in trdi »črvi«, kot jih radi opišemo, potem vam svetujem, da ob sajenju uporabite granulirani insekticid - Volaton G. Uporabite ga natančno po navodilih, ker je dokaj močan in lahko z njim naredite tudi veliko škode za okolje. Miša Pušenjak Ptuj • To in ono o lokalih Dobri plačniki niso ogroženi Mestna občina Ptuj je lastnica 214 poslovnih lokalov in 23 garaž. Kot je povedal vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje MO Ptuj Janko Širec, so v bistvu vsi lokali tako ali drugače zasedeni, v Slomškovi 12 je "prazen", ker nad njim visi denacionalizacija, za Krempljevo 2, ki je tudi že oddana, pa se pripravlja celovit projekt ureditve. Nekaj lokalov pa je "praznih" tudi zaradi tega, ker so lastniki "pozabili" na plačilo najemnin in jih zato sodno preganjajo, iščejo jih izterjevalci, nekaj najemnikov pa so tudi že deložirali. Slika praznega lokala sredi mesta, pri katerem so stekla prelepljena s papirjem, niso lepo ogledalo mesta, saj kažejo na to, da se "nič ne dogaja", čeprav se v bistvu dogaja marsikaj. Najemniki poslovnih lokalov mestnemu proračunu dolgujejo krepko čez 100 milijonov tolarjev, dolgovi se vlečejo že iz leta 1993 pri nekaterih, nekateri med njimi so tudi že prenehali z dejavnostjo. Za lokal v Lackovi, kjer je bila nekoč slaščičarna, ki bi jo mestno jedro še kako potrebovalo, kjer bi turisti in drugi lahko tudi pozajtrko-vali, so v MO Ptuj prejeli že deset vlog, zanj se zanimajo podjetniki od Ljubljane do Maribora, vendar žal zaradi dolga najemnika morajo reči, da "ni prazen". Poslovne prostore Mestna občina Ptuj oddaja na javnih razpisih. Cena za m2 poslovnega prostora se Kako so za mesto skrbeli v srednjem veku: Člen 207: O pustih domcih Kdor ima v mestu pust domec ali razpadajočo pusto hišo brez stanovalca, za katero se daje zemljiška pravda, mora v roku, ki ga od njega zahteva sodnik in svet, tako zemljišče, domec ali razpadajočo pusto hišo pozidati ali pa prodati komu drugemu, ki jih bo pozidal. Če tega ne stori, je po preteku enega leta izgubil pravico (do te posesti), sodnik in svet pa smeta tak pusti domec ali razpadajočo pusto hišo zaradi zemljarine, obveznosti stražarjenja in davka zaseči, prepustiti ali preprodati. Če se pa ne ve za dediče in niti to, komu pusti domec ali pusta hiša pripadata, smeta na omenjenem svetu sodnik in svet nabiti javno vabilo ali pisno oznanilo vsakomur, ki ima domnevno pravico do tega zemljišča ali hiše, da bi to pravico lahko uveljavil v roku enega leta, kot se spodobi, in da bi tak domec ali razpadajočo pusto hišo v letu dni pozidal ali odprodal, sicer bi izgubil pravico do te lastnine, kakor je navedeno zgoraj. (Dodatni komentar ni potreben, je zapisala Marija Hernja Masten, ki je brskala po statutu iz leta 1513). v MO Ptuj giblje med 2,5 do 6,5 evra in se izračunava po pravilniku za izračun najemnin za poslovne prostore in garaže. Ob najemnini mora najemnik redno plačevati še obratovalne in druge stroške. Pogodba o najemu poslovnega prostora ga zavezuje, da sme najete prostore uporabljati izključno za registrirano dejavnost, prostore pa je dolžan uporabljati in vzdrževati kot dober gospodar. Prav tako poslovnega prostora ne sme oddati v celoti ali v delni najem, če za to nima soglasja lastnika. V pogodbi je tudi zapisano, da mora najemnik vsaj enkrat letno po predhodnem obvestilu najemodajalcu omogočiti pregled prostorov, da se ugotovi, ali jih uporablja skladno s pogodbo. Nekaj primerov, ko se ti niso uporabljali namensko, so v MO Ptuj že imeli, zato bo preventivnih ogledov oziroma pregledov v bodoče več. Nemogoče pa je imeti kontrolo nad vsemi, ker bi potem morali imeti v MO Ptuj samo enega človeka zaposlenega za to, da se bo sprehajal od lokala do lokala in izvajal preglede. Morda to ne bi bilo niti tako narobe, ker bi na tak način tudi lahko nekatere ne-plačnike na nek način "spodbujali" k večji disciplini. Glede na dolg, ki je iz najemnin, bi se ga splačalo imeti. Zdaj gredo v preglede vedno oziroma tja, kjer je velika verjetnost, da je nekaj narobe, pravi Janko Širec. Drugih posegov, kot so vzdrževalna dela, ki so s pogodbo prav tako opredeljena, najemniki naj ne bi izvajali brez soglasja. Gre za posege, ki presegajo vzdrževalna dela, ker jih sicer ne bo mogli poračunati z najemnino, zato morajo za vsa vlaganja predhodno pridobiti soglasje lastnika. MO Ptuj posebne postavke za obnovo lokalov nima, razen v primerih, ko gre za celovito obnovo nekega objekta, kot je na primer Čučkova 2, kjer so nekaj poslovnih lokalov uredili na novo. Javna sredstva tudi za zasebne lastnike stavb? V zadnjem času nekatere najemnike močno skrbi določilo v najemnih pogodbah, glede prenehanja pogodbe jih je sicer še več, ki govori o tem, "da najemodajalec lahko odpove najemno pogodbo brez razloga z odpovednim rokom enega leta". Gre za določilo oziroma dikcijo, ki so jo povzeli po najemni pogodbi ljubljanske občine, ki pa je ne gre jemati dobesedno, poudarja Janko Širec, saj se najemnik, ki je redni plačnik oziroma se dosledno drži najemne pogodbe, nima "ničesar bati", brez razloga ga ne bodo vrgli na cesto. "Ko pogodbo podpišemo, namreč ne vemo, kakšnega najemnika smo dobili, bo redni plačnik ali ne. V nobenem Pa brez zamere Drugačni Kaj imamo mi, prestolnica pa ne Na tem koncu Slovenije živimo zanimivi ljudje. Saj ne, da bi drugje po naši deželi živeli bolj mrakobni ali pusti ljudje, ampak nekako se zdi, da so ljudje v teh krajih še posebej zanimivi in polni nekih čudnih, a vseeno izredno simpatičnih in za človeka, ki rad opazuje ljudski karakter, izjemno zanimivih lastnosti in navad. Če imamo v mislih tolikokrat opevano prestolnico ali bolje kar cel zahodni del dežele (preko Trojan), tukaj v teh zadevah vseeno imamo pokazati (ali videti, odvisno, na kateri strani opazovanja se nahajate) precej več, kot pa ima centrala naše države. Kar je izjemno zanimivo. Kajti tukaj živeči ljudje dostikrat modrujemo in javkamo nad tem, kako nam žabarske srajce kradejo denar, pa avtocest nam nočejo zgraditi, pa pipico za investicije nam vedno bolj zapirajo in tako dalje. In potem smo mi tukaj, v od boga in vlade pozabljenem delu dežele, prepuščeni sami sebi in se moramo znajti s tistimi nekaj fičniki, ki še "za burek niso". No ja, vse to je sicer bolj ali manj res, ampak pri tem radi pozabljamo, da vseeno fičniki in sedeži podjetij in dober asfalt in tako dalje niso ravno vse na svetu. Nekaj naše pozornosti bi vseeno moralo pripasti tudi drugi, nefinančni plati življenja. Recimo, karakterju in, kako naj se izrazim, da ne bi izpadel preveč nastopaško napihnjen, "občutenju življenja". Ljudje na tem koncu nekako drugače občutimo življenje, kot ga občutijo tolikokrat občudovani žabarji. Res je sicer, da je v prestolnici večinoma več priložnosti kot tukaj, pa tudi več se dogaja. Če si tam, si v centru dogajanja (mišljeno seveda v naših nacionalnih merilih), v centru informacij in kapitala. A vendar, to je tudi bolj ali manj vse. Kajti tisto, kar nekoliko tenkočutna (ali sociološko naravnana) duša v prestolnici začne slej ko prej pogrešati, je prebivalcem našega velemesta prikrajšano. Ravno prej omenjeno občutenje življenja manjka prebivalcem mesta sredi ljubljanske kotline. Kajti mesto (okej, za slovenske razmere velemesto) sicer ima dušo, vendar je ta duša nekaj popolnoma drugačnega kot duša, vonj in duh, ki ga človeku nudijo kraji, v katerih živimo. Zdi se, da tukaj življenje občutimo bolj pristno, kot pa oni tam gor (oziroma, preko). Da bo jasno, o čem je govora - vzemite, na primer, ker je pač času primerno, trgatve in martinovanje. V Ljubljani pojma nimajo, za kaj pri tem gre. Pravzaprav se jim zdi nekak eksotičen izlet, kadar se v tem času odpravijo prek Trojan. Zakaj? Zato, da bi se napili in utrgali tistih par grozdov? Ne. Sem v naše, neraziskane kraje, mestna gospoda hodi, da se naužije ene čisto drugačne izkušnje. Ne toliko izkušnje neokrnjene narave, ampak izkušnje pristnega občutja življenja. Naravo lahko mestna gospoda iz-kuša tudi na trimu na Rožniku in po Večni poti. Gospoda se tukaj v naši krajih naužije nečesa, kar je pristno človeško, ne toliko zapacano z biznisom, konkurenco in poslovnim komolčarstvom. Tukaj se naužijejo nekih drugih odnosov in občutkov. Ne nujno izključno pozitivnih, ampak vsekakor pristnih in življenju bolj prvinskih. To je kapital, ki ga imamo in o katerem bi morali prekleto dobro razmisliti, bomo tržili. Gregor Alič Foto: Črtomir Goznik V starem mestnem jedru Ptuja je več praznih lokalov, ki čakajo na nove najemnike. Ker pa so nekateri na sodišču, so zato prisilno zaprti, čeprav se zanje že zanimajo novi najemniki. Nobenega opravičila pa ni, da nanje čakajo neurejeni, z napisi in tablami prejšnjih najemnikov in podobno. primeru pa ni "nevarnosti" za dobrega plačnika, omenjena dikcija je le še ena varovalka glede na probleme, ki jih imamo z neplačevanjem najemnin za poslovne ^rosto-re," še dodaja Janko Širec. V vsakem primeru pa je interes MO Ptuj, da najemniki posvečajo posebno skrb urejenosti lokalov. MO Ptuj ima velike probleme že z vzdrževanjem stavb, v katerih so lokali, kar nekaj sredstev letno namenja za vzdrževanje stavb v mestnem jedru, gre za popravila dotrajanih streh in druga vzdrževalna dela, ki vplivajo na varnost in trdnost objektov, zato ji tudi zmanjkuje denarja za samo urejanje lokalov, ki ga sedaj bolj ali manj prepušča najemnikom, skladno z najemnimi pogodbami. Že nekaj časa pa v MO Ptuj potekajo prizadevanja, spodbudila jih je svetnica Marija Magdalenc, da bi se obnove pročelij stavb in streh v starem mestnem jedru lotili z odlokom, ki bi omogočal lastnikom določenih območij v starem mestnem jedru, da tudi s pomočjo javnih sredstev uredijo stavbe tako, da bo mesto kot celota privlačno za domačine in turiste. Vzor je lahko MO Koper, ki bo letos za te namene zagotovila 36 milijonov tolarjev, pri čemer bo posamezno obnovo subvencionirala v višini 40 odstotkov vrednosti pogodbenih del. Takšen način pristopa k urejanju mestnega jedra, ima več prednosti, poleg urejenosti, skrbi za ohranjanje kulturne dediščine, prispeva k oživljanju in posledično k večjemu zanimanju tako obrtnikov in podjetnikov, da se s svojo ponudbo naselijo na teh območjih, ki postajajo s tem tudi privlačnejša za obiskovalce. Kot je povedal direktor uprave MO Ptuj mag. Stanko Glažar, naj bi podoben odlok zagledal luč sveta v MO Ptuj še letos. Pripravljajo ga sočasno z osnutkom proračuna za leto 2006, saj so pogoj za njegov sprejem zagotovljena proračunska sredstva. V tem trenutku jih sicer še ne vidijo. MG Ptuj • Na obisku v Petljinem gostinstvu V Pomarančo po kozarec zdravja in sprostitve Petljino gostinstvo se uspešno razvija, pred kratkim je odprlo svojo peto Pomarančo, ob dveh na Ptuju, po eni v Ormožu in Ljutomeru, so jo prejšnji mesec odprli še v Murski Soboti. Njeni prvi koraki so več kot uspešni. Skupaj imajo vse Pomaranče 350 sedežev, poleti pa je še posebej vabljivo posedati na njihovih terasah. Pomaranča ob Dravi s teraso navdušuje tudi sedaj v jeseni, hlad odganjajo plinski grelniki in pa čudovit pogled na ptujski grad oziroma veduto Ptuja. S Pomarančinega vidika je nepozabna. Kot je povedal Aleš Vilčnik, vodja Petljinega gostinstva, se zelo trudijo, da bi zadržali kvalitetno ponudbo in jo še nadgrajevali. Gostje pri njih uživajo v prestige kavi z vročo čokolado, ki je eksluzivno postrežejo samo v njihovih lokalih, kozarec zdravja pa vsak najde v naravnem pomarančnem soku, iztisnjenem iz svežih pomaranč. Poleti so jim postregli tudi frapeje, ledeno kavo, ledeno čokolado, pomarančno osvežitev s sladoledom in še kaj bi se našlo. Predvsem pa so Pomaranča bari znani po kvalitetni kavi in pomarančnem soku. Odprti pa so tudi za različne prireditve, športne in glasbene, tako da lahko vsak najde nekaj, kar ga bo pritegnilo. V baru ob Dravi na Ptuju in v Murski Soboti med tednom poslujejo do 23. ure, ob petkih in sobotah do ene ure zjutraj. V sklopu Pomaranče ob Dravi deluje tudi športni park, v katerem se je letos že veliko dogajalo. Uspešno so izvedli turnir v Pomaranča ob Dravi ima tudi svoj športni park. Štajerski TEDNIK LOČENA PIŠČAL OKUŽBA, BOLNOST NAPAKA PRI KOŠARKI KOŠARKARSKI KLUB IZ SOLUNA ŽIVAL Z VELIKIMI ROGOVI ITALIJANSKI NOGOMETNI VRATAR (ROJ. 1951) AMERIŠKA SPRINTERKA PERRY DREVO TROPSKE AFRIKE RAZLOŽENA VAS PRI PODKUMU KAREL ŠIROK ZAČIMBA ZA PICO SREDNJEVEŠKA KRATKA IGRA ANGELA MERKEL TENISAČ TURNBULL VLASTA (DOMAČE) PODOBA REKA LOIRE PEVKA LARSON PESNICA MUSER NEMŠKA PISATELJICA AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC BYRNES OTOK V INDONEZIJI ŠTORAST ČLOVEK, OKORNEŽ LJUDSTVO V AVSTRALIJI odbojki, se vključili v športni vikend Športnega zavoda Ptuj. Sodelujejo pa tudi z ženskim odbojkarskim klubom iz Ptuja. Aleš Vilčnik pravi, da bo prireditev, glasbenih in športnih, v bodoče še več, zavedajo se, da se morajo za goste nenehno truditi, samo tako jih bodo obdržali in pridobili nove, ker dober glas seže v deveto vas. Vseh, ki se maksimalno trudijo za goste, je 38, veliko je študentk. Zelo so ponosni na svoji misici, Tatjano Caf in Tadejo Lašic, finalistki tekmovanja za mis Slovenije 2005, Tatjana pa je tudi prva mis simpatičnosti na tekmovanju za mis Slovenije. Peta Pomaranča ni zadnja, je prepričan Aleš Vilčnik, še jih bo, trenutno se ozirajo po dobrih lokacijah. Nekaj jih je že na vidiku. MG Foto: Črtomir Goznik Aleš Viičnik, vodja gostinstva v Petlji. Zgodba o Pomaranči v vroči čokoladi - dnevni kava bari v trgovskih centrih -je v bistvu enostavna - ustvariti prijeten prostor, ki zaradi svoje prepoznavnosti in značaja nudi gostom tisto udobje, zaradi katerega se radi vračajo. Veseli me, da so Ptujčani kava bar spoznali in ga sprejeli. Povabilo na kavo torej še velja, je lani za Štajerski tednik povedal arhitekt Matjaž Vraber, ki je izdelal celostno ureditev dnevnega bara Pomaranča v vroči čokoladi. Foto: Črtomir Goznik Zg. Hajdina • Pri Kureževih ličkali koruzo Tako so delali nekoč Pri Kureževih,na domačiji Ludvika Kureža na Zg. Hajdini, je bilo pred dnevi posebej veselo. Članice društva žena in deklet občine Hajdina so tam pripravile dva zanimiva dogodka; najprej ročno trganje koruze, potem še kožuhanje - ličkanje na način, kot so to počeli nekoč. Marta Sitar, predsednica društva žena in deklet občine Hajdina, je že šesto leto zapovrstjo na svoji domačiji pripravila sprejem za udeleženke druženja. Nekatere na kolesih, druge na vozu pa so se Hajdinčanke in okoličanke nato zapeljale na bližnjo Kureževo njivo, kjer so si za dobro voljo naprej zapele, potem pa se podale v koruzo in je v slabi uri potrgale za cel voz. Kožuhanje je bilo čez dva dni, prav tako pri Kureževih, kamor so Hajdinčanke povabile članice sosednjih društev in aktivov, hajdinske ljudske pevce, muzikante in tudi župana Radoslava Simoniča in člana občinskega sveta Janka Merca. Kožuhanje so si popestrili še z nekaj šalji- vimi igrami, povezanimi s kožu-hanjem na kmetih, manjkalo pa ni plesa, glasbe, dobre postrež- be in povrh še slastno pečenih kostanjev. TM Hajdinčanke so se najprej podale na polje potrgat koruzo. eno p I u J POKRAJINSKI MUZEJ FTUJ Jesenski ŽIVŽAV ob svetovnem tednu otroka Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: SPREGA, TREMOR, REKORD, IVANKA, TI, AIN, NADA, JT, PARNIK, ŠKRIC, OLIMP, KROGI, SAPER, RODNOST, KRT, TŽ, ANT, PECS, ANDRA, ORTIF, LIN, LANTENA, OKO, KEIRAN. Foto: TM Juršinci • Že trinajsta Zahvala jeseni Kraljica konjereje je Maja Hojnik V nedeljo je Društvo za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinci pripravilo že trinajsto prireditev pod naslovom Zahvala jeseni. Tokrat se je v glavnem predstavila vas Hlaponci, kjer so od nekdaj imeli veliko konj, letošnja Zahvala pa je bila posvečena konjereji. Oslički so prišli s Polenšaka. Kot nam je povedala predsednica društva Marta Toplak, danes sicer ni več veliko konj, kljub vsemu pa se ljudje še s konjerejo vedno ukvarjajo in vse več je športnih konj za jahanje. Nedeljska povorka je bila tako namenjena konjem. Začeli so jo šolski otroci s kartonskimi konji, sledile so bivše kraljice jeseni, tokrat na konjih, nakar se je predstavila vas Hlaponci. Videli smo kmečka dela povezana s konji, oranje, brananje, grab-ljanje listja, izlete s koleslji, gostovanjščake na lojtrnih vozih, predstavljene so bile konjske obrti, kot so kova-štvo, sotlarstvo. Predstavila se je tudi slovenjegoriška konjenica, ki je prijahala skupaj z letošnjo kraljico konjereje Majo Hojnik, študentko, ki je velika ljubi- Kraljica konjereje Maja Hojnik teljica konj. Na koncu so se predstavili še rejci oslov, teh pa ni v Hlaponcih, prišli so iz Polenšaka. Ob lepem sončnem dnevu se je prireditve udeležilo ve- liko število obiskovalcev, kar je nedvomno največja nagrada prizadevnim članom Društva za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinci. Fl Maribor • Prvi Dnevi zaščite in reševanja Osrednji dogodek - državna vaja Vlak 2005 Na prvih Dnevih zaščite in reševanja, ki so potekali v Mariboru od 13. do 15. oktobra v organizaciji Ministrstva za obrambo in Mestne občine Maribor, so sistem zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah v Sloveniji predstavili tudi širši javnosti. Otvoritvene slovesnosti sta se v četrtek, 13. oktobra, na Grajskem trgu v Mariboru poleg poveljnika Civilne zaščite Slovenije in predsednika organizacijskega odbora Mirana Bogataja udeležila tudi podpredsednik državnega zbora Vasja Klavora in mariborski župan Boris Sovič, ki sta izrazila prepričanje, da bodo s prvim festivalom zaščite in reševanja dokazali, da tudi prostovoljci profesionalno obvladujejo najzahtevnejše reševalne veščine in uporabo sodobne reševalne opreme. Glavnina vseh dogajanj je potekala v mestnem jedru, kjer se je na mariborskih trgih predstavilo 35 proizvajalcev sodobne opreme za zaščito in reševanje, svojo dejavnost pa je predstavilo 12 nevladnih organizacij, ki aktivno sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih ob najrazličnejših naravnih ali drugih nesrečah. Osrednji dogodek trod-nevnega dogajanja v Mariboru je bila četrtkova državna zaščitno-reševalna vaja Vlak 2005, na kateri je ob predpostavki, da se je pri Magdalen-skem parku na Taboru potni- ški vlak zaletel v avtocisterno z nevarno snovjo - plinom, sodelovalo blizu 600 udeležencev. Z vajo so preverjali sposobnost in učinkovitost organov vodenja, pripadnikov civilne zaščite, zdravstvenih enot, reševalnih in gasilskih enot (med katerimi je bilo tudi 10 gasilcev PGD Ptuj z dvema specialnima voziloma) ter drugih organov in organizacij, potrebnih za ukrepanje v veliki železniški nesreči. V okviru "Festivala zaščite in reševanja", kot so ga poimenovali, so pripravili tudi več organiziranih aktivnosti Foto: M. Ozmec Potek vaje sta pozorno spremljala tudi (z desne) poveljnik CZ Slovenije Miran Bogataj ter mariborski župan Boris Sovič. Foto: M. Ozmec Ob "trčenju vlaka s plinsko avtocisterno je "zagorelo tudi nekaj bližnjih avtomobilov. za mladino in otroke, v katere je bilo vključenih prek 1000 mladih udeležencev, poleg državnega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči Rdečega križa Slovenije in Civilne zaščite Slovenije pa so pripravili tudi srečanje gasilske mladine, ki se ga je udeležilo okoli 500 mladih gasilcev iz vse Slovenije, ki so se med seboj tudi pomerili. V petek je mariborsko prireditev obiskal minister za okolje in prostor Janez Podobnik, ki se je udeležil posveta o varstvu pred uto- pitvami, ogledal pa si je tudi predstavitev aktivnosti v mestnem jedru. Sklepni del tridnevnega dogajanja v Mariboru pa sta si v soboto, 15. oktobra, ogledala tudi minister za obrambo Karel Erjavec in generalni direktor Republiške uprave za zaščito in reševanje Bojan Žmavc, ki sta prireditev pohvalila ter poudarila, da je še posebno pomemben preventivni pomen sistema zaščite in reševanja, ki je zelo pomemben del nacionalne varnosti. Zadnji dan sta mariborsko prireditev obiskala tudi na- čelnik generalštaba Slovenske vojske, general major Ladislav Nipič, ter minister za zdravje Andrej Bručan. Po napovedih organizatorjev naj bi drugi Dnevi zaščite reševanja potekali leta 2007 v Novi Gorici. M. Ozmec HVALA Pred kratkim sem doživel nesrečo pri delu. Lahko bi rekei, da sem se še enkrat rodii. Ob takih trenutkih človek spozna prijatelje. Jaz sem spoznal, da jih imam. Zato se njim in kolektivu RM Vuk, d. o. o., zahvaljujem. MILE J. Foto: Fl Foto: Fl Prireditvenih Torek, 18. oktober 11.00 Maribor, SNG, strokovni pogovor o uprizoritvi Kraljica Margot, MalOd 17.00 Ormož, prostori Osnovne šole, razstava izdelkov iz ličja in pletenje modnih dodatkov iz ličja, z vami bosta Marija Horvat in Saška Ozmec 18.00 Ormož, prostori Osnovne šole, predavanje Učinkovita komunikacija, predaval bo dr. Marijan Ivanuša 18.30 do 20.00 Ormož, v prostorih gimnazije, Badminton 19.00 Maribor, Galerija Media Nox v Židovski ulici 12, predavanje dr. Božidarja Kanteta - Cenzura in podoba 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Poljubljane z mr. Beanom, za izven - Ptuj, Lekarna v Trstenjakovi 9, na ogled je fotografska razstava Borisa Voglarja z naslovom Ohranimo mladost Sreda, 19. oktober 11.00 Maribor, SNG, Strokovni pogovor o uprizoritvi Medtem, MalOd 15.00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu, otvoritev razstave Podoba Turkov v Evropi 17. stoletja, razstava bo na ogled vse do 26. oktobra 17.00 Ptuj, Dom upokojencev, terasa 1D, Babice in dedki pripovedujejo 17.00 Maribor, SNG, Slavnostna akademija o prazniku Mestne občine Maribor, KazDvo 17.00 Ormož, Vinoteka hotela, Predstavitev širši javnosti kulturne dediščine ormoškega območja skozi čas v sliki in besedi, predavateljica Zdenka Kresnik 17.00 Ptuj, Miheličeva galerija, odprtje razstave kiparskih del Viktorja Gojkoviča, razstava je posvečena umetnikovi 60-letnici 20.00 Ptuj, Mestno gledališče, Poljubljanje z mr. Beanom 20.00 Maribor, SNG, Srečko Fišer Medtem, VelDvo 22.00 Maribor, SNG Gledališki song in pesem s ceste, MalOd Četrtek, 20. oktober 10.00 Ptuj, Dom upokojencev, terasa 1D, Babice in dedki pripovedujejo 11.00 Maribor, SNG, strokovni pogovor o uprizoritvi Kralj Ojdipus, MalOd 17.00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka na Trgu svobode 16, svečana podelitev knjižnih nagrad in Literarno srečanje z mladinsko pisateljico Nejko Omahen 18.00 Žetale, večnamenska dvorana, predavanje Kako nastane energetsko varčna hiša 19.00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjka, predavanje z naslovom Vse tri generacije z roko v roki v 21. stoletje, predavateljica Anite Kovačič 19.00 Ptuj, Stara steklarska delavnica, srečanje s kiparjem Viktorjem Gojkovičem 19.00 Ptuj, CID, filmska projekcija Stranpota Prejeli smo Šolniki iz Majsperka poskrbeli za pravi in prvi pelin ljubiteljskih kulturnikov v občini Res je, nekateri učitelji in učiteljice tamkajšnje osnovne sole so takoj po začetku šolskega leta kulturnikom naznanili, da je šale v ljubiteljski kulturi konec ^ Kulturna društva v občini so bila vabljena k sodelovanju na osrednji prireditvi ob 9. občinskem prazniku v Majšperku. Nekoliko kasneje pa, kot strela z jasnega, udarijo na plan besede, da smo se v kulturnem programu iz učiteljev celo norčevali ^ Vsi kulturniki smo bili nad člankom nadvse začudeni, zato smo se nanj tudi odzvali. Grenko čašico pelina so si natočili sami. Ni jim bila od članice ljubiteljskega kulturnega društva (v resnici od pedagoške delavke Lee Kitak), ki je odigrala monolog »Nova učiteljica«, niti ponujena. Nihče ni spraševal otrok, še manj pričakoval njihove odgovore. Vsi obiskovalci so bili namreč 8 minut v »Krotildinem razredu«. Kritike so vedno dobrodošle, se tudi pričakujejo. Znamo jih seveda tudi sprejemati, a le do določene mere. In naposled nas zanima tudi to, ali so teme »izza kulisja« v šolstvu res prepovedane? Ce so želeli s člankom v časopisu poudariti, da so bili tega dne prezrti, potem naj o tem razmišljajo odgovorni. In še to. Po mnenju nekaterih obiskovalcev naj bi tudi učitelji spremljali kulturne prireditve brez klepetanja. Upamo, da tokrat ni bil ta vzrok le »Nova učiteljica«. Nastop je bil odigran v kulturnem programu ob 9. občinskem prazniku, ne na prireditvi ob otvoritvi šole. Sicer pa, sej že vemo, da se s kritiko da narediti tudi dobra reklama. Zato »hvala«, pedagoški delavci, da na takšen način podpirate ljubiteljsko kulturo v občini Majšperk. Za daljše odgovore žal res nimamo časa, saj smo z idejami in delom že v novi kulturni sezoni 2005/2006. Vabljeni k sodelovanju, podpisniki članka, da dvignemo kvaliteto »krajših dramskih del in skečev«. Kakorkoli že, mi v ljubiteljski kulturi delamo z veseljem in za vse ljudi. Ob koncu hvala ravnatelju ter vsem učiteljicam in učiteljem podružničnih šol Ptujska Gora in Stoperce, kijih je preprosta vsebina tega skeča le nasmejala. To je tudi eden izmed glavnih namenov delovanja ljubiteljske kulture, spoštovani podpisniki članka »Nova učiteljica Krotilda«. Bogat, kot jesen, je bil prvi pisni javni pozdrav ljubiteljski kulturi iz nove oranžne hiše učenosti v Majšperku. DPD Svoboda Majšperk, predsednik Anton Šoba ŠKD Sestrze, predsednik Primož Lorber KPD Stoperce, predsednica Anica Rejec KUD Majšperk, predsednik Andrej Dobersek Mali oglasi STORITVE ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. KMETIJSTVO PIŠČANCE domače reje za zakol prodam. Ekart, Starše 85 b, tel. 688 30 21._ PRODAM koruzo z njive v storžih ali zrnje. Lokacija Stojnci, telefon 041 590 836. PRODAM stroj za ličkanje koruze. Tel.: (02) 782 1851. Vsak četrtek ob 20.00 uri micoùm 7 1 mićfiffm. 7 7. ŠTAJERSKIH 7 - Vem da me rada imaš 6. TAPRAVIFALOTI-V planinah 5. Ans. SIMONA GAJŠKA - Važno je, da se vrti 4. PPRAVI MUZIKANTI - Ljubezni čar 3. SLOVENSKI ŠOPEK - Vino, smeli in muziloi 2. Ans. ISKRICE - Mamine pesmi 1. Ans. PARIŽANI-Oh, ta ljubezen 1. BRIGITA ŠULER-Želja Si moja 2. MILI & DOLORES - Lipa domoča 3. DEJA VU BAND - PrI'te na Štajerslio 4. STANE VIDMAR - Če bi bog mi dal moči 5. MARINA HUBER - Prava goričanka 6. PRIFARSKI MUZIKANTJE - IMoja dekl'ca 7. FRAJKINCLARI - Štajerci smo ludi pravi Poskočnih 7 Veličastnih 7 Glasujem za:_ Ime in priimek: , Tel. številka: _ ft na nfiBlov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj Orfejčkove SMS glasbene iel|e: 041/818-666 Nagrado prejme: Kristina Korez, □rbetinci 4a, 225SVItoman:l BELE kokoši in peteline, težke od 4 do 5 kg, po 750 SIT za žival, naročila sprejemamo na tel. 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23. NEPREMICNINE GARAŽNI prostor v centru Ptuja oddam v najem. Tel. 031 382 976. ODDAM hišo v najem. Tel. 031 355 541, zvečer. PRODAM štirisobno stanovanje, 105 m2, v Kajuhovi ulici 3 na Ptuju. Tel. 031 386 224._ V NAJEM oddam delavnico 8 krat 6 m v Zabovcih. Tel. 766 82 41. DELO DELO V AVSTRIJI! Za našo znano restavracijo v Gradcu iščemo kuharja s končano srednjo šolo in z vsaj pasivnim znanjem nemškega jezika ter vodjo izmene, za stanovanje je poskrbljeno. Tel. 0043/ 6991 0003289, Gasto-und Han-delsgesellschalt, m. b. H, 8020 Graz, Eggenberger - Alle 91. ZAPOSLIMO za nedoločen čas samostojnega monterja ogrevalnih naprav. Dobro plačilo. Tel. 041 639 797 ali 02 764 45 71. MIT, Aleš Horvat, s. p., Pobrežje 158, 2284 Videm pri Ptuju. MOTORNA VOZILA ŠKODO favorit, letnik 93, lepo ohranjeno, registrirano, prodamo. Tel. 783 07 21._ PRODAM ibizo, staro dve leti, dobro ohranjeno. Tel. 775 18 61 ali 041 317 385. PRODAM citroen ZX 1,6, letnik l993, prva reg. 1996. Tel. 755 74 61, zvečer. RAZNO iPoiluiaj'tE nai, na íustouriEin íjiíztuí RADIOPTUJ ^ d^bietcc www.radio-ptuj.si Zavarovalno zastopniška družba DIGNUS, d. o. o., ponuja delovno mesto na področju trženja zavarovalniških produktov in vzajemnih skladov. Smo pooblaščeni zastopniki Zavarovalnice Triglav, d. d, Zavarovalnice Slovenica, d. d., Zavarovalnice Tilia, d. d., KD Investments, d. o. o., Triglav, družba za upravljanje, d. o. o., in Probanke DZU. Ponujamo: znane stranke redno zaposlitev honorarno delo dober zaslužek Dodatne informacije na tel. št. 041 778-408. Ponudbe pošljite v 8 dneh na naslov DIGNUS, d. o. o., Valvazorjeva ulica 38, 2000 Maribor. PODARIM posteljo in lesena balkonska vrata. Tel. 778 35 31. Se včasih na dvor^ču tvoj korak in glas se sliši, a pogled zaman te išče, da bi vsaj še enkrat te objeli... To le naše tihe zelje so in sanje. Morda pa slišiš tih šepet, da globoko v naših srcih si ujet. SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 15. oktober 2004, ko je prenehalo biti srce dragemu možu, očetu, dedku Jožetu Marohu TRŽEC 48 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Čeprav drugače kot nekoč, si vedno in povsod z nami. Zelo te pogrešamo: tvoji najdražji NaroČite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. ^ _ lir z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! AERipĐIKe www.aerobika.net NAROČILNICA ZA TEDNIK Ime in priimek: Naslov: Pošta: ^ Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis: 1 RADIO IhUNK Ptuj io.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. v Štajerski TEDNIK in AER0ĐIKE Ta teden prejme ^ ^ osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: TAl CHICHUAN, TREBUŠNI PLES. UADBA ZA MALČKE. SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA 1 IME IN PRIIMEK Albin Fras Hum 60,8870 Ormož Nagrajenec prejme nagrado po pošti. Ptuj • Grajski hrib v znamenju trgatve Z Mestnega hriba na ptujske ulice Letošnja trgatev na grajskem hribu, ki se je že po tradiciji pričela na grajskem dvorišču, kjer so trgali modro kavčino, podmladek stare trte, ranfol in zirfahndler, nadaljevala pa v Mestnem in Pro-štijskem vinogradu, je za razliko od lani potekala v lepem vremenu. Foto: Črtomir Goznik Trgače je na grajskem hribu spodbujalo tudi ubrano petje Moškega pevskega zbora Jezero DU Budina Brstje. Foto: Črtomir Goznik V Mestnem in Proštijskem vinogradu se je renski rizling tudi letos izkazal: samo v Mestnem so natrgali čez 1100 kg grozdja, manj pa so bili zadovoljni berači na grajskem dvorišču, kjer je bilo grozdja za eno puto. Napoved vremena za Slovenijo Kakor je Urša (21.) pričela, bo zima vsa i Danes bo pretežno jasno. Burja bo ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 2, na Primorskem od 3 do 7, najvišje dnevne pa bodo podobne današnjim. V sredo bo pretežno jasno. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost, ponekod bo še slana. Proti večeru se bo v zahodnih krajih pooblačilo. V višjih legah bo zapihal jugozahodni veter. V četrtek bo pretežno oblačno, predvsem v zahodni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. To je omogočilo, da se je prireditev preselila tudi na Mestni trg, kjer so se stojnice šibile od dobrot. Zanjo so se potrudili v Društvu vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, Društvu kmetic MO Ptuj, Poklicni in tehniški kmetijski šoli Ptuj. Na grajskem dvorišču letos ni bilo veliko dela, na grajskem hribu pa so kar dobro nabrali. Berači so imeli dober navdih za delo, saj so jih med drugim prišli pozdravit mariborski mestni vini-čar mag. Tone Zafošnik, vinska kraljica Maja Cigoj, princ karnevala 2005 Plemeniti Holeneški VI, ki bo na martinovo predal svoje poslanstvo novemu princu. Vino iz trgatve na grajskem dvorišču bo bolj redko teklo po grlu, zato pa bo toliko slajše. Z njim bodo napolnili majhne steklenice, ki jih bodo delili ob posebnih priložnostih, je v petek povedal ptujski mestni viničar Franc Emeršič. Renski rizling je v Mestnem vinogradu, ki ga ima MO Ptuj še vedno v najemu, tako so se dogovorili z lastnikom Alojzom Furekom, lepo obrodil, grozdja je bilo za več kot 1100 kg, dobro letino so imeli tudi v Pro-štijskem vinogradu. Vesel duh iz Mestnega vinograda se je kmalu preselil na Mestni trg, kjer so opravili še simbolično prešanje. Dobro malico sta spremljala glasba in ples. Škoda, da Ptujčani svoje mestne trgatve še vedno ne znamo unovčiti. MG Osebna kronika Rodile so: Sonja Kristovič, Pacinje 13/a, Dornava - dečka; Valerija Podgoršek, Videm 2/d - Matica; Marjana Veršič, Lukavci 77/a, Križevci - Ines; Suzana Bele Šerc, Sveti Jurij 15, Rogatec - Loreno; Valerija Breznik, Mezgovci 8, Sv. Tomaž - Amadejo; Laura Miško, Hum 103, Ormož - Pascala; Brigita Horvat, Bukovci 116/a, Markovci -Jaka; Alenka Kostanjevec, Nova vas pri Mar-kovcih 46 - Nicka; Renata Škerget, Ledinek 42, Sv. Ana - Klaro; Mirjana Sajko, Rjavica 11, Rogaška Slatina - Maria. Poroka - Ptuj: Miran Plošinjak, Mala vas 37/a, in Ramona Corina Lutz, Vulcan-Hunedoara, Romunija. Umrli so: Jožefa Krajnc, Kraigherjeva ulica 28, Ptuj, umrla 23. septembra 2005; Terezija Caf, Grajenščak 98, umrla 3. oktobra 2005; Branko Kostanjevec, Arbajter-jeva ul. 5, Ptuj, umrl 6. oktobra 2005; Borut Pungračič, Goričak 5/a, umrl 7. oktobra 2005; Franc Femec, K Mi-treju 3, Ptuj, umrl 7. oktobra 2005; Franc Koletnik, Žni-daričevo nabrežje 7, Ptuj, umrl 8. oktobra 2005; Edvard Potrč, Trnovski Vrh 31, umrl 7. oktobra 2005; Barbara Murko, Lancova vas 10, umrla 6. oktobra 2005; Elizabeta Murko, Barislovci 8, umrla 11. oktobra 2005. Črna kronika Neprevidno na pednostno cesto 67-letni voznik osebnega avtomobila VW golf se je izven naselja Hajdina 12. oktobra okoli 12. ure vključeval v promet z regionalne ceste na glavno cesto in v križišču zapeljal na levo, v smeri Skorbe. Tedaj je po tej cesti z njegove desne strani, iz smeri Lancove vasi, pripeljal voznik tovornega avtomobila ter kljub zaviranju trčil v zadnji del osebnega avtomobila. Tega je zaradi trčenja odbilo v desno izven vozišča, kjer je obstalo na kolesih, tovorno vozilo pa je zapeljalo desno izven vozišča, kjer je najprej trčilo v svetlobni prometni znak in nato še v drevo ter obstalo. Voznik osebnega avtomobila in njegova sopotnica sta bila zaradi poškodb z reševalnim vozilom odpeljana v Splošno bolnišnico Ptuj. Zapeljal čez neprekinjeno črto 29-letni voznik osebnega avtomobila je 10. oktobra okoli 19.45 vozil iz smeri Benedikta proti Mariboru. Med vožnjo je z vozilom zapeljal v levo, preko neprekinjene ločilne črte na nasprotnosmerno vozišče, kjer je s sprednjim levim delom vozila trčil v levi bočni del tovornega vozila Volvo s priklopnim vozilom, ki ga je 43-letni voznik pripeljal iz nasprotne smeri, za tem pa je voznik osebnega avtomobila s sprednjo levo stranjo svojega avtomobila silovito trčil v sprednji levi del tovornega vozila Mercedes s polpriklopnikom, ki ga je prav tako iz nasprotne strani pripeljal 50-letni voznik. Po trčenju je osebni avtomobil odbilo na desno, kjer je obstal s sprednjim delom obrnjen proti desnemu robu ceste, voznik tovornega vozila Mercedes pa je trčil v zadnji del tovornega vozila Volvo, katerega voznik je svoje vozilo zaradi prometne nesreče začel zaustavljati. Tovorno vozilo Mercedes je obrnilo pravokotno na vozišče, kjer je tudi obstalo.Zaradi poškodb je bil voznik osebnega avtomobila z reševalnim vozilom odpeljan v Splošno bolnišnico Maribor. Padel s traktorske prikolice V Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici je pri opravljanju kmečkih opravil s traktorjem 12. oktobra okoli 15.30 s traktorske prikolice padel 64-letni sopotnik in se hudo telesno poškodoval, zaradi česar je bil z reševalnim vozilom odpeljan v Splošno bolnišnico Maribor. Vlom v lokal Neznani storilec v zgodnjih jutranjih urah 13. oktobra vlomil v gostinski lokal v Ivanjkovcih pri Ormožu ter odtujil večji znesek gotovine in večjo količino cigaret in povzročil za okoli 400.000,00 tolarjev škode. Ukradel APN V popoldanskih urah 11. oktobra je neznani storilec v Vošnjakovi ulici v Slovenski Bistrici ukradel kolo z motorjem znamke APN 6, registrska številka MB Z3-532, in s tem lastnika oškodoval za okoli 40.000,00 tolarjev. Zagorelo v kurilnici V Jakobskem Dolu je 11. oktobra okoli 15. ure zagorelo v kurilnici stanovanjske hiše. Policisti so na kraju ugotovili, da je vzrok požara slaba vleka dimnika. Zaradi pritiska v peči so se delno ogrela vrata peči, od koder se je ogenj razširil po bližnjih predmetih v kurilnici. Požar so pogasili gasilci, materialna škoda pa znaša po nestrokovni oceni okoli 1.500.000,00 tolarjev.