^^^^^^^^
LIST ZA SLOVENSKI NAROD.
..ENTERED AS SECOND-CLASS MATTER DEC. 21, 1918 AT TI IE POST OFFICE AT NEW YORK, N. Y.. UNDER THE ACT OF MARCH 3, 1^79".
"V SLOGI JE MOČ"
t
"SLOGA" "UNITY" WEEKLY
VOLUME V. LETO.	~ " ~ ~	~~	^	NEW YORK, N. Y , V ČETRTEK. MAY 29, 1919	............................"............—ŠTEV. (No.) 22
Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of October 6. 1917, on the file at the Post Office of Cleveland, O. — By the Order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen.
Italijani in Nemci zoper
Jugoslovane.
* _
Italijani in Nemci delajo za iztrebitev Jugoslovanov roko v roki. — Grozovitosti na zasedenem o-zemlju. — Prebivalstvo obupano in zahteva plebiscit. — Baranja najbrže izgubljena.— Obupen položaj v Prekmurju. — Premirje na Koroškem.
(Izviren kabelgram SNZ.)
Pariz, 22. maja. — Prebivalstvo na zasedenem ozemlju opupano. Ako bo usoda odločena brez plebiscita, so posledice nepreračun-ljive. Brutalnost italijanskih in nemških oblasti presega celo nem ške grozovitosti v Belgiji. Vr-jetna rešitev za koroške Slovence plebiscit, ki se naj izvrši v par letih. Rešitev primorskega vprašanja odložena.
Položaj v Prekmurju obupen-Bari ;nja najbrže izgubljena. Bač-ka in Banat bolj zadovoljiva. Na stotine brzojavk je dospelo v Pariz iz Jugoslavije, zahtevajoč plebiscit in pomoč proti oblastim v obmorskih pokrajinah in na Koroškem, kjer skušajo iztrebiti naše prebivalstvo. Prirejajte shode, zainteresirajte oblasti, zlasti Wil-sona, da brani naš tlačeni narod, in zagovarjajte plebiscit za vse sporno ozemlje. Na Korpakenv premirje, Nemci drže Karavanke.
To je obupen klic iz Pariza in iz domovine, katerega je prejela SNZ. v trenutku, ko je naš narod na tem, da bo zapečatena njegova usoda. Kabelgram je sam na sebi do.volj jasen in zgovoren, da more prepričati slehernega Slovenca in Jugoslovana sploh, da ne smemo dalje odlašati z našo pomočjo. Odvrzimo vse predsodke, pomisleke in medsebojna nesogla sja ter storimo, kar je v naši moči. da ne bo padla niti senca očitanja na nas,da nismo storili svo je dolžnosti. Prirejajte protestne shode po vseh naselbinah, kjer žive Slovenci, Hrvati in Srbi, in to skupni, domenite se glede eno dušnega delovanja in zavzemanja za naše pravice, protestirajte pred ameriškimi oblastmi in zavezniškimi zastopniki v Parizu proti italijanskim grozodejstvom na našem ozemlju in zahtevajte uresničenje Wilsonovega principa samoodločevanja narodov tudi za naš narod. Vsaka naselbina naj pošlje brzojavni protest ali v Washington lla State Department ali naravnost v Pariz na predsednika Wilsona; sposobni rojaki naj se pa osebno zavzemajo pri ameriških uradnih krogih in v ameriškem časopisju za naše pravične zahteve. Grki so odločno izjavili: Raje smrt, kakor pa, da bi prišli dodekaneški otoki pod Italijo in v italijansko sužnost. Ali mi manj ljubimo svojo domovino, kakor Grki, ali predpostavljamo sužnost in umiranje pod italijansko in nemško tiranijo svobodi v.lastni, neodvisni državi? Vsi brez izjeme, ne oziraje se na versko ali politično prepričanje, vsi Slovenci, Hrvati in Srbi naj vsaj v tem u-sodepolnem trenutku store svojo narodno dolžnost. Klic iz domovine mora najti dejanskega odmeva pri vseh izseljenih Jugoslovanih !
-o——
NAŠ SENAT IN NAŠA ZBORNICA.
Za 16. maja sklical je predsednik Woodrow Wilson zasedanje našega senata in zbornice (kongresa). Ker ne senat in ne koii-nujnejšega posla, t. j. nista vladi
poskrbela potrebnega denarja, za to je bil predsednik prisiljen to storiti, da ne pride vlada v finančne težave. Seveda se Wilson ni zopet pripeljal domov, da bi bil šel pred obe zbornici in jim povedal, kaj želi in kakšne naloge jima daje. Prvič v zgodovini Zdru ženih držav predsednik pri taki priliki zunaj Združenih držav, v Evropi in zato se je prvič njegova spomenica prebrala.
Sedanji zbornici sta se sešli pod republikansko zastavo, kajti v obeli zbornicah ima republikanska stranka večino. Lansko jesen pred volitvami je sicer, predsednik Wilson prosil narod, naj mu izvoli večino stranke, katere je sam, da bode tako imel prostejšo pot izpeljati svoje začete načrte. Vendar je pa ta poziv imel nasproten vspeh, da je dobil republikansko večino. Tako je sedaj vlada demokratska, zbornici sta pa republikanski. Ali je narod prav ravnal, da ni poslušal Wilsona ali ne, to se bode šele pokazalo. Vendar, ako gremo nazaj v zgodovino Združenih držav, ko so bile v Wasjiingfonu enake raz mere in_ sodimo .sedanjost; po preteklosti, tedaj je gotovo, da bode te nezdrave razmere najbolj občutil narod sami Opozarjamo samo na žalostne čase izza Cleve-landa.
Poslanica Wilsonova nalaga za sedanje zasedanje obema zbornicama ogromno delo. Takoj se vidi, da izroča predsednik vse važnejše in kočljive točke v rešitev reptiblikanski, večini. Te točke so ženska volilna pravica za vse Združene države, prohibicija, delavsko vprašanje itd.
Da bode pa republikanska stranka to zasedanje porabila tudi v to.,da diskreditira velikanske dosedanje vspelie predsednikove, je tudi .gotovo in je to tudi očitno priznala. Vendar Wilson je jpa dovolj moža, da se nikogar ne bode ustrašil.
Glede nas Jugoslovanov je gotovo, da od republikancev ne sme mo veliko pričakovati. Vodja republikanske večine v senatu, senator Lodge se je že večkrat javno izrazil odločno proti pravicam Jugoslovanov in odobril italijansko tatvino.
Zato volilci Jugoslovani, pazimo, kaj se bode godilo v Washing tonu. Imejmo pisma in brzojave pripravljene, da bomo ž njimi preplavili Washington, ako bi sedanja večina Nres hotela polagati Italijanom.
reka priznam italiji.
' Kakor poroča II Progresso z dne 27. maja, se je Wilson koneč-no odpovedal načelu, da mora Reka pripadati Jugoslaviji. Jugo-( slovanLbodo pa rabili s popolna svobodo reško pristanišče in železnico.
Glede Dalmacije se pogajanj? nadaljujejo in tudi tu upajo Italijani trdno, da bo slednjič zmagala "pravica", četudi je Wilsor bolj jugoslovanski kot Jugoslovani. sami.
>
i Oglašajte v "Slogi.'
italijani podpirajo nemce.
Zahtevajo priklopitev. slovenskih pokrajin k nemški Avstriji. —Položaj za Jugoslovane skrajno kritičen. j _ w
SNZ. v Clevelandu je prejela" tretji kabelgram iz Pariza, iz katerega je razvidno, da je položaj za Jugoslovane naravnost obupen. Ona ista Italija, ki je aprila meseca lanskega leta sklenila z Jugoslovani prijateljski, sporazum glede rešitve zemljišnega vprašanja in ki se ima zahvaliti za zmago edino le Jugoslovanom, se 'kaže od dne do dne največjim sovražnikom jugoslovanstva. Postavila se je popolnoma na stališče bivše Avstrije, da je treba Jugoslovane uničiti iir popolnoma iztrebiti. Ne samo, da ne odneha od svojih zahtev po naših pokrajinah, temveč zahteva sedaj celo, | da se nagradi nemško Avstrijo za vse njene krivice in zločine z velikim delom slovenskih pokrajin. Njene grožnje na mirovni konferenci, da bo sklenila separaten mir z Nemčijo, ako se ji ne priznajo njene zahteve z "ozirom na jugoslovanske pokrajine, imajo v tej njeni najnovejši spletki ne samo proti Jugoslovanom, temveč proti vsem zaveznikom, realno jpodlago. Od vsega početka je bilo očividno, da je Italija šla v voj no 1ž sebičnih, imperijalističnih nagibov in da je bil nje edini cilj, polastiti se naših krajev. In da. bi Jugoslovane , še bolj oslabila, da bi bil osnovan še drug protiutež proti zjedinjenj Jugoslaviji, podpira stremljenja naših narodnih in zavezniških sovražnikov, da se jim dodeli večji del slovenskih krajev. Porazdelili so si zemljo že kar v naprej: levji delež naj bi dobili sevedft Italijani. nekaj Nemci, nekoliko morda tudi Madžari aH Rumuni. in ako bi ne bilo zjedinjene, enotne države, se-j veda tudi Srbija, tako da bi bili j kot okleščeno deblo, oropano vseli virov življenskega soka.
Kabelgram se-glasi v originalu :
Paris, May 20. — Italy claims for German Austria Carinthia. greater part of upper Carniola. 'rekmurje also uncertain. Italo-German friendship daily clearer. Your immediate co - operation necessary.
Dr. Marušič.
Ako se to uresniči, tedaj bodo slovenske pokrajine popolnoma razkosane,'tako da bi pripadel le neznaten del Jugoslaviji. I a raz-delitev pod različne tuje vlade bi bila za Slovence še veliko'slabša in pogubonosnejša, kakor je bila prej, ko smo imeli samo različne pokrajinske uprave. Tega 111 treba še posebej dokazovati, kakor tudi ne., d ft je ravno sedaj naše sodelovanje in naša pomoč skroj-no in neobhodno potrebna. Pokažimo vsaj, da nam je za enotnost slovenskega ozemlja, da se znamo potegniti za naše lepe kraje in jih braniti. Nad 50 jugoslovanskih zastopnikov na mirovni konferenci deluje na vso moč, da dokaže zaveznikom naše pravo do celokupnega našega ozemlja in je ohrani za našo skupno državo. — 1 Delajmo tudi mi, da prepričamo ameriško javnost o veliki krivici, ( ki bi nam bila prizadeta, ako nam oropajo naši narodni sovražniki le del naše zemlje. Protestirajte proti vsakemu nasilju na naše na-5 rodne pravice pri zavezniških dr-^ žavnikih, pri ameriških vlastih in v ameriški iavnosti, zlasti pa še
obrnite na svoje kongresnike, da bo naša pravična stvar prišla pred ameriški kongres. Delajte hitro, ker more priti vsftk trenutek do odločitve!
italijanska
nesramnost.
\ ■
VfvL"-''*
Italijansko časopisje piše, da so Jugoslovani potrošili milijon dolarjev za propnfc: nib.
New York Times !'<• prinesel 26. maja članek, v katerem pravi, da italijansko časopisje trdi. da ima Italija svoje težkoče na mirovni konferenci večji del radi tega, ker Amerika ne pozna Italije in njenih problemov ter jo sploh ne razume, ker so (Italijani) delali premalo propagande.
Nasprotno pa trdi, da so Jugo-', slovani za časa vojske potrošili ' milijone, ki so jih baje dobili od j bogatih Amerikank na razpolago. Zaganja se celo v American Jugo I slav Relief in Mrs. llarriman, predsednico, ki je začela delovati za pomoč revežev šele več mesecev po sklenjenem premirju. To je zopet jasen dokaz, kako skrajno nesramni so. Italijani, da si upajo trditi kaj takega in zavijajo resnico na tako podel način. Vse kar se je kedaj storilo v pomoč revežev, oni trdijo, je šlo za propagando. O da bi pač bilo res, potem bi .bili mi danes na boljšem stališču, kakor pa smo in svet bi vedel, kal>o velikanske kri vice so nam storili in nam jih še delajo. Svet bi bolje poznal italijansko podlost, ko bi imeli moč in sredstva, da bi jih pošteno razkrinkali !
-o--
most čez reko ren v 59. minutah,
Ameriške čete pripravljene, da zasedejo Nemčijo.
Coblenz, 25. maja. — Drugi regiment inženirjev, ki je prideljen drugi diviziji, je postavil most čez reko Ren v 59. minutah. To se je zgodilo za poskušnjo ameri-kanskih okupacijskih čet za slučaj povelja, da okupirajo nemško ozemlje. Ko je bil postavljen, je artilerijski polk prekoračil most, da so se prepričali, da je dovolj trden. Potem je bil most zopet razdrt in je spravljen na obrežju ter pripravljen z ft slučaj, da Nemci ne podpišejo pogodbe in bodo zavezniške čete preplavile Nemčijo.
-o——
zrakoplovci.
Zadnje tedne so vzbudili veliko zanimanje amerikanski zrakoplova. ki so prvi preleteli atlan-tiški ocean. Eden izmed najboljših zrakoplovov NC-4 se nahaja na Azorskih otokih,, kjer čaka u-godnega- vremena, da poleti 11a j Portugalsko. Vodi ga poveljnik Read. Dne 26. maja je prišlo spo-jročilo, da se namerava dvigniti isti dan pod pogojem ugodnega vremena. •
Angleški avijatik Hawker,- ki je poskušal priti naravnost čez morje, se je ponesrečil na poti.— Vzdržal se je na površju morja , 13 ur in potem je njega in tovariša rešila trgovska ladija Marv. Izkrcala sta se v Thurso, odkoder odpotujeta nazaj v London.
Vse jih radovedno pričakuje, ker je bilo splošno mnenje, da sta oba utonila ali še ponesrečila. Ce-' lih šest dni ni nihče vedel, kje 1 sta. Pripravljajo se v Londonu za : slovesen sprejem.
sodnijska obravnava proti rev, zakrajšeku
Dne 21. maja se je'vršila sodnij ska obravnava proti Rev. K. Za-krajšeku v tožbi, katero je vložila proti njemu neka rdečkarica Minka Aleš. Šlo se je radi zahteve M. J. Omana- in J . Pečnika, s katero sta zahtevala nazaj od SRZ. denar, katerega sta dala Minki Aleš, ko je kolektirala za SRZ. Ta dva moža sta namreč dala.vsak svoj prispevek le, ker se jima je reklo, da gre ta denar za reveže v starem kraju. Ivo sta pa izvedela, da ni res, da SRZ. ne pobira za reveže, sta zahtevala denar nazaj.	,
Sloga je priobčila ta njiju poziv in radi tega je Minka Alež tožila Rev. K. Zakrajšeka, češ. da je 011 urednik in manager "Sloge". Pri obravnavi seveda vsega tega niso mogli dokazati in tako je sodišče to tožbo zavrnilo in Rev. K. Zakrajšck in Mr. J.Oman sta bila oproščena. — Minka Aleš bode baje gnala tožbo naprej 11a civilno sodišče. Vendar je gotovo, da. bode kakor tukaj pri tem sodišču. tako tudi pri civilnem Rev. Zakrajšek oproščen vsake krivde.
zaveznikTmpoznali
kolčakovo vlado.
Rusija bo pristopila v Ligo Narodov. — Zbornica bo odločila obliko vlade.
London, 26. maja. — Odbor štirih je soglasno' odločil, da pri-poztia rusko Kolčakovo vlado, — tako poroča vest iz Pariza. Vendar pa ta vest ni uradno potrjena, d asi o tem poročajo tudi pariški časopisi.
Za to priznanje so stavili posebne pogoje, med katerimi zalite vajo tudi, da bo vlada demokratskega značaja.
VOJNO POSOJILO ZMAGE
$750,000,000 ČEZ KVOTO.
Zadnje vojno posojilo je zopet prineslo več, kakor pa je bilo določeno, in sicer $750,000,000. Vsi distrikti so dobili čez kvoto, ali pa so vsaj izpolnili določeno svo-to, razven dveh, namreč Atlanta in Dallas.
Kar je čez $4,500,000,^00, to je svoto, ki je bila prvotno določena,se bo vrnilo nazaj. Vsem onim, ki so kupili več kot za $50,000 Liberty bondov, bodo vrnili 20%, nad $200,000 bodo pa znižali še za več procentov.
-o-
i wilson ne pripozna j londonskega pakta.
j New York Times piše 28. maja: 'Wilson graja londonsko pogodbo in se ne mara udeležiti nobenih pogodb, ki bi jo pripoznale. — ' Vprašanje Reke odloženo.
Pariz, 27. maja. — Kakor se kaže. sc je predsednik Wilson odločil, da Združene države ne bodo 'i ...
sodelovale pri pogajanjih ali do-Močbali, ki bi pripoznale London-iski pakt, v katerem se pripisujejo Italiji gotovi deli prejšne Avstrije in dalmatinsko obrežje.
Predsednik Wilson se je pri včerajšnji seji štirih izrazil, da on ne bo podpisal pogoje Londonskega pakta, ker se ne strinja s principi, na katerih se mora mir skleniti. Tudi ako druge velesile ta pakt na mirovni konferenci podpišejo, ne bodo Združene dr-Ižavc nikdar privolile v to.
avstrija dobi mirovno pogodbo v petek.
St. Germain, 27. maja. — Avstrijski delegat je mirovne konference so protestirali pri odboru štirih, ker morajo tako dolgo čakati na pogodbo. Odgovor so dobili danes. Kakor poročajo, je v tem odgovoru uradno določen dan prihodnji petek za izročitev pogodb.
-o-
PROTI - JUDOVSKI IZBRUH V EVROPI.
Zadnje dni prinaša ameriško časopisje vesti, da Poljaki more judovsko prebivalstvo na Poljskem. Kakor poroča vest iz I.011 dona, pričakujejo v Evropi velik izbruh zoper Jude. Vzrok temu je, ker so vsi voditelji boljševizma Judje. V nekaterih deželah rabijo besedo "boljševik" v istem pomenu, kakor "Jud". Neki amerikanski opazovalec, ki se je ravno vrnil iz Rusije, trdi, da če pride Kolčakova ali katera druga protiboljševiška vlada na površje, bo v Rusiji tako klanje Judov, da ga še nismo videli -enakega.- i:
Boljševizem z Judi tia čelu' je povzročil v Evropi toliko gorja, krvi in solza, da je vzbudil splošno jezo prebivalstva. Kakor poroča dopisnik, se je rumunski general obrnil do svojih čet z na-
vdušeno prošnjo in med drugim pravi:
"Judje so nam prinesli grozo in nered ter razdejali rusko vojsko po Trockiju. Leninu. Kerenskiju itd. Poslušajte, bratje kristjani! Dvignite se, kakor en mož in iz-mite s solzami udov in sirot križ, ki so ga Judje omadeževali s krvjo. Branite slabotne pred volkovi."
Ko je kralj Ferdinand I. to sli šal, je takoj poslal četo v obrambo mirnih prebivalcev v Besara-biji.
Isti poročevalec pravi dalje, da ko je prišlo do vprašanja Judovske Palestine na mirovni konferenci. so ga anti-semiti najbolj podpirali, kar dokazuje, da Rusi, Poljaki, Ukrainci in drugi komaj čakajo, da bi se znebili nadležnega judovskego prebivalstva. Ako bi oni imeli svojo deželo, potem [bi jih lahko poslali tja, da bi se jih znebili.
-o——
ameriški zrakoplovec na p0rtu9mmem.
Lizbona, 27. maja. — Danes popoldne ob 4:02 je dospel v mesto ameriški zrakoploVec Read. Mesto ga je navdušeno pozdravljajo med grmenjem topov in zvo-nenjem zvonov.
Novice iz Jugoslavije.
__«_ . .
GABRIELE D'ANUNZIO GORIČANOM.
Gorica, 17. marca. — D'Anun-zio je poslal goriški podružnici društva "Trento - Trieste", ki mu je poklonila umetniško izdelan pergament z "gorkim pozdravom in neštevilnimi podpisi meščanov' sledeč odgovor:
Mojim Goričanom'j
Ta lepa italijanska imena meščanov, ki so mi s priprostim pozdravom poklonili največji dar, ta imena, zbrana V teh straneh, zvezanih z ljubeznijo rokodelca,' ki se zdi, da slovesno otvarja delo novih furlanskih korporacij,' berem in jih pobožno recitiram, eno za drugim, kot da bi bile li-tanije Svete Gorice, rešene Mu-čeiiice !
Najdem Vincija, Gasparija, Mi chielija, Venierija, imena intimnega zvoka in obraz Svete Gorice, italijanski, kakor oni svete in globoke sence, se mi prikaže na vrhu treh heraldičnili stolpov, ne pod grofovsko krono, ampak pod živordečim vencem, ki so ga spletli vojaki s Krasa v poletju plamena in krvi.
Imel sem že v rokah star pečat latinskega mesta, ki je imelo v varstvu relikvije Ogleja. Bil je I iz vžganega železa. In so bila v trdnjavi z zobčastim nadzidkom vrata, ki jo je že pred časom posvetila usoda neustrašni ljubezni, ki hodi danes skozi njo.
Ne bojte se danes z nova peča-titi z istim vtiskom vaše italijan-stvo. vašo plemenitost, obe starodavni in trdni.
Eden Vaših je napisal z ozirom na ljubezen, ki pride in se ne oddalji več,pod sliko vrat izrek: 'In-gressus at non regressus".
S sodrgo divjih kmetov, ki rte jenja vihati rokavov in razsajati, govorimo latinski!
Gabriele D'Anunzio.
Clan te sodrge divjih kmetov je pripisal temu pesniškemu pismu sledeče vrstice:
Ne boj se, D'Anunzio! Predno se bo tvoja sodrga do dobra navadila pečatiti svoje italijanstvo in. plemenitost s častitljivim, v železo vžganim pečatom, predno bo svoj "latinski" govor govorila do konca, ne bomo več vihali rokavov in razsajali., ampak bomo govorili s takim jugoslovanskim povdarkom, da bodo vsi Tvoji Bombigi, Marussigi, Podbersioi. Pinausigi, Planinsichi in Cocian-cichi, imena, intimnega zvoka, ki ' jih sedaj tako pobožno recitiraš, ' zbežali kot svete in globoke sen-' ce skozi vrata naše Gorice, kjer bo počival na vrhu treh heraldičnili stolpov jugoslovanski grb in blestel napis: "Odšli ste in se ne vrnete več."
-o-
NEODVISNOST FILIPINSKIH OTOKOV.
Filipinski otoki spadajo pod u-pravo Združenih držav. Toda po navodilu predsednika Wilsona je prebivalstvo teh otokov začelo živahno delovanje za popolno neodvisnost in prostost. Te dni so zbo rovali tudi vsi kdtoliški škofje o-tokov in so se vsi izjavili za neod visnost.
Posebni poslanci delujejo tudi l po vseh Združenih državah, da bi pridobili ameriško jdvnost, da bi privolila Filipinom popolno svobodo. Vsi katoliški nadškof je iil škofje, kakor tudi vsi katoliški možje so se enako izjavili že v prilog te neodvisnosti.
Mi smo prepričanja, da ga ni državljana v naših Združenih državah, da bi ne glasoval za svobodo. Kakor vsak drug narod, tako imajo tudi Filipinci popolno pravico do svobode in je gotovo, da bode naš narod enogŠTsno glasoval za to.
(Dalje na 4. strani),.
SLOGA,. MAY 29, 1919
SLOGA
_TEPNIfr ZAŠLO VENSKI NAROD._^
IZHAJA VSAK ČETRTEK DOPOLDAN._
67 E. 7th St. New York, N. Y.
NAROČNINA: $ 2.00 na leto $ t .00 šest. mesecev.
CENE OGLASOV NA ZAHTEVO.
ISSUED EVERY THURSDAY BiEPORENOO^ By the
SLOVENIAN CATHOLIC tEAGUE.
67 p. 7th St. NEW YORK, N. Y.
■'• JW.Mim, ,...IH ,■/„»..■....................' ... , ',	' ' H ■ ■ ---------"■ ................VČ"............................■ ' 1	•"-■ ...........
Dr. Jfimes. Seliškar,-President, 6127 St. Glair Ave., Cleveland, O. ' Paul Schneller, Treasurer, 63,13 St. Clair Ave.. Cleveland, O. Viktorin Pe,rc, Secretary, 67 E. 7th St, New York, N. Y.
Subscription rates: $ 2.00 per year — $ 1.00 for six months.
r ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
. TEL.: ORCHARD^ 2173.
ČETRTEK, 29. MAJA 1919	"'THURSDAY, MAY 29, 1919
„Er.lered a° second-class %atter Dec. 21, 19:8 at the post'office at New York, N- Y. under the Act of March 3, 1879".
yOuifE V. LETO,	ŠTEV. (No.) ±2
Bey. Zakrajšekova afera.
Rev. Zakrajšek je jako 11a poti našim rdečkarjem. Kot besni se zaganjajo vanj po svojem časopisju. Obkladajo ga z najsurovei-širni priimki in'-pridevki. Vseh - hudobij so ga že obdolžili, na vse. strani so ga že ovadili teh 12 let njegovega javnega delovanja, samo, da bi mu zbili njegovo pero iz roke in mu zamašili usta. Ko je pa naenkrat za:šninelo po Chicagi januarja, da je ta "nesrečni" ' duhovnik nazadnje poklican celo v Chicago, da sprejme zaupno nWsto župftika pr.i Sv. Štefanu, da toraj pride v gnezdo naših rdeč-l karjev samih, spreletela jih je pa zona iri zadivjali so. Sklenili sp *'■' takoj: na vsaki način ga moramo pregnati.
Marsikaj se je poskusilo v ta namen javno, še veliko več tajno. I Ko bi bil kdo sledil raznim možem te stranke od januarja do danes po njih skrivnih potih, marsikaj bi vedel poročati. Slednjič se 1 jim je zdelo, da so našli dovolj tvarine za kriminalno postopanje \ proti njemu. Mrs. Minka Aleš je vzela "warrant" nanj. Toda so-
*	d išče je tožbo zavrnilo. Sedaj pravijo, da ga b»do tožili za odškocl-
*	nino radi razžaljenja časti.
Mi smo že povdarjali. da Rev. K. Zakrajšek ni ne urednik
*	"Sloge" in ne njen "manager", ker to vsak pameten človek lahko l ve, da je. iz Chičage nemogoče urejevati in voditi posle lista in pod-. ' jetja tu "v New York 11. Vendar je pa to postranska stvar. Tu se
gre za boj proti možu. katerega življenje in delovanje je bilo in je ■* ■ dosedaj neomadežano. nesebično in zvezano z velikimi žrtvami in. velikim trudom.
In to kažejo njegovi vspehi, to kažejo podjetja, katerih se je ! lotil in katerim je posvetil svoje delo, syoj čas in svoje zmožnosti. Ne morejo mu-očitati dobičkaželjnosti. Menih je, ki ne more
*	imeti nikake osebne lastnine ali kajsega, osebnega premoženja, Nje-. I govo je le to, kar mu da red za jesti in obleči. Zato jih še bolj jezi.
Zato ta gonja jasno kaže samo eno; kaj spora.trpeti med nami ; ksakdo, kdor sc. hoče žrtvovati za narod, da,,gm odpira oči, da ga-
svari in da ga uči in brani pred raznimi škofijjivci. »	Prepričani smo pa tudi, da bodo vse ^unacije naših rdečih
*	proti •Rev. Zakrajšeku zaman, da mu ne	škodovale, temveč mu samo koristile, pri njegovem delu. kakor dosedaj še vselej. Vse, mahinacije proti njemu so bile vedno sara« reklama zanj za njegovo delo.
---O-r--—'---
In zopet se nismo zmotili.
-Reko ne dobe Italijani. Wilson ne popusti niti za inčo od svojega programa. , To smo vedeli in. to Smo povedali svojim čitate-1 jem! ko so skoraj vsi vrjeli italijanski drago plačani propagandi po.
našem časopisju.
Že večkrat smo povdarjali, da se nam ni ničesar bati, dokler je predsednik Wilson vodja mirovne- konference v Parizu. če bi se vse evropske, vlade udale. Wilson se, ne bode. Zaupali smo mu in do sedaj se je še vedno skazal, da imamo prav. da takemu možu zaupamo. In naše zaupanje vanj in v, njegovo pravicoljubje stoji trdno tudi še za naprej.
GLASOVANJE PRI K S.K.J.
" . Predsednik K.S.K.J., g. Pavel Sclmeller skrbi, za svojo Jed-noto, kakor bi noben gospodar ne mogel bolje skrbeti za svoje last- 1 no premoženje. Tako je prvi, ki' j {-spoznal nevarnost, ki preti na-!
' Aim podpornim jednotam meseca januarja 1920,ko stopijo v veljavo nove postave glede "fraternal",
' t. j. podpornih jednot.
C Ijifluenca je občutno zadela jed notino blagajno, tako da je bil glavni odbor prisiljen razpisati za deset mesecev posebne doklade, da si blagajna opomore, članstvo pa nobene stvari n era j še ne plačuje, kakor "assesmente". Da bi, to članstvu olajšal, ob jednem pa vendar rešil J ednoto in ji ponta-gal na noge. prišel je do misli, da bi se Tednota "re-insurovala", to
je, da: bi se jednota sama. kot taka zavarovala pri kaki Life Insurance Co., ki bi vzela odgovornost: za vse Jednotine člane. Po tem načinu bi ta Insurance Co. plačevala usmrtuine v' času, ko je. jednota pri nji zavarovana. — Vzemimo, da bi tekom leta. umrlo 106, članov jednote, ki šo vsi, zavarovani vsak po $1000, bi teh $100.000 ne plačala Jednota, pač pa Insurance Co. Tako bi si Jednota tekom enega leta pomnožila svoje premoženje za $100,000, kar. pomenja Skoraj $20,00 za vsakega člana.
To- je gotovo krasna misel in ne,,moremo razumeti, zakaj je bi; lo treba predsednikov, načrt še dati,na referendum, na javno.gla sovanje, Ali ni bil glavni odbor izvoljen za to. da- dela- z vsemi silami na to, ,da pomaga Jeclnoti
k napredku? Kateri pameten član bode glasoval proti temu predlogu, ko mu pa prihrani, vsak me sec dolar in ki mu pa pri tem tako zdatno pomnoži blagajno.
Mj$el predsednika Schnellerja je krasna misel in vsa Jednota mu mora biti hvaležna ža to skrb. Jednota s tem nič ne izgubi! Jednota se ne podredi kaki drugi organizaciji ! Vsaj vse velike Insurance kompanije enako delajo. Druga je zavarovana pri drugi.
Glavni odbor bi bil storil samo svojo dolžnost, za katero bi mu bilo članstvo silno hvaležno, ako bi bil glasoval in sam odredil brez splošnega glasovanja to "rcinsu-ranje". Vendar pa, ko smo enkrat dobili mi člani, da naj sami rešimo to vprašanje, glasujmo vsi z odločnim "da".
Dolgoletni član K.S.K.J.
--'O-r-
GREATER NEWYORSRF. NOVICE.
VABILO.
Vsi Newyorski in BrookJyn.sk. Slovenci se, Uljudno vabijo na
—— Letni Izlet •—— katerega priredi slovensko pevsko 111 dramatično društvo "Doinovi-na" v nedeljo dne 1. junija 1919 v JI. Walters Emerald'Parku. Myrtle Ave., Corner Martin Ave., Glendale, L. I.
Vstopnina za qsebo 25c. Otroci do 1,2, leta so vstopnine prosti. Začetek ob 2. uri popoldne. V parku poje "Domovina" v moškem in mešanem zboru.
Žrebanje dobitka cekin za $10 — ples in keglanje za Cash dobitke.
Za ples je tudi dobro preskrbljeno. Igrala bo prvikrat naša domača slovenska godba in kakor ke sliši, nas bo kratkočasila z najlepšimi valčki in koračnicami. — T6wj zabave ne bo manjkalo.
Za mnogobrojni obisk se naj-ul j ud ne je priporoča
Slov. pevsko in' dram. društvo "Domovina".
—	Slovenska, župnija v New
Yorku- bo imela svoj letni izlet ali.piknik zadnjo nedeljo v juniju -v Ji. Walter's. Emerald Parku kar tem potom, naznanja
Cerkveni, odbor-
—	Stanje br, Viktorina se je m
nuli teden nenadoma obrnilo n; bolje. Sedaj imamo upanje, da mi bo Bog podelil ljubo zdravje.
CHIGAŠKE NOVICE.
—	Umrla! je Mrš. Pičman- z 22,d Place. Rajnka je bila previdena s sv. zakramenti za umirajoče.-— Rila je blaga žena. Ker je bila članica Br. Presv. Srca, nosile so • mrtvaško krsto članice tega društva. in jo spremile k zadnjemu počitku. N. v m. p.!
—Umrl je ogrski Slovenec John 'Turner. Zvečer je legel v pijanosti spat v svoji, sobi. Drugo jutro so ga našli mrtvega. Zadušil sc je z gasem. V pijanosti je najbrže pustil plin odprt in tako je našel nasrečno smrt. Kakor je živel, tako je Umrl. Bog se ga usmili!
—	I^ršeeni sp bili, v cerkvi Sv. Štefana sta rišem Horvat -sin Anton, kateremu so bij botri Ignacij in Agnes Krapec ; starišem Žižek hčerkica Matilda, botri so bili Jožef in Marija Legyen; starišem Peterkovič hčerkica Roza Bere-rjica, botri Anton Peterkovič in Roza Kučer; starišem Turnar sin ček Ivan, botri so bili Mihael in Marija Zver; starišem Kos sinček Ralf, botri Mat. Štrukelj in Katarina Sarič; starišem Zakovic sin Frank, botri Nikolaj in Roza Ross.
—	Poročili so se. v cerkvi Sv, Štefana.Štefan Kožar, z Mary Sos-nowski; Štefan Farso z Margare-' to Kočat; George Tvral z nevesto J-Curc; Štefan Salaj z Mary Stanko. Bog blagoslovi!
—	Društvo "Slovenski dom",
slovensko in stavbinsko društvo župnije sv. Štefana (Slovenian
Home Building' and: Loan Association) krasno napreduje. To dru štvo ima namen zidati in zboljša-ti stanovanja- in posojevati denar članom tega društva. Društvo je delniško. Delnice, so razdeljene v dva razreda. Razred A plačuje po 25c 11a teden za delnico, razred B pa i2j/>e na teden. Deleži se izdajajo v serijah vsake tri mesece. — To je krasna gospodarska organizacija, katere bi ne smelo manjkati v nobeni naselbini. Iz tega društva dobi vsak član potrebno posojilo, ako si hoče kupiti hišo. Tedensko počasi tako od-i plačuje svoj dolg, dokler ne bode hiša njegova. — Rojakom to dru-1 štvo najtopleje priporočamo. Kako lepo bi bilo, ako bi Vsi župlja,- 1 ni pristopili v to društvo! Kako 1 lep kapital bi se na ta način zbral . skupaj! Vedno bolj čutimo po- : manjkanje stanovanj okrog cerkve. Veliko Slovencev, ki so raz- , treseni po Chicago, bi se radi priselili k cerkvi, pa ni stanovanj . Rojaki, stopimo vsi v "Naš dom"' in poskrbeli bomo lahko.
— V četrtek, 22. maja. zvečer 1 vršila se je skupna seja Mlade-niškega kluba Sv. Štefana z novim moškim klubom podružnice Woodrow Wilson ŠNZ. Kakor je bilo že poročano, sklenili so člani te podružnice, da preosnove svoje društvo v pravi politični, izo braževahii in zabavni klub. Ker pa bode imel ta moški klub svojo kliibovo dvorano skupaj z mlade-niškim klubom, potreben je bil sporazum med obema organizacijama. Ta skupna seja je pokazala, kako se da skupno delo skupno vršiti, kjer je sloga in prijatelj stvo. Sklenilo se je, da bode vsak član podružnice Woodrow Wilson, ki hoče hoditi v klub, plačal mesečno 25c. od katere svote se plača 20C Mladeniškemu klubu Šv. Štefana, 5c ostane za blagajno kluba. Vsi fantje kluba se vabijo,, da pristopijo, v,SNZ. Seje bode;.imel Mlad. klub vsaki drugi in , četrti četrtek,, .^podružnica Woodrow Wilson pa vsaki tretji četrtek. Oba. kluba ostaneta strogo ločena vsak za se. Skupno imata samo. klub o vb dvorano. V klu bovo dvorano smejo,samo člani. Zato mora vsak član imeti svoj ključ. Mladeniški klub upravlja društveno dvorano. — Življenje v. tej dvorani se vedno bolj živahno razvija. Vedno več in več pristopa članov, ki se hodijo za-
•	bavat s pošteno zabavo ob prostih \irah. — V resnici se človek počuti veselega v družbi takih izvrstnih mladeničev in mož, ki sc zbirajo v tem klubu. — V soboto 24. maja zvečer povabil je Mladeniški klub na malo domačo zabavo dekleta Marijine družbe v Dvorak parku, da jim pokaže hva
•	ležnost, ker so dekleta pomagala prodajati tikete za zadnjo prire-
». ditev. — Mesto odstopivšega tajnika, g^ Nartnika, je bil na njego-1. vo mesto izvoljen g. Math Tur-šič. Za predsednika hišnega odbora mesto g. J- Markoviča je bil zvoljen g. Martin Kozjek.—Pri seji je predlagal g. Tvan Zupan, da treba v klub tudi uro. Zato naj se priredi- tekma, med mlad. klubom in moškim klubom v nedeljo,popoldne in zvečer. Ves dohodek se porabi za nro. —- Klub sta obiskala pretekli teden tudi Rev. A. Širca in Rev. V. Mihel-čič.
_ Čudno vreme imamo v Chicagi. junij je tukaj, pa moramo nositi še zimske suknje, le pač res. da, zima in gosposka ne prizanese. Nismo imeli mraza po zimi, ga imamo sedaj.
—	Naše žene in dekleta Zveze
Jugosl. Žena in Deklet priredile bodo junija slovesno pozdravne veselico našim z vojske vrnivšin; •se vojakom. Po pripravah soditi bo to ena izmed najlepših prirc ditev. kar smo jih "imeli še v naselbini.
—	V Bradley, 111., je šel spove-dovat ondotne rojake njiš župnik 30. in 31. maja.
Kupujte Vojne
Hranilne Znamke!
—	Sv. nu$jjpn,bode v ng& župniji od 1. do "8. junija. Vodil ga bode Rev. A-nzelm Mum O.FiM., slovenski župnik iz So. Bethle- i hema. Začetek misijona v nede- ^ 1 jo 1. junija med sv. mašo ob čc- ^ trt na 11. uro.
1
——o-
CLEVELAND, O.	t
—	V nedeljo 18. maja so se vršile, dve veliki slavnosti v naši slovenski naselbini.	;
Prva je bila: Začelo se je z de- ; lom za novo mestno kopališče 1 na St. Clair Ave. in 63. cesti. Ob 3. uri je otvorila slavnost sloven- ; ska godba pod vodstvom g. Frank Butala. Potem je govoril predsed lik trgovskega kluba g. Harry juenther. ki je potem imenoval . Danima, councilmana te varcle ;a ptedsednika te,, slavnosti.
Mr. Damma se je v lepih be-edah lepo zahvalil za imenovanje tega važnega mesta in za tako ve iiko udeležbo od strani te. varde. Bilo je vse.polno ljudi na tem velikem prostoru. Slovenci so pač S tem pokazali ,da znajo ceniti, da. jim je mesto privolilo v sredini mesta postaviti kopališče.
Za njim je dobilo več odličnih oseb besedo, med drugimi tudi paš dobro poznani navdušeni Jugoslovan in Amerikanec g. Ant. Grdina. Prvi njegov govor je bil v angleščini, pozneje je pa govoril slovensko. Povedal je. kdo je deloval na to,*da je dobila naselbina to, kar je zahtevala. Največjo zaslugo je dajal trgovskemu društvu in councilmanu Damm-u. Poslušalci so ga vsi mirno poslušali, akoravno je preje Enakopravnost omenila, da bo baje govoril g. Anton Grdina. Zakaj ki-'kati?
Med godbo in govori so pripeljali veliko lopato na paro, katero bodo rabili od ponedeljka naprej pri zidanju te stavbe.
Rev. J. B. Ponikvar je v angle, ščini blagoslovil prostor. Govoril je tudi Rev. Forster, ki je imel zmed vseh najjepši govor. Povedal je, kaj je Amerika, kaj je že vse za nas naredila in kaj bo.
Ker župan mesta, Davis, ni mogel prisostvovati slavnosti, se je izročila cela stvar v roke gosp. Damm-a, da je on zasadil prvo lopato v zemljo. Lopata je vsa po niklana in se namerava hraniti v arhivu te * stavbe Za njim so ostali odborniki trgovskega društva vsak po nekaj zemlje vzdig nili. Bil je res lep prizor. Od tega logodka se je vzela tudi'slika, da bo za spomin.
Po končanej ceremoniji je god ha igrala še par komadov, potem je občinstvo odšlo domov.
Druga slavnost se je vršila v J. Grdinovi dvorani, namreč proslava hrvatskih mučenikov Zrinjski n Frankopan. Glavni govornik je bil Don Nik-o Grškovič. dobro loznaiii Jugoslovan.
Po govorih se je vršila zabava in ples. Nabiralo sc je tudi za ! -Vmer. Jugoslav Relief v New Yorku, ki je eden najboljih za nas Jugoslovane, zato je tudi naša dolžnost, da ga podpiramo z vso 1 silo.
I Danes ni čas prirejati veselice za spomenike, kakor je to naredi-o dramatično društvo Ivan Cankar, danes je naša prva dolžnost pomagati narodu doma!
— Zadnji teden se je mudila tukaj Mrs. E. H. Harriman, pred-ednica The Amer. Jugoslav Relief v New Yorku,
Obiskala je Mrs. Agnes Zalo-kar, kot predsednico Zveze JŽID in g- Paul Schnellerja, kot predsednika SNZ.
Povedala je marsikaj novic glede Reliefa po Jugoslaviji. Ona je 1 tista oseba, katera je dobila pr ameriški vladi, da se danes dehai • izplačuje potom ameriškega Re ' liefa. Ta Relief je.tudi dosegel, dr lahko rojaki po širni Ameriki zb ajo prispe.vke za razne občine ii ' ko imajo denar nabran, naj ga pos ljejo na ta Relief in naj označijo kam naj.se ga pošlje. To je jal« dobro za nas. Naši ljudje bi s( ! več žrtvovali, pa pravijo nekateri': za Srbe ne dam nič. — Rojaki sedaj imate pravo priliko, da po-Imagate svojim ljudem. Podpifaj
te ta, Relief!	j
—	Pismo iz domovine. Prosi se, la. se oglasi rojak Frank Erjavec z West Wienfield, Pa:. (Buttle bounty). Pošta je vrnila pismo, la je nepoznan. Pismo je prišlo z vasi Vel. Vodenice na Kranjskem. — Pismo je pri finančnem ajniku SNZ. 1052 E. 62d Street, Cleveland, O.
—	Podružnica. Dr. Janez Krek,
it. 1 SNZ., Cleveland, O., je na iadnji svoji seji sklenila a) da se pošlje na State Dept. v Washington, l). C., lepo zahvalo za predsednika, ki je mož na svojeiVi mestu, da ne odneha od svojih zahtev 14 točk. — b) Dne 28. maja se skliče javen shod vseh članov in članic SNZ. v Cleveland in o-kolici, da se kaj ukrene glede sedanjega delovanja SNZ. in glede bodočega poslovanja Zveze. Vse člane se obvesti z dopisnicami. — c) V soboto, 14- junija priredi ta podružnica vsem svojim članom zmagovalni banket v čast SNZ. ki je tako lepo uredila in izvršil«' svojo nalogo s sporazumom programa v starem kraju. — cl) Br Anon Osovnik, kot navdušen delavec na tem ..polju, je bil izvoljen, da bo obiskal vse člane ir članice, katerih imena mu bo da tajnik podružnice, da jih bo obiskal glede prispevkov. Pisarna dva uradnika nastavljena v pisalni SNZ. morajo biti plačani. M nimamo milijonskega fonda in g; tudi ne rabimo. Mi rabimo zmer 110 denarja, kar se ga rabi sproti Naši uradniki niso plačani ko imagnatje v Chicagi. Pošteno de lovanje SNZ. je prišlo sedaj n; dan. Danes vse molči! Chicago New York! Kaj ste naredili gle de Italije? Nič! Krže in Kristal sta se peljala parkrat na izlet Washington, D. C., Cleveland ite ■To je vse, kar ste naredili za na narod. SNZ. je pa nabirala darc v-e za Amer. Jugoslav Relief, pc šiljala zaboje v Jugoslavijo, pc nagaja uničiti gnjilo Avstrijo, pc Tiagala našim jugoslovanskim pr stovoljcem z denarno pomočjo Lahko bi se spisala cela brošur; kaj je naredila SNZ.
— Tukajšnji slovenski zdra\ aiki se pritožujejo, da imajo m; o bolnikov. "Fltt" je-seclaj pro. To bo bolje za naša društva, 1 so bila vsa od enega do druzeg 1 prizadeta, da se bodo zopet bi: 'gajne malo zboljšale.
(Dalje na'3. strani.)
Društvo Sv. Frančiška Seraf. K. S. K. Jednote ima svoje seje vsako drugo soboto v mesecu 11a 62 St. Mark's Place, New Y.ork, N. Y. Sprejema člane od 16— so leta za zavarovalei-no $250.00, 500,00 in $1000.00 in bolniško podporo. Zavedni rojaki, pristopite k temu prekoristnemu društvu, ki je eno l;:med najagilnejših v New Yorku.
Društ. Sv. Vida št. 25 K. S. K. J.
ma redno mesečno sejo prvo nedeljo
mesecu v KNAUSOVI DVORANI,
Predsednik: A. Grdina, 6127 St. Clair .ve, tajnik Joseph Ru?s, 6610 Bonna ve, zsstopnik. Jernej Ivnaus 6129 St. -lair ave., N. E., društveni zdravnik Dr. J. M. Seliškar, 6129 St. Clair ave.. N. E.'
Člani se sprejemajo v društvo od 16 io 45. leta- Posmrtnina je $250.00, 500.00, in Sij,000.00, bolniška podpo--a j« $6-oo na teden. Vpišite tudi slo-e otroke v otroški oddelek.
Nqvo vpisani član- mora prinesti zdravniško spričevalo I. tajniku 14 Ini pred sejo, nakar se isto pošlje tvt lovnennt zdravnik«, in »k« ga- odobri, jlasuje društvo pri prihodnji stfji -o
preje iju.
DR. LOŠKA DOLINA
.boruje vsako 4. nedeljo v mesecu ob jni uri popoldan v John Grdina dvo-ani Uradniki so: Predsednik Jernej. KrašoAcc, 5609. St. Clair ave, podpred se dni k Matija Truden, 1152 E. 61 St., I. tajnik Louis Prijatelj, 6206 •Schade Ave, II: tajnik l-"r. Mulec, 1180 E. 60. St.; blagajnik Anton Mihelčič, 1150 E. 61. St. Mesečnina je $1.00 Bolniika podpora znaša na teden $7.00 Rojaki se vabijo, da vstopijo v naaf. društvo. PtfstJbi.ao.se vabijo Ložani V. n bil ne 17111 oristopw.
G. »O« F.
Red. Kat Borštnarjev
Slovenski oddelek Dvor Baraga
sprejema praktične katoličane od 16. do 50. leta. Kandidatje se lahko vpišejo pri vsakem članu in pri seji, ki Ti vrši vsako prvo sredo zvečer in i tretjo nedeljo od 1130 uri v stari šoli 1 Sv. Vida.
Pod.-obnosti daje drage volje odbor in vsak člau društva.
Nadborštnar Fr. Perme. 1132 Norwood rd„ pod borštnar L. Pečjak, i.^oq E. 40. St.; finančni tajnik Lowienc Zupančič, 1372 E. 47 St.; zapisnikar John Perme, 1132 Norwood Rr„ blagajnik Jernej Knaus, 6129 St. Clair Ave., bolniški nazro;iik. Frank Perme, 1164, East: 61 Str. — Trusti*ti: Jakob Wahčič, Ant. Skulj, John Slrulj.
Društvo
I Sv, Marije f Magdalene
štev. 162 K. S. K. J.
ima rti dno mesečno sejo prvi pondel-jek večer v mesecu v šolski dvorani. Predsednica, Ivana Pelan, 1x33 Norwood Rd.; tajnica, Mary Macerol, . 1348 E. 85th Str. zastopnica, Frances Knaus, 1052 E. 62. St. Društveni zdravnik Dr. J. M. Seliškar, 61 26 St. Clair Ave. N. E.
Članice se sprejemajo v društvo od I 16. do 50. leta. Posmtriiina je $250.00, $500.00 in $1,000.00' boln\ška podpora je $5.00 na teden. Vpišite tudi svoje otroke v otroški oddelek, v katerem se sprejemajo otroci od enega do šestnajstega leta.
Vsaka novovpišana članica, naj se da zdravnišku preiskati do 18. v mesecu. Članica, ki vpiše kandidptinjo pa mora gledati 11a to, da se nova članica udeleži seje, ker se' ne bo pošiljalo nobenega naznanila iz urada društvene tajnice. Ako pa nova upisana kah-didatinja ne'bi bila poti;jena no glavnem zdravniku, potem jo bo društvena tajnica o tem šc pred sejo obvestila. Asesment se lahko plača razven na redni seji tudi vsako tretjo nedeljo v mesecu od 1:30 do 3. ure (io-toldne.
Slov. Kat. Pevske Društvo "LIRA"
Slov., Kal. pevsko društvo Luk, Cleveland, Ohio. Preds John Žulich, 1261 Norwood Rd., Podpreds. in pe-vovodja Math. Holmar, 1109 Norwood Rd.; Tajnik, John Strle, 6711 Edna Ave.; Blagajnik, Frank Matjašič, 6515 Edna Ave. Kolektorja: Anton Illali-še str. in Mary' Petrovčič. Pevske vaje so vsaki torek četrtek in sobota zvečer ob 7 tiri v stari šoli sv. Vida. Seje vsaki prvi četrtek v mesecu
Društvo Sv: Cirila in Metoda, št. 18 SDZ.
V društvo se sprejemajo člani od 16. do 50. leta. Posmrtnine se plača $150,00, $300.00, $500.00 in $1000.00, za kolikor se hoče zavarovati. — Rojaki! Ne odlašajte in takoj pristopite k našemu društvu. — Za pojasnila -vprašajte naše uradnike. — Predsednik: Jos. Zakrajšek, 6215 St% Clair Ave.; podpredsednik: Josip Salamon; tajnik: Jolm Vidervol, 1153 E. 61 St.; Magajnik: Anton Bašca, 1016 E. 6ist Street. Vprašajte lahko tudi nadzornike: A-lojz Tomše. Mike Mulec, Viktor ICompare. — Redar: John Peterlin, zastavonoša: Alojzij Somrak, društveni'zdravnik: Dr. J. M.'Seliškar.— Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri v šolski dvorani.
3ruštyo Martin Slomšek št. 16 S.D.Z.
sprejema člane v društvo od 16. do 30. leta. Bolniška podpora je $5.00, $7.00, $14.60. Posmrtnina $150, $300, $500, $1^*00, $2000, za kolikor kdo že-i. Dolžnost vsakega poštenega moža e, da postane član S. D. Z. Pristopite i našemu društvu, dokler ste še zdrav in mlad. Za nadaljna pojasnila se e-brnite na sledeče uradnike: Damijsn Tomaži n, 1095 E. 64. St. predsednik, Frank Novak, 6816 Edna ave, tajnik, Leopold Kušlan, 1091 Addison Rd. blagajnik. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob pol dveh 7 novi šoli sv. Vida.
Društveni zdravnik: dr. &eli",k*r.
Oglašajte v "Slogi'
—...................m ............min in 11 imiii —1 m*
Slovenska Narodna Zveza v Ameriki.
blufanje briz konca! in kraja.
Zavijanje resnice in besno natolcevanje je glavna lastnost in privilegij pristašev SRZ., ki ho--; če j o s tem prikriti svoje tajne, zahrbtne namene proti celolčupne-. mu narodu in svojo nedelavnost • za narodno stvar. Ni se tedaj čuditi niti nesramnim izbruhom, katere je nagomilil urednik otročjc-naivne Enakopravnosti v dolgem zmazku, polnem protislovij, priučenih fraz in potvorb. v izdaji od 10. t. m. Obžalovati je le maloštevilne citatelje, ki iyorajo pre . bavljati take bedarije, ne smejo pa črlmiti niti besedice, ker sicer bi jih takoj proglasili za monar-histe in izdajalce.
Naslednik razupitega Zvonka i Novaka pri Enakopravnosti je po dedoval po njem tudi .vso domišljavost, nadutost in njegovo Tra-' zeologijo, tako da. stopa natančno po stopinjah svojega prednika. Pri tem se .seVeda zelo pogosto zaleti, da pobija samega sebe in svoje trditve, katere je še malo prej zagovarjal. Navesti vsa protislovja, katera je nagomilil v o-menjeni številki, in objednem navesti tudi vsa nesoglasja v "uradnih" objavah SRZ., je skoro nemogoče. ker jih je preveč, pač pa hočemo v naslednjem navesti sa-Ino največje (nesmiselnosti iz Ena kopravnosti, da bodo mogli rojaki sami spoznati resnicoljubnost .';.• jn poštenost glavnih stebrov SRZ. , Predvsem: SNZ.. je bila od stra ni SRZ. že neštetokrat progl^še-, .na mrtvim, in vendar dokazujejo besni napadi od iste strani, da liio ra še živeti in tudi delovati, ker ■sicer bi jim ne bila tako na poti. Mrtva organizacija ne more nikomur .škodovati, niti koga ogrožati, pač pa je del%«Vna organizacija strali onim, ki kujejo za hrbtom naroda in proti njemu tajne spletke in ki skušajo nemoteno izvršiti svoje tajne naklepe.
SNZ. pač ne dela tako kričeče in cenene reklame sama sebi. kali; kar SRZ., ki stremi s tem le za-!_ duši ti pojavljajoče se pomisleke in pomiriti nezadovoljneže, ki rabijo svoj lasten razum za presojanje dogodkov in "doseženih vspehov" (?) chicaške gospode. Nikaka umetnost ni, napraviti slona iz komarja na.potrpežljivem papirju, vse kaj drugega pa je, podpreti namišljena dejanja in vspehe z dokazi, z dejstvi. Tega ' S"Z. pri vsem hvalisanju ni v stanu storiti, ker je veliko le v praznih besedah in širokoustenju, nad vse skromno pa pri činih.
Ko se je pričela kampanja za milijondolarski sklad, so se gospodje v Chicagu zavili v sama skrivnostna namigavanja, za kaj vse se bo porabil nabrani denar. Mnogi pristaši SRZ. se niso zadovoljili s takim praznim obeta-njem, zaradi česar so zahtevali natančnejših pojasnil, v kakšne namene bo obrnjen njih denar. — Pozvani in prisiljeni so tedaj deloma "izdali" svoj program, češ, da bo treba kupiti svobodo Slovencem, pošiljati deputacije v Washington k vladi, odpreti tam tudi stalen urad, poslati zastopnika na mirovno konferenco, pobijati italijansko propagando in dvigniti v Italiji revolucijo, ako bi italijanska vlada sama ne prišla do pameti, in končno ter pred vsem delati za jugoslovansko federativno republiko. Kakšne druge. namene imajo še s tem fondom. je celokupnemu članstvu ne Znano, ker jih pač ne smejo izvedeti, da bi ne ustavili svojih prispevkov.
•Ta program je SRZ. seveda do pičice izvršilo — na papirju. Zaradi tega je tudi postalo "velik strah dvema velikima organiziranima vladama" (glej Glas Naroda
od uvaja). Ameriška vlada tako vpošteva SRZ., da je poslala zastopnika jugosl. .Nar. Sveta njega deputaciji naproti, ko je prvikrat jn poslednjič videla Washington. Seveda so reprezentanti vlade. tedaj izrazili globoko obžalovanje; da niso imeli časti poznati že prej teh gospodov, ker bi morda mogli izvedeti od njih isto, kar so že slišali pred poldrugim letom od drugih, ki so jim dali svoje moči in zmožnosti na razpolago, Vsekakor pa so jim morali za , gotovili uresničenje njih idealov, ker sicer hi se ne mogli toliko ponašati s svojimi vspehi in biti tako samozavestni.
Na podlagi obljub, katere so do bili člani'deputacije SRZ. pri vlad nih zastopnikih, so opustili tudi misel na otvoritev urada v ameriški prestolnici, dasi se jim je mi dila najlepša prilika za to, ko se je preselil J ugosl. Nar. Svet v New York, tako da bi ne imeli nobenega konkurenta v Washing tonu. Zlobni jeziki sicer namigujejo. da niso zaradi tega otvorili urada v Washingtonu, ker je tam glavno gnezdo kraljevaške agentu re, toda to so le podla podtikanja. kajti oni so namreč sami u-videli, da bi tam sploh ne bilo mesta za nje.
Da SRZ. še ni poslalo svojega zastopnika na mirovno, konferenco. je vzrok to. ker še ni prišla odločilna ura. nikakor pa ne to, kakor se nekateri grdo lažejo, da ne more delegat ali delepati dobiti potnega lista od Amerike za 'potovanje v Pariz, medtem ko ga nikakor nočejo vzeti od kraljevskega srbskega poslanstva. Ako bo"ihi¥ovna konferenca prej zaključena, predno bo prišel delegat SRZ. v Pariz, ne de nič, vsaj se je članstvo molče strinjalo s tem da porabi delegat po tisoč dolarjev na mesec v Parizu, in te sc tudi lahko zapravijo sklenjenem miru.. Za zagovarjanje jugoslovanskih pravic je že tako več. Slovencev in Hrvatov v Parizu, med tem ko hi se zastopnik SRZ. ne 'hotel in ne maral sniti s srbskim ! del egatom.	i
In italijanska propaganda? O, Italijani in italijanaši so se poskrili pred ognjevitim zagovarjanjem jugoslovanskih pravic od strani SRZ., kakor miši pred mačko, ampak izclali so pa le par trii-lijonov za podkupljevanje ameriškega časopisja, medtem ko je mi 1 ijpnsld sklad SRZ. še nedotaknjen in varno naložen na banki (glej' Gl. Nar. od 2. maja). Sicer pa je za Italijane pripravljenih že okoli 300,000 jugoslovanskih vojakov. medtem ko morajo člani SRZ. varovati in hraniti svoje moči j ker bodo potrebne za drug važnejši in varnejši boj — izza plota.
Ne samo SRZ., temveč vsak pošten in zaveden Slovenec je sodeloval na javnih shodih proti im-perijalističnim težnjam Italije. — Shoda, katerega je priredila SNZ. ali SRZ., se niso udeležili samo nje člani, temveč tudi člani nasprotne organizacije, ker se je vsakdo zavedal, da je treba vsaj tu skupnega delovanja. In proteste, ki so bili sprejeti na takih z bo rovanjih, so odobrili pristaši obeh strank in istotako tudi prispevali. da je bila brzojavka poslana na merodajuo mesto. Poslanih je bilo lepo število brzojavnih protestov, ne samo v Washington, temveč naravnost v Pariz na predsednika Wilsona in zavezniške državnike sploh, in to od po sameznih organizacij in društev, kakor tudi od rodoljubnih posameznikov. Prva dolžnost narod-no-obrambnih organizacij je bila gotovo ta, da so sporočili zavezniškim vladam odločnost Slovencev iU"Jugoslovanov sploh, ne po pustili niti za las od zahtev, kar se tiče narodnega ozemlja. Ako je . poslalo SRZ. brzojavko v Pariz
(menda v celoti tri), jih je tudi SNZ.. njene podružnice in Z.j. 1 2.1 D., in to gotovo več, kakor : SRZ., dasi nimate milijonskega < sklada na razpolago, da bi se hva lile, koliko stane vsaka beseda, ki , se brzojavi v Pariz. Milijonski sklad SRZ. pa bo ostal še dolgo , lahko nedotaknjen, ako se bo pora : bilo vsakega pol leta samo par de- j. setakov za brzojavke a- Pariz, seveda, ako bo mirovna konferenca tedaj še zasedala.
( Dalje prih.) -o-
kaj sta cilj in namen.
"Glas Naroda" je priobčil nekaj dolgoveznih člankov pod tem iia-lovom. pri katerih je nataknil ve lika očala, navihal svoje brke po- ! stavil se pokonci, češ, "poglejte, kako smo učeni!"
Vsa izvajanja so tako neumna, da bi se jih pisec lahko sramoval. Ne pove prav ničesar, ne 0-vrže ničesar in ne dokaže ničesar.
Ako smo prav razumeli, je cilj in namen teli člankov samo dokazati, da so vsi tisti, ki so razdirali, delo SNZ., delo dr. Voš-njaka in dr. Marušiča. Londonskega odbora in J ugosl. Narodnega Sveta, da so imeli prav.
"Niger se pere", to je vse. — Glas Naroda ima posebno velik vzrok za to, "da se pere. Zidal je Ligo, toda samo za to, da jo je podrl. Pisal je za SNZ., toda samo za to, da jo je pozneje napadel. Hvalil je samo one, ki so ■azdirali, držal vedno z onimi, ki so delili narod in ki so zavirali narodno delo. Dokler je kdo delal, so ga zmerjali, ako se je kdo izneveril svojemu delu. našel se je takoj v objemu Sakser - Benedi-kove družbe.
j ugosl. odbor v Londonu ni na redil ničesar, če je kaj delal, je samo škodoval, delal le za srbske ga kralja. J ugosl. Narodni Svet v Washingtonu ni naredil ničesar, samo si žepe polnil z obilnimi (?) darovi, katere je zlasti Glas Naroda zbiral. Dr .Vošnjak ni naredil1 ničesar, dr. Marušič ničesar, dr. Krek ničesar, dr. Korošec ni- . česar. Nihče ni naredil nič. Samo i oni — oni veliki možje pri SRZ. in na Cortlandu, oni so pa'vse vedeli, vse prav vodili, vse dosegli.
O, blagor ti, Jugoslavija, da i imela vsaj nekaj mož,kakor Be. nedik, Kristan, Trbovc, Pogorele in drugi, da so vsaj ti nekaj storili! Gorje bi ti bilo, ko bi teh ne bila imela!
(Samo: Risum teneatis, amici! •— Prijatelji, ne se smejati tem zadnjim besedam!)
-o--
: (Nadaljovanje z 2. strani). CLEVELAND, O.
—1 "Scholaria" je ime parniku,
ki bo peljal zaboje iz Amerike v našo lepo Jugoslavijo. Tukaj so že govorili naši. nasprotniki, da smo blago v Clevelandu ven pobrali in prazne naprej poslali. — Na vse načine govorijo nasprotniki, kaj je z zaboji. Da bi pa ti ljudje kaj žrtvovali za naš narod, tistega ne, ampak široka usta in velik jezik imajo in zabavljajo, to je vse. Tovarnar "Soap baks" v New Yorku kar molči glede zabojev po 25c. Poglejte, kaj se je naredilo iz zabojev iz Sari Fram cisca, Cal. Vse bakse so prišle v; New York razbite, tako, da so mogli tam vse prekladati. Koliko je to stroškov! Relief iz Chi-cage poroča, da je imel Cleveland najmanj stroškov. Zakaj? Zato, ker so vsi, ki so delali pri teh zabojih in pomagali, niso dobili, ne zahtevali nobene plače, kakor so nam to naši nasprotniki očitali. ■— To bo veselje, ko dospejo zaboji domov. V teku 10 dni bodo bakse odpeljane iz Newyorške luke. Jako se glasi brzojav iz New Yorka. A žalostni bodo oni, ki jih ne bodo dobili. Noben izgovor jim ne bo pomagal, Vsak je imel dovolj časa, da bi jo poslal Vkljub temu, da ljudje sedaj I
rod SRZ., pa se še <Jobi človeka, ki agitira za njih propagando, za njih mastne plače po $50 na te-:len.
Citaj dopis v Glas Naroda z :lne 21. maja, Tam iž liridgeport. Ohio, se eden prav gosti na široko in vabi taniošnje Slovence, in Jugoslovane, ker bo priredila njih podružnica SRZ. veselico v korist blagajni SRZ.
Med drugimi pravi tako-le : Zakaj, pa? Zato, da pomagamo svojim bratom, sestram", sorodnikom) prijateljem in znancem ter sploh vsem Jugoslovanom v stari domovini in tukaj živečim. — Kaj misli ta mož z zadnjim stavkom, nam ni jasno. Vse, kar ste dose-daj žrtvovali vi pri SRZ., vse o-stane tukaj za par gospodov v Chicagi.
Ali niste imeli prilike pomagati, ko je izdal poziv Jugoslav Relief iz Chicage glede zabojev? Ali ne veste, da je v Ameriki drugi Relief, The American Jugoslav Relief, kateri je že. veliko pomagal našim rojakom onkraj morja? Ta Relief ima v Ljubljani svoj sedež, da deli živež. SNZ. in naše vrle članice Zveze J ŽID. v Ameriki so bile na tem delu., ko je prišel poziv. Nad 6000 dolarjev je nabrala Zveza samo v Clevelandu. 3/1 zabojev živeža, obleke itd. bodo dobili oni rojaki, kateri so zaupali temu Reliefu iz Chicage. SNZ. in ZJŽ1D.! I11 vi pri SRZ., kaj imate pokazati v javnosti za narod? Par brošur ste na pisali proti nam delavcem pri SNZ., to je vse, in danes se še upate vabiti na tak podli način. I11 ti, Glas Naroda! Imaš še prostor za te blufarije? To ja blufa-rija, ne pa,:to, kar vi nannočita-te, da delan'10 za kralje. Proč s kralji in cesarji je geslo'SNZ. in samoodločevanje naroda.'-.
Ako imate št;.kaj mdž^anOv v iglavi, zalit'e'vajte prvO od SRZ. račune. Ne samo dohodke,' ampak tudi stroške! Kam ste dali onih $60,000?.................
Veselice lahko iinate. toda dohodek obrnite 11a The American Jugoslav Relief, New York City, Fifth Ave. and 43rd St.,'in napišite, da bi' se ta svota odposlala v to ali 0110 občino v Jugoslaviji in ta Relief vam bo tO naredil.
....k.
—o--
Vendar en vspeh je doseglo SRZ. s tem, da je baje te dni odšel njih zastopnik v Evropo. Kdo , je ta "zastopnik" je tajnost, katero silno skrivajo. Baje je ravno i tisti, ki se je v Glas Naroda poslavljal pred par meseci. Baje je I popolnoma nepoznan med Sloven ! ci in tudi ni še nikdar, dosedaj na- \ stopil v ameriški naši javnosti. ( Vidi e iz tega taktika in zahrbt- 1 nost naših • republikancev. Kakor se poroča, ne gre v Pariz, temveč. naravnost v. Jugoslavijo širit Trotzky-jev "republikanizem",
-o--.
Smrt.
Bogu dušico — sinu mošnjico. Bogati umrje, reveža ' pa . Bog vzame.
Kadarkoli je smrt ustrelila, ni nikdar zgrešila.
Sinove sem si izbiral — Bog jih je izbral.
Kar se rodi, smrti zori. Smrt požira, nič ne izbira. Smrt pokoplje vse sovraštvo. Smrt stare pokosi, mlade po-strcli.
Smrt vse.ozdravi, kar boli. Smrt je. zastonj.
Mladi zna umreti, stari mora j umreti.
Sreča (pozemska).
..Sreča človeka sreča. , ,
Sr^ča človeka le sreča, ujeti se ne da.
Nczmernost.
Kedor pojedine ljubi, bo obo-žal.
Bogate pojedine izpraznijo mline.
Imaš usta ko ljubljanska vrata. Kar je preveč, še s kruhom ni dobro.
Trikrat v letu se kmetu od bra de cedi: kadar je semenj, kadar kolje in kadar ktuna pogačo (potico, jerbas) prinese.
Poziv.
Č I K A Š K I M SLOVENCEM
V nedeljo 1. junija po slovesni sv. maši se vrši v dvorani sv. Štefana
VELIKI PROTESTNI SHOD
zoper nemške in italijanske grozo
vitosii
PRIDITE VSI!
Pokažite sočutje sfdjim trpečim
bratom!
NAJNOVEJŠA IZNAJDBA.
ČUDOVITA URA SAMO $9.55! ZASTONJ! — 4 DRAGOCENE DAROVE — ZASTONJ!
Ta slika kaže uro najnovejše iznajdbe, o kateri gotovo še niste nikdar preje slišali. Da dobite pravi pojem, kaj ta ura pravzaprav je in kakšne koristi ima vsakdo od nje, ki jo kupi, podamo tu naslednji opis.
Ta ura je narejena j ako lepo in močno iz najboljše kovine in je vsa lepo poniklana, Navijete jo enkrat v osmih dneh. j Ca s kaže jako natančno, boljše kakor druge ure. Ima poseben * zvonec, ki tako glasno zvoni, da zbudi vsakega, tudi.^e bi še tako trdo spal. Po noči ne raNte žvepljenk, da vidite 11a uro, samo pritisnete na gumb in razsk-eti se Vam, cela ura. Rabi se Uihko'Vudi kot'^vaiiec za klic v hiši ali v pisarni, da še pokliče o>i.bo, katero se zeli. Ima banko, ki je varna pred ogujem ter ima dva dela, eden, ,ie za denar, drugi je z(i zlatnino. Irtia tudi tajno ključavnico,, katero more odpreti samo oni, ki pozna kombinacijo. Ima tudi malo električno luč, s katero 'lahko pregledate usta, oči, ušesa,, vrat, nos in zobe'. Z vsako uro pošljemo natančna navodila. Tajia ura bi morala biti v vsaki hiši, ker je ne samo koristna, temveč je tudi lep kras. Ta ura je vredna najmanj $25.00, toda da seznanimo narod's to uro, smo sklenili, da jo bomo dali za kratek čas samo za .$(3.55. Ako ne. bodete zadovoljni s to uro. nam jo v teku desetih dni lahko vrnete in bomo dali denar nazaj.
ZASTONJ! Kdor izreze ta oglas in nam ga pošlje z naročilom takoj, bo dobil popolnoma zastonj ta lepo pozlačen nož, krasno zaponko in par pozlačenih zapestnih gumbov. —• Ne pošljite nič denarja naprej, temveč pošljite samo- $2.00 za aro in drugo bodete plačali, ko dobite vse skupaj v svojo hišo, Pišite takoj, ker ta ponudila velja samo za kratek čas in enake prilike ne bodete več imeli. Pišite takoj na:
IMPERIAL WATCH CO., 1136 Milwaukee Ave., Chicago, 111., Dept. 711
NOVI MOLITVEN IK
* j&lSF Ei M Al JR. I AL I
Z VELIKIM DEBELIM TISKOM
smo začeli razpošiljati. Da ustrežemo našim rojakom, ki so vedno povpraševali po molitve-niku z velikim tiskom, smo se odločili ga natisniti. Ker se nismo mogli podati v velike stroške pri sedanji draginji papirja, zato smo ga tiskali le omejeno število. — Molitvenik je priročne žepne oblike, tiskan na fin tenak papir in obsega 260 strani. Vezava je trojna, namreč v platno z rdečo obrezo, cena 70 cen-tovj v usnje vezan z zlato obrezo, cena $1.00. — Vatirane platnice v usnje vezan z zlato obrezo, cena $1.25.
AVE MARIA, 62 St. Marks Place,
New York, N. Y.
-Jugoslav Relief Fund.
PLEMENIT DAR AMER. JUGOSLAV RELIEFU
United States Steel Corporation je poslala na glavni urad Am. Jugoslav Reliefa. 51.1 Fifth Ave., New York, svoto S 100,000 v pomoč trpečemu prebivalstvu v Jugoslaviji. Ta lepi čin človekoljubja je obenem clokaz, kako se veliki delodajalci zanimajo za dobrobit sorodnikov in prijateljev velikega števila svojih tujerodnih uslužbencev.
American Jugoslav Relief je že brez tega novega daru nakazal M oove r j e v i o r gai 1 i z ac i j i $ 105,000 j za takojšno uporabo v prizadetih pokrajinah. Glavni odbor Reliefa, predvsem pa Jugoslovani, izražajo najglobokejšo hvaležnost,1 Steel korporac.iji za njen znaten' prispevek.
Ameriški živilčni administrator j Herbert Hoover povdavja, da niso j bile razmere v Belgiji in Franciji j tekom vojne nikoli tako strašne,1 kakor so sedaj v Jugoslaviji. V jugoslovanske pokrajine ni prihajala tekom . vojne ni kak a pomoč od zunaj, medtem ko so avstrijske vojaške in civilne, oblasti odnesle vse, kar se je dalo porabiti za armade. K1 a ta način je ostalo prebivalstvo brez sredstev in pomanjkanje je strašno. Neznosno morajo trpeti zlasti otroci, ki nimajo zadostne hrane, uiti najpotrebnejših sredstev za življenje, in to je za bodočnost naroda velika nevarnost. Potreba takojšne pomoči je zaradi tega nad vse nujna, in edini American Jugoslav Relief je, s sodelovanjem ži~ v i lene administracije in Rudečega križa,..v stanu, nuditi takojšno pomoč. Par dni zatem, ko je denar nakazan 1 looverju, se že razdelju jejo živila in blago v označenih krajih. Podpirajte torej American Jugoslav Relief, ako hočete pomagati dvojini bednim bratom v clomoyini;!
ZVEZA J.Ž:I.D. V CLEVE-LANDU.
Nabiralna pola št. 101, Alojzija Pikš, Cleveland: John Maček 50c, Mike Pikš $2. L. J. Zupančič $2, Al-inka'Rakovec $2, Louis Urbas $5, Neimenovan 35c, F, Gaspari $6; Anton Novak $1, Anton Skulj $1, Frank Grm 50c, Frank Oblak $2, C. Leveč Si, Ida 15rožič / Skupaj $25.35.
Nabiralna pola št. 141, Helena Žlindra, Cleveland, O.: Nikola Brajdič $5, Andrej P.rajjilič $5, Antoni Kocijančič 50c, John Sulia-dolnik 75c; Nick Dayidovich $5' Mrs. J. Alich $2, Josip Bizjak 50c. Jack, Nagode $5, Frank Stupar $2. Skupaj $25.75.
Nabiralna pola št. 149, Rosie Sintič, Cleveland, O,: Mary Ke-nik 50c, John'Vidic 50c, Vincenc Lampert $1, John Kromar 3oc, F. OkiČki Si. U. S. Distributing Co. $-'5, John Lustik $1, Joe Zupančič 50c, Josip Laurie $1.50, Louis Perme $1, Neimenovana Si, Frank Praznik $2, Neža Zobec $1, John Dejale $1, Frank Stoker $i. Frank Škufca $1. Ivana Krzmanc 50c, Ivan Birk $5.
Skupaj $44.80. Skupna svota prispevkov
pol št. 101, 141 in 149. .$95.90 'Dosedaj izkazanih...... .5269.71
Vseli prispevkov dosedaj$5365.61
American Jugoslav Relief je do sedaj zbral že $180.000 za pomoč stradajočim Jugoslovanom. Od te svote se je nakupilo živeža in obleke v vrednosti $105,000 ter je potoni ameriškega živilčnega ad-' miništratorja Hoover j a po večini že razdeljeno med najpotrebnejše v Jugoslaviji.
Zasluga za ta veliki dar gre v prvi vrsti glavnemu odboru Reliefa in plemenitim Amerikancem, ki so veliko žrtvovali v ta blagi in1 plemeniti namen. Dar ameriš-, ki h Jugoslovanov ne znaša niti-eno tretjino te svote, dasi je sama Narodna Hrvatska Zajednica da-
rovala $30,000. In koliko slovenskih organizacij je prispevalo v ta 'fomK ki je najbolj primeren ,za vspešno in takojšnjo pomoč našim rojakom v domovini? KSKJ. je na svoji letni seji sklenila dati za Relief $10,000. toda. do danes še ni vplačana ta svota, ker se nekateri glavni odborniki upirajo izplačilu iz raznih razlogov. Odrekati danes pomoč sirotam v domovini, ni nikakor dokaz rodoljubi a in domovinske ljubezni. Dokaz, kako potrebno je ljudstvo v starem kraju naše podpore, je po novni poziv živilčnega administra torja Ilooverja. naj Jugoslovani zbirajo prispevke za prehrano pre bivalstva v nekaterih jugoslovanskih pokrajinah, in med temi je tudi Kranjska. Amerikanci sami so sicer zelo plemeniti in požrtvovalni v tem oziru, toda Jugoslo van i pričakujejo v j>rvi vrsti pomoči od nas. In Amerikanci sami bodo odrekli svojo podporo, ako bodo videli, da sinovi onega naroda, kateremu naklanjajo oni Svojo pomoč, ne store ničesar v olajšanje bede in pomanjkanja svojcev doma.
American Jugosl. Relief je. najhitrejša pot za pomaganje reve-žev v domovini. Kakor hitro se zbere večja sv •*••. jo 'davri odbor brzojavno .nakaže I' verir. ki da za to sv :t".v	:rv<""'" in
obleke v dotičnih !;•• :ni. M ' 'če je sedaj odrediti tudi pokrajino in kraj. kam naj so pošlje pomoč, ker je cela Jugoslavija razdeljena na šest okrajev s sedeži v glavnih mestih, in med temi je tudi Ljub ljana. Poslati, se ne more ničesar posameznikom, pač pa je mogoče dodeliti pomoč revežem v posameznih občinah, kjer bodo živež in blago razdelila županstva.
Rojaki, spominjajte se vedno bednih in gladu i h v starem kraju ter prispevajte za American lugoslav Relief, kateremu 11a čelu so najplemenitejši in najuglednejši Amerikanci in Amqrikanke. ki čutijo usmiljenje do našega trpečega naroda. Ali ne bomo tedaj tudi mi sami pomagali onim. ki so se borili za našo svobodo in ki I potrpežljivo prenašajo vse gorje, 'upajoč v boljšo bodočnost?! Naša dolžnost je. da jim pomagamo omiliti veliko trpljenje in gorje, in edina pot je sedaj potom American 'Jugoslav Reliefa.
izkaz
darov povodom kampanje za Jugoslav Relief v Chicagi*. H1-
Nabiralna pola št. 9,. Mrs. Helena Vičič: Helena Vičič $10, Ana Stern. 1845 Sremont St. $5. S:a jo vie $5, Frančiška Lukanič $3; Ana Dolmstk $3, Agues Bcnčan $2, Josip Ribič $2, Agues Zupan $1, Jos: Nabenkogl $1, Frank S vab $1..
Skupaj $33.00.
Nabiralna pola št. 10, Miss Ana
Zeli: Rose Skala $5, Ana Zeli $2, John lvanič $2, George Ivauič $2, Frank Vidmar $2, George La-šich $2, Primož Benedičič $1, M. lienedičič $1, John Košir $1, L. Baškovec Si. Ludvik Potočnik $1, Joseph Stevens $1, Peter Sterk $1, Martin Mihelič $1, Mary Ma* rinshek $1. Anton Mahovlich $1, George Pasdertz $1, Frank Skala $1. Mike Titus $i, Jolm Klobu-char $1.
Skupaj $29.00.
Nabiralna pola št. n, Anton
; Malesich: (Darovalci iz Chicaga in So. Chicaga) : Frank Grill $10, John Gottlieb $5, Jacob Stonich $5, Anton Patrick $5, F. Kom-pare $5, Frank Ziherle $5, Pilsen Furniture Co. $3, Frank Toma-zich $3, Josip Kremesec $3, John Zvezich $2. Gregor Miketich $2, Anton Sverc $2. Joe Kotrba $2, 'j. J. Linhart $2, Ignac Šiiiid $2. Anton Brodarič $2, John P.' Pasdertz $2. Josip J'uyan $2. Pavel A. Findrik $2,, Math. Kremesec ,$2, M.. Nemanich $2, A. Slobodnik V' 1	' '
$2, . Frank Dolenc $2, Ana Suha-dolnik $2, John Fajfar $1, Nick Šimec $1, Jolm Bogolin $i, Jolm Benedik $1, Magie Kužnik $1, Anton Stonich $1, John Treibe-rich $1, Neimenovana 25c. Skupaj $81.25.
Nabiralna pola št. 12, Mrs. Ana Dolinšck: Anton Gorenčič $4, Ana Dolinšck $2, John Kopač $2. Frances Florjančič $2, J0I111 Tome $2, Peter Erzar $.1, Louis Tome $i . John Jelen $1, Anton Tome $1, Mary Jakšič $1, Fr. A11 dol še k $1. Anton Bezlaj. $1, Anton Yi-dervol Si, Mary Skrbeč Si, Eran-ces Novak $i„, John Arko $1, Fran ces Zevnik $1, Joseph Knaus $1, 1 Rosic Centa $1.. Joe lirovat $1, Mary Brolich $1. Skupaj $28.00.
Nabiralna pola št. 17, Frank Koren: Josip Jenich $2, Rosic Berletič $2, Lojze. Drolc $1, Mary N agode $1, Ana Grachner 50c, Mary Pcčnik 50c, John Pleše 50c, Joe Vitlech 25c. Skupaj $7-75-
Nabiralna pola št. 22, Math. Maresich: Math. Maresich $6, Katy Simonisich $3-Skupaj $9-00.
Nabiralna pola št. 26, Joseph Žičkar: Josip Zičkar $10, Anton Perce $5, Mary Simončič $5, Justin Pavlin $2, Anton Albrecht $1, Louis Gruden $1, Anton Mehlin $1. Lina Kušar $1, Melhior Scholar $1, Primož Merlak Si. F. Seg-lar $1.. K- Verhovec 50c. C.Wcrch 50c. Skupaj $30,00.
--o-
l! ■ .' Novice
iz Jugoslavije.
(Nadaljevanje ^ i., strani.) j _____
ROKOVNJAŠKE RAZMERE V VEVČAH IN OKOLICI.
Gotovo ne obstojajo v celi Sloveniji tako slabfe varnostne razmere, kakor v Vevčah in okolici, Skoro ne mine noč, da ne bi bilo vlomljeno v kako poslopje, tako, da je prebivalstvo že skrajno raz burjeno .Komaj je bilo vojne, konec. že so se pojavile očividno do bro organizirane tatinske družbe, ki obstojajo iz mnogih domačih delamržnih elementov, pred kate rimi ni nikoli varna lastnina, pa tudi ne pošten človek. Naj si predrzne kdo koga sumničiti, takoj je .slišati, nevarne grožnje, da si vsak premisli in molči, med tem ko ti bi.puliti nemoteno naprej kradejo. Saj je obče znano, da so člani te tatinske organizacije ob času preobrata kar z vozovi odva žali moko, slanino, sladkor itd. iz
s
bližnje zaloške postaje, katere stvari so potem razprodajah. Ko tam ni bilo več plena, posvetili so svojo pozornost raznim kmetom, trgovcem in gostilničarjem, posebno pa papirnici, v kateri je bilo že nebroj vlomov izvršenih-Nedavno so popolnoma izpraznili skladišče tovarniške aprovi-zacije, tako da se. ta mesec1 delavstvu ne more ničesar razdeliti. V soboto ponoči so hoteli nekemu delavcu odpeljati živega prašiča iz hleva, lastnik pa je spal v hlevu in obstrelil enega izmed uzinovičev. Poprej pa se je izvršilo nebroj vlomov po drugih hišah. katere ni mogoče vse popisati. Imamo sicer orožniško postajo in orožnike, a ti niso v stanu napraviti, konec temu rokov-njaštvu, akoravno so tatvine že pol leta intenzivno ponavljajo. Pa tudi osebno ni človek nikdar varen, zlasti pa ponoči ne, kajti izvršilo se ji"'že več napadov na o-sebe, koje tem banditom niso po volji. Te razmere so postale naravnost neznosne in ker so naši orožniki brez moči, se naposled morami) obrniti do.'vlade, z nujno, prošnjo, da pošlje nemudoma dovolj in boljših varnostnih organov'in da napravi konec temu ro-kovnjaštvu. Upamo, da naša proš i) j a ne bo brez vspeha, sicer bi si morali pomagati na drug način.
DVE VREČI CEKINOV JE UKRADEL.
Prctcli teden sta dospela v Zornim za Belgrad dva vagona zlatega in. papirnatega denarja, ter vrednosti Srbske državne narodne banke. Med tem je zmanjkalo dvoje vrečic" zlata. Ugotovljeno je bilo, da sta ti dve vrečici vredni 60,000 dinarjev in da.si.lju je prilastil kapitan Radovan Pavlo-vič, dodeljen mestni komandi v Zeniunu. Zaprli so ga in mu vzeli denar. "	!'■''.
---o-------
MORLAKI, ALI NOVI NAROD V DALMACIJI.
"Popolo d'ltalia" piše o Mor-lakih v Dal.uia.ciji> "da se mu zdi potrebno., da napiše nekaj vrst o tem. ker .se zanje nihče ne zanima in bodo morda še velike važnosti za bodoči položaj v Dalmaciji. Za one. ki tega lie vedo, moramo povedati, da je to ljudstvo zelo močno,in šteje do.325,000 pre bivalcev. Oni niso ne Hrvati, ne Srbi in ne Slovenci, ampak so narod zase, ki ima posebne šege in poseben značaj. Kolikor je znano, so to direktni pot,omci primitivnega avtohtonskega prebivalstva na Balkanu. Oni stanujejo v planinah' kot nomadi in pasejo svoje črede, itd." — V dvajsetem stoletju se dobi v. kulturni Italiji velik list, ki piše resno take neumnosti! Novi narod v. Dalmaciji! In nič manj nego 325.000! Ce bi kdo komu v Dalmaciji dejal, da je "morlak", tedaj bi ga ta tako nabil, da bi imel za vedno dovolj od svoje globoke znanosti. Italijani pa hočejo, iz čisto navad ne psovke na se.lj.ake napraviti 'cel narod. Pred: 100 leti so s tem imenom na splošno nazivali J11-goslov'ftiR'. (ioethe. jt'''pisal: "Aus dem Mbrlakis-che.n". ' To stoji v I lašariaginicie Cesa si Italijani še ne'!izniislijo |vOt "argument" za svoi'iv':na"silje?! "'	' •
---O--—: 1
' URADNIŠKE PLAČE.
Belgrad, iS,.■marca. — Vlada se bavi. z, vprašaiijein Izenačenja plač vseh..državnih urtulnHcov iiji 11a-stavljienccv kraljestva,-, - Načrt je že izdelan in bo kin^lu objavljen. Uradniki bodo razdeljeni v 11 p.la čilnih razredov, in sicer tako, da bodo- mogli vsi uradniki avtomatičnim . potbln"doseči gotovo stoj)-njo. A'faks'inialne'p'liicc, ki jih mora doseči vsak državni nastavlje-nec "znašajo: za uradnike z maturo 5000 dinarjev, za uradnike brez mature 3800. Poleg plače bodo dobivali uradniki se posebne aktivitetne dokladc. Naredba stopi v veljavo bržkone 1. maja.
---o--
SRBSKE ZAHTEVE.
Bern, 18. marca. — "Neue Zur-
chcr. Zeitung" javlja iz Pariza: V odgovor na italijansko spomenico je- prvi bosanski sosvet srbske delegacije včeraj obrazložil pred francoskim občinstvom srbske zahteve. Izjavil je: '.'Kraljestvo Srbov, . Hrvatov. in Slovencev zahteva razen nespornih ozemelj Trst, Gorico, poluot.ok Istro. Dalmacijo in Banat od ■ Temešvara. Glede Trsta bi. se- Srbija zadovoljila s proglasitvijo za prosto, mesto. nikakor pa. ne bi sprejela italijanskega gospodstva. Nadalje zahteva, da se nasproti Rumuniji upošteva narodnostni* princip glede Banata,-ki je srbski ne glede na londonski pakt in. kljub entent-nim obljubam Rumuniji.
——o—7—.....
DOBRNA PRI CELJU.
Včasih s;mo kar zavidali ljudi kateri so šli ali pa so že prebival na kmetih. Zdaj pa.bo narobe. — Naše vladne oblasti skrbe z 'vse pozornostjo za mesta, kar je sicer prav. pa so ])0])0lnoma. poza bila na deželo, kar nikakor n prav. Dnevniki iz Ljubljane pri našajo veselo poročilo za Ljub ljančaue, da se na vsako karte dobi 1 kg bele moke za pecivo Pri nas pa smo morali zaplenit ovsen zdrob, ki ga je kmetijski podružnica kupila za prešiče, d; smo ga dali v mlin in tako doblji 110 moko razdelili med siromašne ljudstvo. Na vsak drugi odrezel sladkorne izkaznice se' dobi '
Ljubljani 10 škatljic vžigajic. Pri • nas ]);i moramo imeti v peči sveti I ogenj, ki nam nikdar ne sme ugas niti, ker vžigalic' aprovizacija ne more' dobiti. Januarja smo še videli sladkor pol kilograma 11a o-sebo, od tedaj smo pa samo v sladkem upanju, vse drugo pa je grenko. In naši trgovci?— Eden bo šel. hvala Bogu! Drugi, "zu-slaendigcr Jugoslovan" — si je med vojsko nakopičil denarja; zdaj si zida, d;i bi kaj pripravil, se pa ne briga. Se mu bojno tudi 1 zahvalili!
TATVINA BRZOJAVNE ŽICE.
Pb deželi, zlasti po Gorenjskem se dogajajo dan na dan tatvine-brzojavne žice. drogov in raznega materijala te vrste, ki pripada brzojavni upravi države SHS. Ponovno Se. opozarja, da je tako državi škodujoče dejanje kaznivo in se bode proti krivcem naj str o ž je postopalo. Tisti pa, ki so si 11a katerikoli način prilastili tak materija!. se v lastnem interesu po-' zivljajo, da ga takoj izroče pristojni oblasti, županstvu ali orož nikoni. ki ga. imajo oddati brzojavni upravi. Orožništvo in posamezniki pa naj delujejo na to, da se od zdaj naprej naznani vsak tak slučaj pristojni oblasti, oziroma brzojavni upravi.
ČEŠKA NELOJALNOST?
Kot poročajo, jugoslovanski listi, je nastalo v jugoslovanskih i političnih krogih v Parizu veliko ogorčenje zaradi postopanja nekaterih odgovornih čeških politikov, ko očividno bolj in bolj gredo z Italijani in pozabljajo 11a sta ro prisego-: "Zvestoba za zvestobo!" zaradi katere smo se mi Jugoslovani prav pogosto še za obstoja avstrijske monarhije, zelo izpostavili, in to za češke interese. Prav težek vtis pa je napravila v Parizu izjava dr. Kramara, da je. na Češkem že vse urejeno, a v Jugoslaviji da je nered vedno večji in vedno bolj katastrofalen. ,Ta izjava ni samo neresnična, ampak je celo močna voda na mlin italijanskih mahinacij, ker ravno Italija dela proti nam vedno sram o s temi argumenti, da smo država nereda in brezdelja. Globoko je užalila naše politike tudi izjava nekega drugega češkega državnika. ki je govoril zasramujoče. o, kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slo vencev, kot o balkanski državi, ki ne spada v vrsto drugih kulturnih držav. Jugoslovani se čudom vprašujejo, če je češkemu narodu znano zadržanje njih predstavnikov, ali bo češki narod, ki je v svoji duši častit .in pošten, pozabil na usluge in popustil, da sc
opuste slavne tradicije .svojih naj ! večjih sinov?	• „'; •
1
-o--
ŠVICA PRIZNALA NAŠO
DRŽAVO.	j
Belgrad, 8. marca. — Veliki 1 zvezni svet švicarski je pozdravil ujedinjenje jugoslovanskega naroda in je priznal kraljestvo-Srbov; Hrvatov in Slovencev. --o-
LAŠČINA PRI SODIŠČIH.
Ljubljana, 14. marca. — Iz Pu lja poročajo, da je tampšnji italijanski admiral Cagni prepovedal rabo slovenščine in hrvaščine pri
sodiščih in v notarskih listinah;
*
kot sodni jezik se sme rabiti izključno le italijanski .V : razpravah s slovenskimi in hrvatskimi strankami, se mora sodišče posluževati tolmača, in sicer tudi tedaj, ako je sodnik dot-ičnega slovanskega jezika popolnoma zmožen.	.
-o--—
SLOVENSKI NASLOV NA j PISMIH PREPOVEDAN.
Trst, 1+ marca. — Tržaški poštni uradi ne dostavljajo več p i sem s slovenskimi naslovi; vračajo jih pošiljajočim strankam s pripombo, da mora biti' naslov v italijanskem jeziku: enako so za-:.eli postopati tudi nekateri postni. uradi na deželi.
VRNITEV NAŠIH IZSELJENCEV.
j Ljubljanski "Slovenec" piše: j Naši izseljenci, ki so šli pred voj-jiio; v široki svet. so se v obilnem številu priglasili domov. Mnogo j naših izseljencev je že na potu v domovino. 'Narodna politika',piše, da bi se moral takoj osnovati odbor, ki bi šel tem ljudem na roko, da bi jim priskrbel delo in kruha, ' da. In? bod&" doživeli razočaranja
takoj prvi dan. Naša trgovina, o-brt in industrija sedijo začela lepo razvijati, pa bohio rabili zelo veliko delavnih moči. Kaj je bolj I naravno, ko to, da vrnemo naši || domovini naše izseljence,, ki bi bili sicer za naše gospodarstvo iz gubljeni poedinci. Samo treba je, 1 da jim takoj preskrbimo eksistenco, sicer se ti ljudje zopet vrnejo'
Ameriko in so izgubljeni za naš narod in naše delo. Ceniu bi bogatili tujce, sebe in nas naj bo- | galijo! Ta vojna nas je itak stala dovolj ljudi. ■-<-.-' i' '——'-o--.
POVIŠANJE PRISTOJBINE NA ZAGREBŠKEM VSEUČILIŠČU.
Zagreb, 18. maja. —- Uradni list prinaša- bansko naredbti,. s katero so zvišane za 100 odstotkov vse izpitne in druge pristojbine zagrebškega vseučilišča.
--o--
MIRNO. KRI!
' Ljubljanski "'Slovenec'' piše :— V Ljubljani se nahaja ententna komisija štirih generalov. V njihovem spremstvu je več angleških, ameriških, francoskih in italijanskih vojakov. Opozarjamo ob činstvo, naj se . napram italijanskemu vojaštvu od generala do prostaka vede dostojno ter naj jih ne nadleguje v nikakem gzi-ru! Vsak pregrešek v tem pziru bi bil zločin nad lastno domovino. ker bi lahko imel najusodnejše, posledice! Pokažimo ententni komisiji, da smo kulturen narod, ki zna sani sebe obvladati. Lahko smo hladni, toda dostojni! Umevno je. da v marsikom kipi in vre, toda slepa'strast v vsakem slučaju le škoduje! Zato brezpogojno prosimo in rotimo: pannt in mirno kri! . . ■ .
ZBIRKA VSEH SLOVENSKIH MASNIH IN NABOŽNIH PESMI.
# Primerna zlasti za šolsko mla-^^ dino. Pesmi so brez not. Knjiži" ea trdo vezana velja 35 centov,
f	' T . • ,	•
Naroča se pri našem iipravniitvu,
67 East 7th Street, New York, N. Y.
Napeljite električne luči v svoje hiše.
Ako je vaša hiša še tako stara, vendar se-lahko vanjo napelje žico za električne luči, Tu ni nikake nevarnosti, da bi sc. poškodovale stene ali strop. Delo je narejeno tako čedno in vešče, da, ne bo nihče vedel, da ni bila žica napeljana v hišo' tedaj, ko je bila postavljena.
Naš načrt za napeljavanje žice. v stare hiše. omogoči vsakemu Cleveland-skemu posestniku, da ima v hiši električne luči. Stroške se lahko plača v malih mesečnih obrokih. Vsak izmed teh naslednjih podjetnikov bo napeljal električno žico v vaše hiše po tem načrtu. Vprašajte enega izmed teh za pojasnila.
Kerbcr Electric Co. 8512 Broadway Broad. 1206, Union 6-2 AV. Lakewood Electric Co.
1.1'06 Detroit Ave. • . Mario 985. Highland 580 L.
The Ligh t I l ouse 8305 Cedar Ave. Garfield 6088. Pri 11. 1448 W.
Service Electric Co. jo8_» E. 4th St. Main 40, Cent. 246 West Side Electric Co.
3205 Lorain Ave. ■ "Harvard 767,: Cent, ipj.jjb: ';.
Borg-Clark Electric Co. 10207 .Euclid Ave. Garfield 5600. Citizens' Electric Constr. Co. 1040 Superior N. E. Pros. 116, Cent. 1434 W.
Doan Electric Co. 700'| Superior Ave. Rose. 388. Prin. 1262 W.
Electric Constr. and Sales Co. 940 Prospect Ave. Pros..2692, Cent. 2520 L.
Fitch.. Electric Co. 1005 E. 105th, St. Eddy 2366, Priii: 1265 W.' ;• •
THE ILLUMINATING COMPANY.
'	1LLU,\1 INA'.' "'^'i ^'J. G , PUBLIC SyUARii. .
JAREM REVŠČINE
Po F. W. Dahhaah poslovenil V;
: ..... ;"•"'	(I?a
"Drage, v,olje", je odvrnil Git->ert. "Odkar nismo videli, imel ;e-m,,srečp v trgovini, postal sem jQgat in na zadnje, ne veličan pq-nprsk^ga življenja, serp se tukaj :a stjilno:nastanil. Kje pa je tvoj >rat. Danicij?" Dala(seni mu, njegoy nasloy. "Tako, vidva sta.-oni dve rešeni' >sebi ladije, ki se je nedavno po-iesrcčila?"
"Da, tako je; in jaz sem vese-a, da spin bilft, po oglasu ravno la vašo službo opozorjena, vesela, da sem vas našla, da morem xl vas zahtevati; imetje, katero >.va- z Danielom, na vaši ladiji pustila."
"Vidva, bi ne. bila. smela zapustiti ladije", je jel ugovarjati. — "Vi,ste gotovo bili veseli, da se ie taiko.zgodilo." sem rekla, medtem ko se je njegovo čelo zmra-Hlo.
"Ni lepo, da take neuljudne o-aazke. delaš", je odgovoril mirno, 'če bi tudi imela vzrok za to. Ti ii zdaj v. veliki potrebi in jaz sem; edini, ki ti hočem in morem pomagati, kar bom tudi storil, — vzel bom tebe in Daniela v svojo liišo."
Do tega seveda nikoli ni prišlo.' Moja dostojnost mi ne dovoljuje* da, bi povedala, iz kakega vzroka. Pa vedel je za najino bivanje in skrivoma za mojim hrbtom je poiskal Danielji in skušal ga dobiti na svojo stran. Najini doživljaji, katere sem vam samo v krat kih potezah opisala, so čudni in šele zdaj, ko sem svojega očeta zopet našla, jih gledam v prijetnejši luči, nego tedaj ko sem jih preživela.
Tu je končala Marija O'Shaugh nessy svojo povest. Težko sem se ločil od tako mi priljubljene družine, ki se je pa odločila, zapustiti St. John.
Nepričakovano snidenje.
Zima, ki v se,vernem delu New Bruiiswicka navadno prifv dolgo trpi, se je ono,leto nenavadno hi-tro odpravila in vesela spomlad ^ je zavzela njeno mesto. Led v pri 11 stanišču se je že davno raztajal in 11 znova so živahno vihrale razno- s barvne zastave raz ladij, ki so ' prihajale in odhajale. V pristani-šču je zopet postalo vse živahno. ^ Polno je bilo ljudij, ki so priha- c jali, odhajali ali se prišli poslovit ( od svojih poznanih. Med ladijami, ' ki so se pripravljale, da odplove- 1 jo, je posebno ena vzbujala po- ^ zornost gledalcev zavoljo svoje ( velikosti in trdne zgradbe. Bila 1 je to trijambornica s posebnimi ' pripravami za veslanje, če bi slu- f čajno jadra odpovedala svojo sluz,, bo. Vsakdo je, lahko takoj na pr-»vi pogled sklepal, da taka ladija 1 lahko vspešno kljubuje tudi hu- ; dim morskim viharjem. Bila je 1 last Waldrona O'Shaughnessy. i Kupil je ladijo, ko še ni bila j docela zgrajena ter jo je dal zase in za svoje posebno skrbno i z de- i lati za dolgo potovanje v_ Indijo, i Odločil se je zapustiti Ameriko 1 in je ta svoj sklep tudi spolni!. Imel.je od vseh stvarij polno vab- i ljivih ponudeb, da bi ostal še dalje v St. John, vendar nič ga ni moglo več zadržati.
"Tu se mi več ne dopade", je dejal in s tem je bila stvar končana.
Dan odhoda se je približal. Poprej pa je.še priredil slovesno od-hod\iico> pri katerej se je hotel obenem s svojo družino od števil .nih znancev in prijateljev posloviti. Mnogo gostov je bilo, tudi jaz sem bil med njimi, le O'Shau-ghnessyjevega prijatelja Gilberta sem pogrešal. Vodstvo ladije je bilo zaupano izbornemu možu, kj, si je kot kapitan Daniela, O'Shaughnessy za svojega prvega pomorščaka privzel. Predstavljen mi je bil gospod Brady. Nemalo sem bil iznenaden, da sem v tem človeku spoznaj onega dobrotnika iz Indije, ki se je tako
•i
je):.- -	V
fobrosrčiio zavzel za O'Shaughnessy je v.a- osirotela otroka.
"Takoj seni, sporočil gospodu Bradyju, da sem srečno našel svoja otroka", je dejal Waldron P\Shaughne,ssy, k0 mu- je bil predstavljan, "in sem mu istočasno stavil predlog, naj tu sem pride, da popelje mojo ladijo in moje iz Št. Johna v Kalkuto. Kakor sami yidite, je tudi na to pristal." "In sicer z največjim veseljem, gospod doktor", je pristavil kapitan ter mi krepko stisnil roko. — "Pot, iz Indije v New Brunswick mi jč bila neprijetna, da se rti ko-, maj dočakal prihoda, ker nisem mogel seboj vzeti svoje žene, da bi se z nami vsemi veselila srečnega dogodka."
"Ona. se je najbrž bala morja, gospod kapitan", sem dejal jaz.
"Strah pred morjem bi moje žene ne zadržal, da me ne bi spremila", je odvrnil, "toda ona večne živi; pred nekaj leti je umrla." . Z žalostjo sem sprejel to vest' in mu izrazil svoje globciko sočutje. Potem je najin^govor,napeljal na Gilberta. ki je bil y moji. pskrbi. Maščevalna usoda, mu je bila trdo za petami. Novi moj; znanec je z malo besedami ovrgel' vse neresnice, katere je Gilbert bil raztrosil o Danielu in njegovi sestri s hudobnim namenom, njiju očrniti pred ljudmi in vzeti poštenje pri očetu. Na vso moč je tajil, da je ponovno odpeljal siroti v Indijo in jih pahnil v revščino. Vzrok, zakaj je drugikrat odpeljal otroka, je bila očividno velika svota denarja, katero mu je ponudil stric otrokov, ker se. je bal, da bi oče otroke v Indiji našel in bi tako njegovo črno dejanje prišlo na dan.
Gilbert je bil v žalostnem stanju. Nepričakovana vest, da je oče zopet našel svoja otroka in da I je vsa njegova hudobija očitna, je strašno vplivala nanj. Nemudoma bi se bil odstranil iz St. Johna, toda njegova bolezen, ka-cor tudi nepremično premoženje n velika svota izposojenega de-larjrf, so ga od tega zadržali. Zaslužena kazen mu pa ni izostala.
Prijetnejša kakor misel na Gilberta mi je bila zabava z vrlim capitanom iz Benaresa ali Čan-iergiir. Dal sem se od,njega v po-Irobno poučiti o usodi Daniela in, Marije, v kolikor mu je bila zna-i?a. Tudi sem mu izrazil svoje začudenje, da on smatra Daniela O'Shaughnessy zmožnega za krmarja tako velike ladije-, ker po mojem znanju ni imel za to potrebne vzgoje.
Tako smo se živahno pogovarjali na krovu naše ladije/raz katerega smo lahko pregledali vse v pristanišču ležeče ladije. Naenkrat so vzbudile našo pozornost, nenavadne in živahne kretnje dvo jice mož na ladiji, leieč.i tik naše. Bila sta kapitan in prvi izmed mornarjev. Lahen veter, ki je ravno vel nad pristaniščem, je, bil vzrok, da smo lahko razumeli vsako be-sedo njunega živahnega razgovora.
"Že zopet hočete imeti dopust', je dejal'kapitan z očitajočim glasom. "Gotovo ste zopet celo nii-nu]p noč pognali v družbi ničvredne ženske in zapravili svoj denar. Povem vam, da tako ne more iti dalje. Prvi za menoj ste na ladiji in potrebno je, da pazite .na ostalo moštvo, ker \jaz vzpri-čo raznovrstnih opravkov v mestu ne moreni vedno biti na ladiji, Iftložiji smo sicer zdaj ves, svoj tovor, toda treba misliti na to, da naložimo novega blaga za nazaj v Indijo."
"Prav imate, gospod kapitan", je odvrnil mornar, "pa vendar jaz £udi ne morem vedno tukaj na ladiji čepeti. Ali mislite, da je preveč,.če včasi pogledam tja-le v Sailor's Inn (mornarsko kantino) , da se tam snidem z enim al i drugim tovarišem iz prejšnih let
mojega pomorskega življenja?"
"Posebno pa, da se tam snidete s tisto črno coprnico"; še je nasmehnil kapitan. "Le nič ne prikrivajte in priznajte resnico! Ali ni bila ta ženska poprej v Indi-ji?"
"Da, toda pred kakega pol leta je prišla tu sem. Kupila je to gostilno, da bi tu preživela ostala leta svojega življenja. In čeravno je že v štiridesetih, je še vendar lepotica."
"No, zdaj smo pa skupaj", je yzkliknil kapi ta ti, "tedaj je vendar le ona, ki vas vleče. Toda poglejte, ravno tamle prihaja, naravnost proti naši ladiji."
Mornar, lep človek v tridesetih letih, je položil svoje roke malp-marnp na, hrbet in se je sklonil globoko čez ladij in krov, da bi tem natačneje videl prihajajočo !žensko.
i "Res, gospod kapitan, ona je", j je rekel mornar, "kdo ve, kaj ima i na srcu ?" Še dalje se je sklonil [čez ograjo in glasno pozdravil: "Good day, mother Shipjack !"
Odzdrava nisem mogel razumeti, ker v tem trenutku sem začul za seboj glasei'i vzklik: "To je ona!"
Miss O'Shaughnessy, ki je bila tudi na naši ladiji, je prihajalko zapazila in se od razburjenosti ni mogla vzdržati, da ne. bi zakričala. Nato je hitela v kabino, kjer, sta. bila. oče. in brat z ostalo družbo. Malo sekund potem je mrgolelo na kr®Vu radovednežev. Med-, tem je oseba, kateri je radovednost veljala, prišla do ladije ter umerjenih in mirnih korakov stopala po,mpstu, ki je vodil na krov.
Bila je le,pa, ženska, visoke in vitke rasti, kodrastih črnih las. — Njena okusno izdelana obleka je razodevala na prvi pogled, da, mora ženska, imeti precej pod .palcem.	,
ZaničijiV pogled je vrgla na na^s, ko je stopila.,,navkroy, Dobro je opazila, da velja njej naša, ra-jdoyedrpsti
j "Kdo je ta ženska?" sem vpra-
. s.al,v,	i........ .........s... ,........
j "Ženska- iz Kalkute !" je zakli-cal Danici, "ona ničvredna copr-iiica, o katerej sem vam pripovedoval. Gorje ji, če jo dobim v roke!"
"Za to zdaj ni več časa, moj siti", je rekel Waldron O'Shaugh nessv, ki je tudi pristopil. Ženska se je med tem z omenjenima možema zgubila v ozadju ladije. — "Sklenili smo pozabiti svojo preteklost. Čeravno je ona vam veliko gorja prizadela, je ne bomo nadlegovali. Videl sem jo in to mi zadostuje. Tudi doktor zdaj ve, kje ona stanuje in lahko.ž njo obračuna."
Vzel je sina za roko in se vrnil j ž njim v kajuto, kamor so sledili | tudi ostali, le s kapitanom sva o-stala še nekaj minut na mest;m I Dan se je nagnil, poslednji žar ki zahajajočega solnca so se vtri-iijali v morskem zalivu. Tudi midva s kapitanom sva ravno hotela oditi s krova, kar naenkrat nastane glasen hrup na sošednej ladiji. Iz ozadja sem je hitro prihajala ona ženska in se bližala mostu, ki je vodil na suho. Traki na njenem klobuku so bili odtrgani in so vihrali po zraku. Glasno, pre klinjanje se je culo za njo, kjer' so se prikazali kapitan, prvi mornar in nekoliko njegovih tovarišev.
Še bornih petdeset dolarjev dol ga noče plačati za svoje mornar-e!" je kričala, "naj vse skupaj ta črni vzame! Pa jaz ga dobim, kakor gotovo živim, — zarubiti dam njegovo ladijo in ne bo se ganil odtod, dokler, zadnjega centa ne plača."
"Kača!" je zakričal kapitan, ki je ravno ob robu krova došel in od zadaj jo za. lase zgrabil, "drži svoj lažnjivi jezik za zobmi in ne; jemlji.mi poštenja pred ljudmi!" j ''Spusti me. lopov!" je kričala in se hotela, iztrgati, "spusti me, če ne te,še danes z vso tvojo berači jo,dam zapreti."
(Dalje prih.)
KUPUJTE VOJNO - HRANILNE ZNAMKE. -
RDEČE KOPRIVE.
■':/., -V:.'.'Hrr-r-,	j
—	Predno je Amerika šla v voj sko, bili so naši rdečuhi strašno proti vsaki vojski. — Amerika jih ni vprašala in šla v boj. Naši rdečuhi so postali črez noč veliki mi-litaristi. -— Po Ameriki se je začela širiti ncinčurska 1. ,W. W. or ganizacija. Naši rdečuhi so ji peli slavospeve in vabili Slovence v to organizacijo.—-Amerika je razkrinkala te L W. W.-ste. — Takoj' so jih naši rdečujii tudi napadli. — Prišel je boljševizem. Kako so ga zopet hvalili' in poveličevali, in navduševali zanj Slovence! — Amerika ga je razkrinkala. Kdo je nastopil proti boljševizmu? — Naši rdečuhi. —- Kako. so hvalili komunizem! Amerika ga je razkrinkala, tudi rdečuhi ga zame-tavajo. — Ej, ej, značaji pa taki!
—• Jugoslovansko Republičans-sko Združenje — hahaha! Jugoslovansko!?!? Ste čitli ? — Jugoslovansko! Fajn! To je tisto re-ipubličansko združenje, ki se je še pred nedavnim časom smejalo pomilovalno tej besedi. Najprej šo ata rekli: "Ne v ligo! V Avstriji je še kar najboljše !" Kmalo na to, ko.so šli dogodki prekp. njih učene glave, so priznali po "slovensko". Toda dogodki so šli brez »teta, in preko njihove glave in njih možganov hi ata so zopet re kli: "nak, ne slovensko, temveč jugoslovansko. — What next, ata?
—	"Absolutist svoboda je he-
1 mogoča na svoai", uče ata Kristan v svoji 'V.inarnični" izdaji svoje backe.' Sv. vera to uči že skoraj dvatisoč let, pa so ravno ta ata rekli ž,e večkrat, da je humbug.	|
—	"Socijalni boji bodo vedno,
dokler socijalizem ne bode uresničen", je drug tak pauk. Mi bi 'le radi vedeli, kaj je pravzaprav |ta socijalizem? Ata Kristanov so-|cijalize.ui,,.je čis ' > drugjnčen, ka-fkor. ruski;, 'frp1zkyjey.; Ruski je zopet čisto drugačen, kakor je ihažarški; Rlazarškl ^e^zopet^pb-polnoma različen od nemškega.— Bpg večni vedi, kateri je "ta pravi". Da atatov tudi ni "ta.pravi", trdijo Pennsvlvanski slovenski
socijal-isti.
-—-o--
Zakaj?
Jud: Povej mi vendar, zakaj si dve 'ženi poročil?
Bigamist: Prvo sem poročil za ljubezen, drugo pa za denar, — škoda, .ker si jud, pa ne veš, da ni mogoče vsega pri eni ženi dobiti. -o-
Tone (k pismonoši-: Ali imate kaj pošte-za mene? ! Pismonoša: Kako se pa pišete?
Tone: Ime boste že na ovitku našli.
-o-—
Francoz (prav prijazno ameri-kanskemu vojaku): No, kako se vam pa tu na Francoskem dopade ?
Amcrikanec: Prav nič, prav nič, pa še manj ko nič.
Francoz: Kaj se vam je pa pripetilo, zakaj pa to?
Amerikanec: We.ll. tu ni nobenega lepega in zanimivega kraja Francoz: Ni lepih krajev, to jc pa čudno, jaz pa mislim, da ima Francoska jako- lepe kraje?
Amerikanec: Yes, imate prav ampak se veiHltir ne da nič primerjati našim krajem doma.
Francoz): Kaj pa Pariz, to tud ni nič?'
Amerikanec: Oh, well, Pariz j< še malo, a vendar se ne da pri nerjati mojemu kraju.
Francoz: Za božjo voljo, odkoc pa vendar pridete?
Amerikanec (veselo in z na smehom): Iz Jersey; Citv.
Sedanji čas.
On: Na celem svetu še nobeni dekle nisem poljubil.
Ona: Dragi moj, ne misli n; preteklost, v sedanjem času je p drugače (in dala mu je poljub ček).
-o-
Opravljivost.
, Kar ne gori. ne gasi! Kar te ne peče, ne pihaj 1
Varčevanje.
A.: Ali že veš, da je Mr'.' Line | svoj i zaročenki kar telefoiiično" naznani! dan poroke?
1>,: On mi je sam to povedal, pravi, da je veliko cenejše na ta način.
A.:	Kako to?
B.:	Telefon ga je stal samo pet centov, če bi šel pa osebno tja, bi ga pa naj manj c 2 dolarja stalo, kajti nesti bi ji moral "bakso ken -dija".
—-—o---
Nalezljiva bolezen.
Mali šolarček v Milwaukee jc povedal svoji učiteljici., da je njegova sestra obolela na ošpicah.
"Kar hitro pojdi domov, Johnny", je rekla učiteljica in 'ostani doma, dokler he bo sestra popolnoma ozdrayila.
Johnny je. hitro in veselo odšel domov — nato je pa vzdignil roko mali J oe in rekel:. "Gospodična, Johnny Dplanova sestra, ki ima ošpice, jo v Filad.elfiji."
,--o-
Po vojski.
Gospa (svoji kuharici M.inki) : Jvedo je p'a vse ribe iz škatljic pojedel?
Minka: Prav gotovo jih je mačka.
Gospa: To ji* nemogoče — laž-njivka.
Minka: Milosti j i va gospa — saj vendar veste, kako mačka rada je ribe.
Gosp^i: Vem in to tudi vem. da mačka ne more odpreti plehnatih škatljic.
Minka: Milostljiva, vedite pa tudi to, da se je po vojski že v.se spremenilo.
Iz letnega poročila prostovoljne požarne brambe.
V preteklem letu so ogtijegasci priredili dve generalni in 15 celotnih skupščin, dalje 28 izvanred nih sej. 4 preclpustne in 3 vrtne, veselice; udeležili so se 8 izletov, 10 parad in 6 pogrebov. Konečno so tudi enkrat pomagali pri požaru, pa ker so prišli prepozno, je- vse izgorelo,.	;:je. bilo
brezvšpešno.
---o--
Sebičnost.
Vsak ima usta pO serani.
Vsem dobro privošči, sebi pa najbolje.
Vsak ima prste k sebi obrnene.
Vsak 11a svoj mlin vodo na-vrača.
Razmišljenost.
Bil je-v Rimu, a papeža ni videl.
Ničmernost.
Od zunaj, lepota, od znotraj praznota.	. ji
*'Lišpaiia deklica —- umazana I ženica.
Na potu rožica, na domu ub.p-žica.	-f 1
Oko nr lic^kaže vrednost device.
\'cncc na glavi — iil /strgani rokavi: ?,	'
Slabo cjruštvo.
Boljša prva zamera, nego druga.	' ,. f
t e- golob med orle zajde, gotovo, smrt najde.	i Jc'den norec deset -norcev naredi .
Kedor se z vplkohi druži, 1110-'
ra z njim tudi tuliti.	;
Mnogo- psov — zajčja smrt, j
Kjer ima Bog en altar, ima hu-'
dič dva (sv. maša — gostilna —
ples).	'
Volk sit in ovca cela ne" more j
biti. j
i
Pijanost.	j
Dobre volje mpšnje kolje, j , Prav je, dokler mož vino nese, j pa, ne, kadar vino moža nosi. j Ko je vinjena glava, dosti iz 'srca priplava'.
Pijancu še seneni voz ogne. Pijanec ima tri lastnosti : moder je, bogat in močan. Trezen misli, pijan pove. Vino'ne pravi: hodi, nego sedi! j Vinski ključ vse odpira. Pri I vinu se vse zmenimo.
V kozarcu se jih je več vtopilo, nego v morji vtonilo.
POZOR! Kdor želi imeti knjige. Zveze Katoliških Slovencev od lanskega leta, naj se takoj oglasi, dokler zaloga ne poide. Imamo jih še ne-tcaj v zalogi, ^ena četverim knjigam $1.10. Naroča se v našem upravništvu 67 E. 7th ST. NEW YORK, N.Y.
KRIŽE V POT
Sv. Leonards 'i1 i>rtbmavriškcga ,
ZA CERKVEHO IN DOMAČo! PORABO JE RAVNOKAR IZ-i ŠEL V NAŠI TISKARNI. —; KNJIŽICA JE PRIROČNE ŽEPNE OBLIKE IN BROŠIRANA.
Cena izvo lil 15 ct.
Pri večjih naro£</,..1 znaten popust
r — "	-i
Zdravje družine
ja najdragocennejSi zaklad in bi ga bilo vsled tega treba varovati zolo oprezno napram vsem izpostavljenim boleznim., Po prvih znakih oslabelosti naj si bo želodca, jeter ali drobja, vzemite
Several
Balsam of Lile
(Severov Življenski Balzam), ki je dobro, poznati tonic, za prebavo in gre rjaravnost za vzroki, ki provzro-čajo sitnosti in odstranijo komplikacije. 'peluje ria jetra, omogočuje njih delovanje in1 kc-r.Ja neprebav-]janja,.ifertj(i in tiispepsijo. N.a-pro-I daj v vc«li lekarnah. Cena 85c.
Društvo Sv. ^ružine št. 11 D. S. D^ Pit^burgh, Pa.,
naznanja vsenf rojakom in rojakinjam med 10, in 50. leti, da je pristop v ,.društvo za nedoločen čas prost. Bolniške podpor« izplačuje društvo po ■$i.oo na i!aii.; 15.S.B. izplačuje zraven snirl.11.ine, tudi za poškodnino in razno v rfitii e.../o pe rac i je. Za nadaljnrt pojasnila se obrnite na sledeči odbev: Josip PaVlakovieh, predsednik, 54 Low Road; John Golobic, podpredsednik, 5621 Carnegie Ave.; peorge Wpaelich, 1. tajnik, 5322 Keystone Street; Josip L. Bahorieh, 2. tajnik, SI38' Dresden Way; Anton Skcrlong, blagajnik, 5124 Butre.r St. — Mesečne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v K. - S. Domu. — Rojak! Rojakinja! pristopi še danes kajti jutri ho mogoče.pre-pozno.
Naši zastopniki.
Cleveland, O. Podružnica "Sloge", 6313 St. Ciair Ave. Mr. Anton Strniša, 6305 Glass Ave.; Mr. Frank Gaspari, S87 Ansel Rd. ; Mr. Jakob Pesnik 3599 E. 81 St.: Mr. J. Meglich, 6713 Edna Ave.; Mr. John Mese-c. 14309 Darly St.; Mr. Frank Suhadolnik, 6107 St. Clair Ave.
Brooklyn, N. Y. Mr. Josip Skrabe, 79 Evergreen Ave.
Bridgeport, Conn. Rev. Mich. J. Golob, 450 Pine St.
Bridgeville, Pa. Mr. Ivan Vrtač-nik, Box 595,
Forest City, Pa. Mr. Peter Srnovršnik, Box 279.; Miss M. Svete.
Houston, Pa. Mr. John Pelhan,
Pittsburgh, Pa. Mr. John Bojane, 207 - 57 St;:; Mr. George Veselic 5222 Keystone St.; Mr. John Golobic 5621 Carnegie St.; George Witkovich, 5-104, Butler St.
Steelton, Pa. Mr. Anton Malc-shich, 157 Main St.
Joliet, 111. Mr. Aleks Pint, T207 Center St.
Barberton, Ohio. Mr. Joe Lek-•šan, 149 Center St.
Sheboygan, Wis. Mr. Mike Pr<t-gar 1621 N. j9 St.
Indianapolis, Ind. Mr. Frank , Markič, 765 Holmes Ave.
Willaird, Wis. Fr. Perovšek,— Box 10.
Eveleth, Minn. Francis Gre-gorich, Box 22.
Soudan, Minn. John Loushin P,ox t 230.
Ely, Minn. J. J. Peshell, Box 165; John Otrin, Box 322.
Braddock, Pa. J. Lesjak, n u Wood Way.'
New Duluth, Minn. Mike ^pehar, 403—97th Ave. W.
Chisholm, Minn. Mrs.' B. Glo-bočnik, 309 Central Ave.; John Klun, Box 668.
Buhl, Minn. Gregor Rus, Box 22.
Gilbert, Minn. Frank Ulčar, Box 574.
I-Iesperia, Mich. Marko Bluth, P.. f. D. No. 3.
KUPUJTE VOJNO - HRANIL-
POKLIČITE NAS PO TELEFONU ' ^t^sAm pmjjEsiTiE .
NASE DOBRO [)EL0_ IN POSTRČZBA JEjŽE. V£C I.FI 1'OZNAHO KOT NAJBOLJE
i. The PraiakV J)ry €lea«ing €o.
urad i Ki beL>vNicb	collinwooo podružnica .
1361 East 55th Str«;et ..'• -i^'.^'^^? 15313 Wat^lpo'lloaa :
Na;,protcLah«.Shorc Biinke' ■ -	,.'	Zraven 156tK St,.
- TELKF0N«!i^:5694,:v v ••::
_ L^.-----M..,..,,..,	■■	m	■■ lf»...|»..>.M|. 'J. I
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem presicrbel z zimskim obuvalom od najmanjše do največje mere. Kdor ima največjo nogo, naj se zglasi prj nas. Kajti pri nas se dobi : Ženske črevlje od najmanjše pa do mere 10. Moške, od mere 6 — pa do 14. Največji ljudje so lahko brez skrbi, da ne bodo hodili bosi. Cene so primerne. Se priporočam.
FRANK SUHADOLNIK
6x07 ST. CLAIR AVENUE.
CLEVELAND OHIO.
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
62x7 ST. CLAIR AVENUE
se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno.
KRIŽARJI
) -____
) ZGODOVINSKI ROWAN V ŠTIRIH~DELIH
I ' Spisal: H. SIENKIEWICH Poslovenil: PODRAVSX1 <
— — — — — — — — — — ■ - - —— >—" — i ...v imj*.
Pred nočjo je nastal veter, ki je razpod.il megle ter osnažil nebo. Sneg je dobil nekako zamodrelo barvo, in zdelo se je, da napoči jasna, vedra noč. Ljudje, raztm navadnih stražnikov, so zapustili obzidje, krokarji in vrane so odleteli od vislic v gozd. Končno je postalo temno in nastala popolna tišina.
"Pred nočjo ne odpro vrat", si je pomislil jurand.
Za trenutek mu šine v glavo misel, da se naj vrne v mesto, toda takoj je dal slovo tem mislim. • •'Hočem ostati tukaj", je rekel sam sebi. "Ako se vrnem domu, me ne bodo pustili, marveč bi me obkolili in vjeli, na to pa rekli, da mi niso dolžni ničesar, ker so ako bi srečno zbežal, bi se moral znovič vrniti." se me polastili s silo; ko bi pa hotel čez nekaj časa zopet priti sem,
Neizmerna vstrajnost poljskih vitezov v prenašanju mraza, glada in truda, kateri so se čudili vsi zgodovinarji, jim je dopuščala izvrševati taka dela, za kakor.šna iiiso dorastli pomehkuženi ljudje na zapadli. Jurand pa je vstrajen še v večji meri od drugih. Dasi ga je že jel mučiti glad in nio je večerni mraz prodiral že skozi kožuh, pokrit z oklepom, je vendarle sklenil, da vstraja na mestu, ko bi tudi imel poginiti pred vrati.
Nakrat pa, predno je še nastala črna tema, začuje korake za svojim hrbtom.
Ogledal se je ter videl, da se mu bliža od mesta šestero ljudij, oboroženih s halabardami, a med njimi je korakal na sredi še sedmi, opiraje se ob meč.
"Morda odpro tem vrata, in jaz pojdem ob enem ž njimi", pomisli Jurand. "Oni ne bodo poskušali polastiti se me s silo, ali me ubiti, kajti za to jih je premalo; ko bi me pa vendar-le hoteli napasti, bilo bi to znamenje, da nočejo ostati mož-beseda, in v tem slučaju gorje njim!"
I'omisli vši to. je dvignil težko jekleno sekiro, ki mu je visela pri stHllti, ,tako težk<), da jo je navaden človek komaj z obema rokama Vzdignil,; ter pognal k njim svojega konja.
Toda Oni niso niti mislili, napasti ga.
Vojaki so zasadili halcbarde v sneg in Jurand je v mraku zapazil, da se jim tresejo vajeti v rokah.
Oni sedmi, ki je bil bržkone njihov starešina, stegne levo roko pred se, dvigne prste kvišku ter vpraša:
"Ali ste vi vitez Jurand iz Spihova?"
"Sem!"
"Ali hočete slišati, čemu sem bil sem poslan?"
"Poslušam."
"Močni in pobožni komtur von Danveld je zapovedal, da naj ■ vam rečem, da se vam vrata ne odpro poprej, dokler ne stopite s konja."	■■ t», |
Jurand ostane nekaj časa premičen, na to pa stopi s konja, h 1 kateremu takoj priskoči jeden služabnik.
Gospodar iz Spihova je omahoval. Nu, oni potem, ko bo brez orožja, udarijo po njem, ga ubijejo kakor kako žival, ali pa.ga zgrabijo in vržejo v podzemeljsko ječo. Toda čez trenutek si domisli, da bi gotovo več vojakov poslali po njega, ako bi se imelo to zgodili. Zakaj, ako bi ga tudi napadli, oklepa bi hipoma ne mogli prebosti, med tem pa bi mogel on prvemu vzeti orožje in ugonobiti vse poprej, nego bi jim prišla pomoč. Saj ga vendar dobro poznajo.
"Ako bi tudi hoteli preliti mojo kri," reče sam sebi, "saj nisem po ničesar drugega prišel semkaj."
Pomislivši to, jim vrže najpoprej sekiro, potem večji in manjši niel ter nekoliko počaka. Oni so pobrali vse, na kar se oni člo-vek, ki je govoril ž njim, oddalji od njega za nekoliko korakov, obstane ter spregovori z močnim, rezkim glasom:
"Za vse krivice, katere si doprinesel križarskemu redu, moraš na komturjevo zapoved deti na-se to-le platneno vrečo, katero ti pustimo, moraš si obesiti na vrat na vrvici nožnico od1 meča in pokorno čakati pred vrati, dokler ti jih koniturjeva milost ne ukaže odpreti,"
Cez nekaj časa ostane Jurand sam v temi in tišini. Na snegu jfj ležala pred njim spokorna vreča z vrvico in 011 je stal dolgo nepremično, čute, da se 11111 nekaj vpira in lomi v duši., da v njem nekaj gine in umira in da čez malo časa ne bo več Juurand iz Spihova, ne več vitez, marveč jetnik, suženj brez imena, brez slave in časti.
Preteklo je še dokaj časa, predno se je približal k oni spokorni vreči, ter spregovoril:
"Kaj naj storim drugega? Ti, Kristus,,vidiš, da oni so pripravljeni zadaviti mojega otroka, ako ne storim vsega, kar mi zapovedujejo. Ti veš, da bi jaz za samega sebe tega ne storil. Bridka reč je sramota — bridka reč! Toda tudi Tebe so osramotili pred smrtjo. Torej: v imenu Očeta in Sina..."
Na to se je pripognil, -del si na-se vrečo, v kateri so bile narejene luknje za roke in glavo, na kar si je obesil na vrat nožnico od meča ter stopil k vratom.
Vrata niso bila odprta, toda njemu je bilo sedaj že vse jedno, ali se 11111 odpro prej ali poznej. Gradič je stal v nočni tišini, samo stražarji so se semtertje oglašali na obzidju. V trdnjavi, poleg grajskih vrat, je bilo razsvetljeno jedno samo okno, sicer pa je bilo vse temno.
Nočne, ure so minevale druga za drugo, in na nebo je priplaval srp lune ter ošvefli) turobno grajsko obzidje. Bila je taka tišina, (ia jo Jurand lahko slišal vtripanje lastnega srca. Toda 011 je bil top, kakor bi okamenel, kakor bi iz njega vzeli dušo. Ostala 11111 je samo jedna misel: da je nehal biti vitez Jurand iz Spihova, toda kaj je sedaj, tega ni videl. Časih se 11111 je zdelo, da se mu sredi gluhe noči. od onih vislic, katere je videl zarano, ti,ho po snegu bliža smrt.
Nakrat pa se zgane in sprebudi popolnoma.
"O usmiljeni Kristus! Kaj je to?"
Z visokega okna stolpa, ki je stal pri vratih, zadone. tihi, iz po-četka komaj slišljivi glasovi pljunke. Jurand je bil na poti v Sčit-no gotov, da Danuše ni v. tem gradu, vsekakor pa mu je ta glas pljunke nakrat razburil srce. Zdelo se mu je, da dobro pozna te glasove, da tako ne svira nihče drugi nego ona, njegovo d.ete, njegova jedina ljubezen. In 011 pade na kolena, sklene roke k molitvi ter drgetaje kakor v vročnici, jame poslušati.
Med tem pa zapoje otroški, neizrekljivo otožni glasek:	!
"Oh, ko bi imela kakor goska krila, pa bi za teboj, dragi, v Šlezijo zletela! Jurand se je hotel že oglasiti ter zaklicati priljubljeno ime, toda beseda mu zastane v grlu. kakor bi mu jo stisnil železni obroč. Nakrat se nut val boli. Solz, tesnobe in. nezgode nakopiči v prsih/, da pade z licem v sneg ter jame klicati v največji otožnosti:
"O Jezus f- Saj sem slišal svoje dete! O Jezus!"	' .
I11 mravljinci mu zagotnaze po >y*cjn životu. Zgoraj pja zapoje tesnobni glas v globoki nočni tišini dalje:
Sedla bi na vrbo	' --	$
in tako mu dejala; poglej me vendar, Janko,
'	siroto ubogo.7." ".....................................•
Zarano je surov brkast nemški "kneht" suval z nogo v rebra viteza, ležečega pri vratih.
"Vstani pes! Vrata so odprta iif komtur je zapovedal, da stopiš pred njega,"	■
Jurand se sprebudi kakor iz sna. Ni pa pograbil "knelita" za grlo, ni ga zdrobil s Svojimi železnimi rokami, in lice niti je bilo mirno, oči so zrle pokorno. Vstal je te, ne spregovorivši niti besedice, odšel za vojakom skozi vrata.
Komaj pa je prišel skozi, se je zftčulo za njim rožljanje verig in premični mošt se je jel dvigati kvišku, na vrata pa je padla težka, železna mreža.... 1	:■■■	t KONEC DRUGEGA DELA.
TRETJI DEL.
I. : ■• ' , . ■ , ■„ Jurand, dospevši na grajsko dvorišče, ni vedel precej, kam im.t iti, ker ga je služabnik, ki ga je privedel skozi vrata, takoj zapustil in šel proti hlevu. Po obzidju so zares stali vojaki, tu posamezno, ondi po več skupaj, toda njih lica so bila tako mračna, iii njih pogledi tako prezirljivi, da je bilo vitezu lahko uganiti, da mu nočejo pokazati poti, in ako mu na vprašanje tudi odgovore, da bo ta odgovor surov in razžaljiv.	*
Nekateri so se smejali, kazaje ga drug drugemu s prstom, in nekateri so zopet jeli vanj metati sneg kakor poprejšnji večer. Toda Jurand, zagledavŠi vrata, ki so bila višia od drugih, nad katerimi je bil iz kamena izklesan Kristus na križu, je šel k njim, dotnišljevaje ši, da mu vendar nekdo pove, ako so komtur in starešine v drugem delu gradu, ali v drugih sobah.
Tako je tudi bilo. V hipu, ko se Jurand približa k tem vratom, se mu odpreta nakrat njiju obe polovici, in pred njim se prikaže mladenič z gladko ostriženo glavo, kakorštio nosijo kleriki, toda oblečen v navadno opravo, in ga vpraša:
"Ali ste vi gospod Jurand iz Spihova:?" " ■ M1 • . "Seui." ' '	v;;s	! !■,:■ K j:
"Pobožni komtur mi je zapovedal, naj vas spremim k njemu. Pojdite z menoj."	! v
In vodil ga je skozi dolg hodnik k ^tbfiničam. Pri;:!žtopničal\ pa je obstal, premeril Juranda s strogim pogledom in vprašal znovič': '•; "	■ , ■•■	, ■•■■■-■■•h■••< .
i	I	..........*
Ali nimate pri sebi kakega orožja? Naročili so mi, naj vas jVreiščem."	"	' ••«.' <
Jurand dvigne kvišku obe roki; tako, dai'f«?;;šprenil}«valtc mogel; dobro pregledati njegovo telo, ter odvrne: ! "Sinoči sem vam oddal vse."	' ' ' i o if.v
Na tO reče sprevodnik z zamolklmi. kftmaj slišljivim glasom:. , "Čuvajte se, da vam ne vskipi jeza, ker se nahajate pod grozno močjo in silo. .."
"Toda tudi pod voljo božjo", 6dvrne'Jtirarid.' • ' ; . Po teh besedah pogleda bistrejše sprevodnika in, zajedavši na njegovem licu nekaj podobnega sočutju in pomilovanju, reče:
: "Poštenje ti zre, iz očij, mladenič. Odgovori mi odkritosrčno na to, kar te poprašam."
''Požtirite se, gospod", reče sprevodnik. "Ali oddajo oni za-me tnoje d.He?" Mladenič ga začudeno pogleda. : '"Ali je;vaše dete tukaj?"	'
"Moja hčerka."
"Ona gospodična v stolpu pri vratih?"
"Da. Ohi so mi obljubili, da jo izpuste, ako Se' fim sam .oddam.' Sprevodnik mahne z roko v• znamenje} da ničesar ne ve, a na licu se mii pojavi nemir in dvom. Jurand pa ga še vpraša:
"Ali je to resnica, da jo čuvata Šomberg in Markvart?" "Teh bratov ni v gradu. Toda odpeljite jo poprej, gospod, dokler še ne ozdravi starosta Danveld."	'
Ko Jurand to čuje, strepeta, toda več ni imel časa, da bi vprašal, kaj to pomeni, kajti dospela sta 1 že-v dvorano v prvem nadstropju,! v kateri bi imel Jurand stopiti pred oči sčitenskega stare-
l.šine. Sprevodnik 11111 odpre vrata ter se umakne nazaj na stopnice: Vitez iz Spihova vstopi v veliko dvorano, ki pa je bila zelo temna, ker je skozi okna, čijih okvirji so bili močno zamašeni s svincem, dohajalo le malo svetlobe, vrhu tega pa je tudi zimski dan bil zelo mračen. Na drugem koncu dvorane je zares gorel v veliki peči ogenj, toda surova drva so dajala od sebe le malo plamena. Se le čez nekaj časa, ko so se oči nekoliko privadile na temo. je zapazil Jurand v ozadju sobane mizo in viteze, sedeče okrog nje. za svojim hrbtom pa celo tolpo oboroženih vojakov in mračnih "knehtov". med katerimi je grajski norec držal na verigi ukročenega medveda. -	- *
(Nadaljevanje prili.)
I	Molitveniki z velikimi črkami za ;
I	slabovidne in vse druge knjige !
I	iz bukvarne Ave Maria
p	se dobe pri i
I	ANTONU STRNIŠA
I	6305 Glass Ave. Cleveland. O.
1 Telefon: Main 1441.	Telefon: G* )ral 8821-VI
;	Mihael S. Čerezin
I	HRVATSKO-SLOVENSKI ODVETK^K
I	PISARNA: SOBA ŠT. 4x4 ENGINEERS BUILDING, j. f-:i"! « y na četrtem nadstropju.
J	Vogal St. Clair in Ontario ceste, blizu Publk Square
,	V CLEVELAND, OHIO.
I	PAIN -EXPELLER X
je postal domača beseda v vsaki slovenski družini radi neprekosljivega čina pri tolikih bolečinah jn ggftg-i nadlogah.
il H' Sedajne razmere so nas primorale, povišati ceno 1 iS H 35 'n <>5 centov za steklenico, ako hočemo, da ostai i ji iste kakovosti in da enako učinkuje. t| I S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z is
II	i močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z niz H i ceno ničvrednih ponaredb. •
II 1 Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot H H tu naslikan. Pri kupovanju pazil,	znsmk
ffl m| na besedo Loxol in na naše ime. lj| Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih leka nali in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je k ™ ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakr toliko.	, *
k F. AD. RICHTER & CO. A
t 74-80 Washington Street, New York
DR. S. HOLLANDER,
& DENTIST
1355 E. 55th St. vogal St. Clair Ave. NAD LEKARNO.
Ure od 9. dopoldne do 8. zvečer. Zaprto ob sredih popoldne in ob nedeljih.
NAZNANILO
liiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiii
Posestva katera imamo mi za prodati sej sledeča:
Eno posestvo na vogalu za več trgovin.
Eno posestvo na vogalu za dve trgovini.
Eno posestvo, residence z 7 sobami.
Eno posestvo, residence s 12 sobami.
Eno posestvo, residence z 7 sobami in kopališčem.
Eno posestvo, residence z 8 sobami in kopališčem in garage.
Eno posestvo, residence z 9 sobami.
Dve posestvi, residence z 8 sobami in kopališčem.
Eno posestvo, residence z 10 sobami in kopališčem.
Eno posestvo, residence z 4 sobami in kopališčem in približno en aker sveta zraven na Blvd.
Vsa zgoraj navedena posestva so v dobrem redu in zelo po ceni ter se lahko kupijo na lahka odplačila. Zatorej bode v vašo lastno korist če se oglasite pri nas predno kupite kje drugje.
Imamo tudi zelo veliko lotov v različnih lokalih po nizkih cenah.
ST. CLAIR REALTY CO.
Roti ST ri.ATP AVTT.
Dr. J. V. Župnik
ZOBOZDRAVNIK 6127 St. Clair Avenue
nad Grdinovo prodajalno.
» -
Najbolse mogoče zobozdravniško delo za zmerne cene.
Kot plačilo se vzame tudi "Libei ty
Bonde"
Pohištvo, peči in hladilnice Ice - Boxes
Vedno najbolše in najcenejše pri
THE STAR FURNITURE CO.
5824 ST. CLAIR AVE.
GOTOVINA ALI KREDIT. VZAMEMO LIBERTY BONDE KOT GOTOV DENAR
'} —-------[TlTrwnilimnmiliil!-i-nilMMl|-ir-|iMiiiiii rtn—ninm 11 m I i mm mm......m.....mi
Nikar se ne vznemirjajte.
Mi dobro razumemo bojazen vseli onih, ki v slučaju bolečin v želodcu, zaprtosti, slabe prebave, glavobola, nervoznost-i itd. stavijo vse svoje zaupanje v Trinerje-vo zdravilno grenko vino. Toda nikar naj se ne vznemirjajo. Formula tega zdravila, kakor tudi Trinerjev Angelica grenka Torii-ka, je bila zopet potrjena 2. maja 1919 od U. S. Internal Revenue Dept. v Washingtonu, in oba ta dva zdravila se dobi vedno v vseh lekarnah. Seveda najbolje je, če se jih ima vedno pri roki v domači omari za zdravila, ker so jako zanesljiva in priporočljiva zdravila. Rev. Skoček nam piše iz Ta-rell, Teksas, v svojem pismu 30. ■aprila, da mu Trinerjev Angelica j B itter Tonic čudovito pomaga pri j utrjevanju zdravja, ker je bil bo-jlan na influenci. V vsakem taksni slučaju je to zdravilo v resnici .brez primere. Trinerjeva zdravila se prodajajo v vseh lekarnah. — Joseph Triner Co.. 1333-1343 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
National DrugStore
Slovenska Lekarna vogal St Clair in 61 ceste.
A "fl!
Naša lekarna je tekom svojega Dbstanka postala znana kot najboljši kraj, kjer se dobe zanesljiva, ;veža in dobra zdravila. Z vso ierbjo tudi izdelujemo zdravila po zdravniških predpisih.
Kadar dobiš od zdravnika pred • iis za zdravila, pridi vselej k nar» n boš zadovoljen. Naša zdravila so vedno sveža.
I OBRESTOVATI
) Se prične vsaki dan
)	kadar naložiš v
I LAKE ; SHORE BANK
Obresti se plačujejo do dneva, ko vzdigneš denar, kakor po splošni regulaciji.
St. Clair and E. 55th St. Prospect and Huron Rd. Superior and AddisonR.
VAŠA OBLEKA
bo zgledala kot nova ako jo prinesete nam čistiti, barvati ali popraviti. Mi tudi Vašo staro o-bleko prenaredimo po novi modi..
Frank's Dry Cleaning Co.
Telefon: Central in Rosedale 5694. Delavnica in urad 1361 EAST 55th ST.	j
naproti Lake Shore Banke. COLLIN WOOD - PODRUŽNICA ISSI3 WATERLOO RD.
J. J. PESHELL
Box r.5	Ely, Minn.
I ima v zalogi molitvenike z malim j in veliki m tiskom.
zAsita.miK
Frank Gaspari ('87 Ansel Road Cleveland, O., i&ij; sledeče knjige: Molitvenik z nit!'mi in debelimi črkami. AbecednC.e in Katekizme vezane in nevezat t. Istotako lahko dobite pri
Frank Sul ;dolnik-u 6107 St. Clair Aac,, Cleyeland. O-
NAROČUJTE SE NA 'SLOGO'.