St. 49.
V Trslu, v sredo 20. septembra 1882.
Te'caj VII.
biasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
*V «4uiMti )• mae«.
»EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsuko sredo in aaboto o poludne. Cena	Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu »vit Torrente* Tip. Huala; vsalt mora biti
za vb« leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt letn 1 gld. KO kr. — Posamezne	frankiran. Rokopisi bre? posebne vrudnostl so ne vračajo. — Insernti (razne vrst« nazua-
itevilkr se tioliivtijo nri opravniStvu in v trafikah v Trst« po & kr.t v Goriol in v	nila in poslanice) se zaračunijo po pogodbi — prav cen6 ; pri kratkih oglasih z drobnimi
Ajdovščini po €$ kr. - AamZnine, reklamacije m insrtrate prejema Opravništvo »via Zonta 5«.	črkami ne plačuje za vsako besedo 2 kr.
Cesar i Najvišja obitelj v Trslu.
Nepozabljivi ostanejo Trstu in okolici zadnji trije dnevi, 17., 18. in 19. september, oni so nova. trdna skala. na Kate'o se bo stavilo tega mosta bodoče blagostanje. Lepi. prekrasni so bili ti trije dnevi, tako lepi, tako krasni, da Trst tacih še ni videl. , Prebivalstva navdušenje je tekmovalo s zunanjo krasoto in oboje se je vspelo do visoČine, dosedaj Se ne dosežene. Ni besede, s katero bi mogli vse to popisati, i le kedor je sam se svojimi očmi gledal i z lastnimi ušesi poslušal, utueje in čuti pomembo prekrasne slavnosti, katero poskusimo nekoliko popisati.
V	soboto ob 11. uri dopoludne se je pripeljala presvitla cesarica z Dunaja v Miramare, zvečer je prišel prestolni nastopnik Rudolf z visoko Svojo soprogo Štefanijo. Sprejema ni bilo.
V	nedeljo zj it raj proti 5. uri je odplulo šest Lloydovib parnikov proti Piranu cesarju naproti, ki se je na ladiji »Miramare« peljal iz Pulja v grad »Miramare«. Ob 6. uri so naznanpili kanoni, da je la-dija »Miramare« s cesarjem »in vista«. Ko so dospele Lloydove ladije do cesarske, pozdravilo je na njih vkrcano ljudstvo cesarja z,»Ura«-klici in banda je zaigrala cesarsko himno. O tudi je dež lil, vendar ie prišel cesar v plašč zavit na krov, ter se zahva-ljal z roko mahajo proti laiijam. Potem so se ladije obrnole in zavile pioti gradu Miramare, kder je cesar stopil v čoln. Mej tem se je prikazala cesarica j na pomolu druzegu nadstropja in nadvojvodinja Štefanija na pomolu prvega nadstropja; nadvojvoda Rudolf pa je čakal Svojega očeta na obronku v gali.
Ob 40. uri zjutraj so je po železnici pripeljala Najvišja gospoda v Trst. Prostor pred kolodvorom
1'e bil krasno odičen s zastavami, preprogami, ze-enjern in cveticami. Stal jo tu tudi krasen Sator i na obeh straneh so bili napravljeni odri.
Tu so se znrali ministri Taaffe, Fal\enbayn in Pino, generala Kuhn in Schdnfeld, deželni namestnik de Pretiš in dru^a visoka gospoda, mestni župan z mnogimi mestnimi svetovalci; v velikej dvorani pa
{'e čakalo 20 helo oblečenih deklic in več slovenskih cmetskih deklic v krasnoj narodnej opravi.
Pred postajo je banda zaigrala cesarsko himno, na gradu pa so začeli grmeti kanoni, in ljudstvo je zaorilo »živio« in »evviva«, ko j<3 Najvišja gospoda iz vozov stopila i se napotila v Šator. Tu je cesarja pozdravil mestni župan v imenu mesta Trsta Omenil je v tem govoru petstoletnega združenja Trsta z starnslavno habsburško hišo, v/.lasti je omenil vladarjev Friderika 111., Karola VI., Marije Terezije in Francu I., ki so z svojo naklonjenostjo blagostanje mesta Trsta pospeševali; rekel je dalje: Za Vaše veličanstvo pa srca tržaškega prebivalstva še toliko bolj gore, ker ste z modro naklonjenostjo dovolili
svobodo in tako moralno blagostanje podanikov po-vzdignoli, ter pravico dali jeziku i narodnim običe-jem, do katerih ima ljudstvo prirojeno ljube/.en, in tako svetu pokazali, da je podanikov ljubezen prestolu prva podpora.« Župan je omenil tudi razstavo i nje pomen.
Njegovo veličanstvo cesarje odgovoril tako-le:
■ Besede, katere ste zdaj izgovorili, gospod župan, zbudile so v nas najživejšo zadovoljuost. Jaz tudi druzega nisem pričakoval od onega, ki govori v imenu meščanov in občinskega sveta najzvestej-šega Mojega inesta Trsta, v katero smo danes vese-leje, nego kedaj, prišli, da se vdeležimo koristne in patrijotične svečanosti, katero so priredili Tržačanje v spomin pred petsto leti sklenene i nerazrušljive zveze.«
»S živimi besedami ste se spomnili lepe tradicije Trsta, varujte jo zvesto In skrbno, gospodje moji, ona je poroštvo bodočnosti.«
»Velika važnost Trsta za državo bodi v soglasju z ljubezni polno skrbjo, s katero bom opazoval tega mesta daljši razvitek i napredek; Vaše lojalno in složno prizadevanje, pod Ščitom podedovanega patrl-jotizma, za razcvet avstrijskega emporja, imelo bo vedno skrbno podporo od Mene in Moje vlade.«
»Prav lepo se zabvaljam Vam, gospod župan, in tudi v imenu cesarice, cesarjeviča in cesarjevne izrekam srčni pozdrav prebivalcem Našega najzvestej-šega in ljubljenega mesta Trsta.«
Po teh lepih in jasnih besedah je bil župan po-češčen s tem, da so ga predstavili Najvišjima go-spema.«
Potem se je odpeljala Najvišja gospoda v razstavo. V prvem vozu policijski vodja, v drugem župan, v tretjem grof Taaffe in deželni namestnik, v četrtem cesar in cesarica, v petem carjevič in carjevna iu v drugih osobje Najvišjega dvora. Zdaj je nastal še le pravi triumf. Gosto natlačeno ljudstvo je stalo na obeh straneh, od palače Panfili do novega mosta, kder so stali Slovenci, razlegal se je grmeči »živioklic«, tudi drugod je prevladal »živi«o, z okrašenih oken so pozdravljale gospe in gospice z rutami. — Carjevna, katera je bila prvikrat v Trstu, pridobila si je v prvem trenotja vsa srca, vse govori o njenej presrčnej ljubeznjivosti.
Pred razstavo je bilo polno ljudstva, ki je nestrpljivo čakalo Najvišje gospode; sprejem je bil pretresljiv, vse vprek so orili glasovi »Evviva«, živio, hoch, eljen! — Pred glavnim vhodom poslopja št. 1 so jo sprejeli načelniki civilnih in vojaških gosposk in izvrševalni odbor razstave. Načelnik tega odbora se je tu poklonil cesarju i NajviŠjej Njegovej obitelji ter jo pozdravil s primernim nagovorom.
Cesar mu je odgovoril tako le:
»Sprejmite odkritosrčno .zahvalo za koristno in lepo delo, katero ste izvršili, in katerega potnen po-
Podlistek.
Trst in okolica..
(Zgodovinske črtice, upisuje M. Skalovič.)
(Dalje.)
IV.
Od ustanovljenja proste luke I. 1719 do I. 1780.
Hrabri in bistroumni vojskovodja princ Evgen ni le v vojni zmagoval avstrijskih sovražnikov, znal je tudi modro svetovati ces.ijriu v notranjej upravi države. On je po kratkej vlafdi cesarja Jožefa (1705 do 1711) nasvetoval, da se i/zvoli brat Jožefov dosedanji španski kralj Karok za rimsko nemškega cesarja, ki je tudi nastopiljvladopod imenom Karol VI. (1711—1740.) Vpoznavii silno važnost svobodne trgovine za blagostan ljudstva je isti princ Evgen prigovarjal novemu vladArju, naj odpre nova pota živahnejšemu prometu nto kopnem in po morju. Zato je skrbel Karol VI., da se je trgovina razširjala nekoliko po Doiwivi proti vshodnim deželam, in nekoliko na jugu j/o ja Iranskem morju. Uže 1. 1714 je potrdil predprbvice in polakšice trgovske, katere so Tržacani uživali v Napolitanskem in na sicilskem otoku uže <bd Karola V. S Turčijo se pogodi in z Benedkamif glede proste vožnje po Donavi in po morju 1. »717. Pa ni še do takrat imela Avstrija nobenega pri/morsk« ga mesta, kder bi mogli ptuji trgovci prosto* in brezdačno uvažati svoje blago, zato so pretjehtajoči nzmere, kde bi bolj kazalo ustanoviti f'irosto ali svobodno luko (porto franco) na hrvaškemu primorju, ali v Ogleju ali v
Devinu, naposled se odloČili za Trst. Nijprej praša cesar Karol v pismu od 21. d. avgusta 1717 Trža-čane, da natanko sporoče o legi mesta in n i kojem kraju bi želeli imeti prosto luko. Vesel pošlje mestni odbor dva poslanca, grofa Marenci-ja in pl. Do-nadoni-ja, v Gradec k cesarju z načrtom mesta. Pravo ustanovljenje proste luke je cesar Karol VI. dovolil Trstu z odlokom 18. dne marcija 1719, »katerega dvanajst toček še dandenes kaže nenavadno državljansko modrost in skrb cesarjevo« (L6wenthal s. c. str. 157). Glavne določbe te^a za Trst prevažnega odloka so: 1. Trgovci, posestniki ladij in obrtniki, ki so v avstrijskih pokrajinah, smejo se seliti in kupčevati svobolno, kler koli; 2. Glavne ceste se popravijo ter primerno razširijo za trgovinski promet; 3. Trst in Reka na jadranskem morju ležeči mesti naj bosti prosti svobodni luki (porti franehi), da bodo ptuji trgovci kar neposredno Iz prve roke robo kupovali; 2. Da se trgovstvo pospeši, dovolo se trgovcem v prostih lukah tržaškej in reške j posestne pravice; prosti vhod vsak čas vsem trgovcem, pomorskim kapitanom itd.— zagotovljeno je popolno varstvo vsem pod avstrijsko zastavo v obeh prostih lukah ležečim ladijam, kdor jih napade, smatra se roparjem; — ako ne prodajo robe, smejo trgovci isto tri četrt leta (9 mesecev) brezdačno proti primernej sta-novnini v cesarskih shrambah (magazinib) hraniti, ali ako ni tam prostora, v zasebnih mestnih magazinib, ki se imajo zapirati z dvema ključema: jednega hrani lastnik robe, a drugega konzul dotične vlade; 5. V obeh prostih lukah naj se napravi zavarovalna banka, da dobe trgovci v po-
veličuje še patrijotična misel, katera ga navdušuje. Naj razstava pridelkov in izdelkov države v tein primorskem mestu obema koristi s pravo porabo podane izpodbuje k novemu skupnemu delovanju v trgovini. Zagotovljeni hodite Moje in Moje vlade podpore. Hvala vsem, ki so se trudili za to razstavo; sto svečanostjo ste Nam storili resnično veselje«.
Potem se je začel ogled. Nju veličanstvi, carjevič in carjevna, kakor tudi spremljajoči ministri grof Taaffe, baron Pino in grof Falkenkayn so se živo zanimali za one izvrstne reči. katere je razstavila mornarica. Dalj časa se je cesar mudil tudi pred razstavljenimi izdelki izolanske konservne fabrike i vodjo mnogo o tej obrtniji vpraševal. Pred bosniško-hree-govinsko razstavo so čakali Najvišjih gostov bosniške razstave načelnik, vladni komisar Kirchmayr in velika bosniška deputacija pod vodstvom sarajevskega župana Musaj bega in dve ljubeznjivi devici, ena v lepej bosniškej, druga v dragocenej hreegovinskej narodnej opravi. Vladni komisar Kirchmayr je cesarja v primernem nagovoru pozdravil, in cesar mu je odgovoril :
»Veseli me, da ste tukaj zastopani tudi Bosna in Hrcegovina, izdelki in pridelki teh dežel m« bodo zanimali. Želim, da vdeležitev teh dežel na avstrijsko-ogerskej razstavi v Trstu uže davno obstoječe trgovinske razmere oživi, in pospeši gospodarko razvitje, katero bom vedno v očeh imel. Hvala Vam in Vašim pošiljalcem za poklon in zagotavljam Vas Svoje dobrohotnosti«.
Tudi bosniško-hreegovinska razstava je Najvišje osobe jako zanimala, bile so zelo zadovoljne z obrtniškimi izdelki.
Pregledala i pohvalila je potem Najvišja gospoda še mnogo mnogo stvari, katerih nam ni mogoče vseh omeniti, zanimala jo je mej drugim hrusilnica deman-tov tržaškega juvelirja Janesicha, rastava nadvojvoda Albrehta, razstava čipk itd.
Pred ogersko razstavo so bili Najvišji gostje pozdravljeni z »eljenklici«. Potem jih je pozdravil sek-cijski svetovalec Herrich in cesar mu je odgovovil: »Veselimo se, da smo dobili priliko, prepričati se o napredovanji ogerske obrtoije in kmetijstva, in to toliko bolj, ker se je nam povedalo, da se je ogerski otdelek posrečil. Radi razstavo ogledamo«. — Potem je Najvišja gospoda ogledala še mnogo stvari, mej temi tudi mizarska dela ljubljanskega mizarja Matjana in tržaškega mizarja Janca.
Pod visokim lesenim portalom je Najvišje goste sprejela reška deputacija in je cesar na načelnikov pozdrav odgovoril tako-le: »Čutila odkritosrčne uda-nosti Reke do Mene in Moje hiše so mi dobro znana. Zadovoljno opazujem napredek v trgovinskih razmerah, ki se je storil od tedaj, kar sem to primorsko mesto zadnjikrat obiskal«.
V cesarskem paviljonu je bila južina, h katerej
trebi zajem na svojo robo;. 6. Pravdne zadevo trgovske se imajo poravnati v nalašč zato postavljenih menilnih sodnijah; 7. Trgovci, ki bi se hoteli za stalno v mestu naseliti, nemajo se nadlegovati z davki; 8. Ako bi nastala vojna, smejo trgovci nasprotne stranke v enem lotu svojo robo prodati ali pa seboj odpeljati; ne sme se jiin vzeti uiti z dejanjem obtežiti roba in ladije; 9. Robe iz ponesrečenih (brodolom ni h) ladij nema si nikdo prisvojiti; povrne naj se brodolomnikom ali njih dedičem; 10. Trgovci imajo biti prosti stanarinskih vojaških in osebnih bremen (davkov); NovodoSle ladije nuj se ne nadlegujejo s preiskovanjem; vendar naj skažejo trgovci ladijski popotni list, prepovedana roba naj se ustavi, a druga je prosta; 12. Trgovci smejo hiše zidati si, kupovati zemljišči, za katera naj se jim primeren kraj odkaže, in po razmeri svoboščine dopuste. Duhovska in deželska gosposka naj brani in varuje pravice in svoboščine trgovske.
S tem razglasom pro3te luke je v tesnej zvezi tačas od Karola VI. na Dunaju ustanovljena trgovska družba za vzhodne dežele« (orientalna com-pagnia), da bi posebno po reki Donavi in v Crno morje sploh proti vzhodu pospešila trgovinska zveče z Avstrijo. Družabniki te zadruge so imeli velike privilegije tuli za pomorski promet. Banečaii so sicer nasprotovali, a mladeniski prejšnja moč je uže opešala, lju lovlada se je postarala. Orijentalna družba trgovcev je imela v Trstu svoje zastopnike, in k ljubu oviram, katere so V3led svoboščin one družbe, inozemne trgovce in recimo tu li domačine v prometu v kot potiskale, ven l ir je Trstu icori-
EDINOST.
so bili povabljeni: nadvojvoda Štefan, ministri grof Taaffe, baron Fino, grof Falkenkayn, deželni namestnik de Pretit in en adjutant Njegovega veličanstva cesarja.
Po južini so šli NajviSji gostje v hrvatski paviljon, kder jih je pozdravil načelnik Milan KrtliČ. Cesar je odgovoril:
»Zelo me veseli, da se je hrvatsko-slavonsko kraljestvo tako vspeSno vdeležilo na razstavi in s tem pokazalo udanost svojih prebivalcev do Moje hiSe, za kar izrekam Svojo zahvalo«.
Ko je Najvišja gospoda jako natanko ogledala hrvatsko razstavo ter se je jako pohvalno o njej izrekla. zapustila je razstavo mej iivioklici.
Z razstave se j® cesar odpeljal v namestniško poslopje, kder je dajal avdijence; razne deputacije so bile sprejete v tem le redu:
Konzuli in kontreaimiral Nicolsohrt z štabnimi častniki amerikanske fregate »Lancaster«.
Tajni svetovalci in ključarji.
Kneza Leopold Salm in Friderik Hohenlohe.
Skof s kapitlom.
Častniki.
Župan s tržaškim mestnim zastopom.
Trgovinska in obrtniška zbornica.
Deputacija kranjskega deželnega zbora.
Deputacija dalmatinskega deželnega odbora.
C. k. gosposke.
Načel niš t vo patrijotičnega ženskega podpornega društva za Trst in Istro.
Piesbiterij evangeljske verske občine, avgsbur-škega spoznanja.
Pi esbiterij evangeljske verske občine, helvetiškega spoznanja.
Giško-orljentalska cerkvena zadruga.
Grško srnska cerkvena zadruga.
Anglikanska zadruga.
IzraelitiŠka verska občina.
Advokatska in notarska zbornica.
Komisija za pogozdovanje Krasa.
Upravni svet avstrijsko-ogrskega Lloyda.
Stabilimento tecnico Triestino.
Od nor tržaške razstave.
Ogetvska osrednja komisija za tržaško razstavo.
Avstrijski presojevalci.
Ogrski presojevalci.
Hrvatska deputacija mesta Reke.
Deputacija občin: Koper, Piran, Izola, Mile, Vo-loska, Lovran.
Deputacija bosniških in hrcegovinskih občin.
Deputacija iz občin poreškega okraja.
Vodstvo c. k. koperske državne gimnazije In načelništvo veteranskega društva.
Tržaška trgovinska zbornica je pri tej priliki v imenu trgovinskega, brodarskega in obrtniškega stanu v Trstu izročila cesarju adreso udanosti: pri izročitvi je trgovinske zbornice načelnik poudarjal, koliko hvale je dolžno mesto Trst cesarskej hiši za razvoj mesta Trsta, in kako se prizadeva trgovski stan v svojej lojalnosti do cesarske hiše za blagostanje tega mesta.
Cesar je odgovoril:
»Rad sprejemam adreso udanosti, katero mi je hotela podati trgovinska zbornica vpričo petstoletnice, kar se je združil Trst z Mojo hišo.«
»Nobeden ne more bolj, nego od trgovskega, brodarskega in obrtniškega stanu izvoljeni zastopniki ceniti blagodejnih nastopkov, ki so vzrastli iz onega združenja, in Trst povzdignoli v avstrijski emporij.«
■Vaše potrdilo je zapečatilo v stoletjih potrjeno resnico, da je Trst v ekonomičnem oziru neločljiv od države.«
»Držite se, gospodje Moji, tega modrega in patrijotičnega delovanja. Tako si vedno več zaslug pri-doboste za domovino.«
»Moja vlada se prizadeva za to, da podpira Trst v boju pri konkurenci, kateri boj mora danes v sve-tovnej trgovini vsakdo biti.«
»Jaz opazujem to tekmovanje z največjo blago-hotečo pazljivostjo i se nadejam, da bode delalnost in previdnost tako podpiranega tržaškega trgovskega stanu tudi vpribodnje znala častno zmagovati. Še enkrat izrekam Vam zahvalo, gospodje Moji.«
Ker je v sosednjej kranjskej deželi mej cesarjevim popotovanjem zboroval deželni zbor, zato je
stila, ker je nakupila vse ono zemljiSče, kder je dandenes gubernialna palača, veliki teater in Ter-gesteum. Tam so zasuli nekdanje soline in priredili novo ladjetvornico (skver), v katerej se je uže I. 1710 prigotovila prva jadrenica ladja: »Primo-genito« (Prvorojeni). Privabili so mnogo delalcev v mesto. A dasi je orijentalna družba začela delovati z veliko glavnico (kapitalom) 10 milijonov goldinarjev, vendar je uže 1.1722 falirala. Cesar Karol je nakupil one prostore, ter je ladjetvornico pre-menil v cesarsko orožnico (arsenal). Da se prepriča o vspehu velikih svojih namer gledć povzdige trgovinstva, napoti se cesar Karol 1.1728 sam osebno v Trst. Velike sijajne slovesnosti so se vrSile o njegovem prihodu; kakor 1. 1G60 Leopoldu I. tako ao v 11. dan septembra 1728 Tržačani tudi Karolu VI. zvestobo in udanost prisegli, ter v zahvalo postavili mu častni kip (statuo) na kamenitem stebru iz kraškega (pri Lokvi izsekanega) kamena. Oni steber s kipom cesarja Karola VI. stoji Še dan denes na velikem trgu pred mestno palačo.
Karol VI. je bil jedini živeči potomec slavne habsburške rodbine, lato je zarana skrbel, da zagotovi dedno pravico svojej prvej hčeri, Mariji Tereziji. Uže 1. 1713 je predlagal svojim ministrom novi dedni zakon, ki pa je še le 6. dne decembra 1724 bil slovesno objavljen in je znan pod imenom »pragmatična sankcija«. Po tej določbi se nemajo nikoli deliti dedne provincije avstrijske mej več vladarjev in ako izumre moški rod Habsburžanov,
bilo spodobno, da je izvolil deputacijo, ki so mu je v imenu dežele poklonila. — Cesar je to deputacijo z vidnim veseljem sprejel. Kranjski dežalni glavar, grof Tburo, je v lepem govoru razodel Najvišjemu gospodu udanost kranjskega ljudstva do cesarske hiše, ter mu izrekel zahvalo za neštevilne dobrote in očetovsko ljubezen, katero blagodušno skazuje kranjskej deželi.
Cesar je odgovoril:
»Vrlo rne veseli, da mi je kranjska dežela poslala pozdrav po posebnej deputaciji. Kar sem storil za Kranjsko, to je bila moja dolžnost. Jaz bom deželi vselej rad pomagal. Letos mi žali bog ni bilo mogoče, obiskati Kranjske, a presrčno se veselim Vaše slavnosti v prihodnjem letu in gotovo pridem k njej. Kranjska dežela je bila vedno zvesta in udana.«
Potem se je cesar razgovarjal s posameznimi udi deputacije; gospoda deželnega glavarja je vprašal o delovanji deželnega zbora, in če ima rešiti katerih važnejih predlogov. Deželni glavar je odgovoril, da je deželnega zbora glavna naloga rešitev deželnega proračuna.
Govoril je cesar potem s poslancema pl. Gut-mannsthalom in dr. VoŠnjakom, ter bil vesel, ko je slišal, da letos ni bilo zelo velicih elementarnih nesreč. — Dr. Vošnjak jo omenil, da so kmetski posestniki pri zemljiškem davku nekoliko na boljšem, kar je sreča za deželo, in cesar je odgovoril: Zemljiški davek je bil za Kranjsko, to dobro vem, previsok, in se je moral znižati. Govorilo se je tudi o pravdi mej kranjsko deželo in erarjem in da jo je dobila Kranjska. Cesar se je posmehnol in rekel: Erarju to sicer ni prijetno, toliko bolj pa kranjskej deželi. — Dr. Vošnjalc je na to odgovoril: Res je dobro ustreženo kranjskemu deželnemu zalogu; zdaj vsaj lehko povrne močvirskemu zalogu stari svoj dolg in stori se za deželo lahko Še kaj koristnega. — Konečno je zagotovil cesar deputacijo Še enkrat naivišje Svoje milosti; drugi dan pa je bila k njemu v Miramare na obed povabljena.
Na večer 17. sept. je bila namerjavana svečava v mestu in luki, a preložena na drugi večer. Vendar pa so bile prav lepo okrašene one ulice, skoz katere se je Nai višja gospoda v gledališče peljala. Će tudi je dež lil, vendar se je zbralo silno ljudstva, ki je cesarja i njegovo obitelj po vsem precej dolgem potu v gledišče in iz njega navdušeno pozdravljalo.
Enako navdušenje je vladalo tudi v gledališči, ki je bilo lepo okrašeno in polno ljudstva. Ko je prišla Najvišia gospoda v dvorno ložo in je godba zaigrala cesarsko himno, ki se je morala na občno navdušeno zahtevanje ponoviti, videlo se je, da je splošno presrčno pozdravljanje Najvišjej gospodi dobro delo, ker je na vse kraje veselo odzdravljala. — Potem se je začel balet »Excelsior«, za kateri se je Najvišja gospoda oči vidno zanimala in do tretje podobe v gledališči ostala, potem pa se s posebnim dvornim vlakom odpeljala v Miramare in tako se je prvi, če tudi deževni, pa veseli dan končal v splošno zadovoljnost vsem dobrim ljudem.
V 18. dan septembra dopoludne se je cesar z visoko svojo obiteijo peljal v Lloydov arsenal, kler se je v morje spustila ladija »Meiiusa«. Pri tej priliki j« it cesarskega paviljona zagledal g. Nabergoja, napotil se k njemu ter se dalj Časa z njim razgovarjal. Potem je natanko ogledal vojne ladije, popoludne pa skladišča ob novej luki.
Zvečer je bilo mesto r. luko in okolico vred prekrasno razsvitljeno; take svečave še Trst nikoli ni videl, in gotovo se je malokde in malokdaj videla. Najkrasnejši je bil veliki trg, vzlasti mestna palača in velikanska Lloydova stavba, čaroben je bil pogled na morie in z morja, človek bi mislil, da je v vilinskom domu, tudi borsa je bila krasna; mej poslopji, v katerih so cesarske uradnije, odlikoval se je telegrafski glavni urad najbolj. Vse alegorične in brzojavu primerne transparente in embleme so napravili uradniki sami; na glavnem transparentu se je bli-ščal poleg italijanskega i nemškega Jtudi slovenski pozdrav, Tudi okolica je bila kaj lepo razsvitljena. — Celo Dunajčanji so pritrjevali, da kaj tacega Še nikoli niso videli.
Zvečer je bil na ladiji »Berenice bal«, kakeršnega Trst še videl ni, vendar se ga cesar z Najvišjo svojo rodbino ni vdeležil.	(Konec prihodnjič.)
naj preide dedna pravica na ženski rod in sicer najprej na hčeri Karlove, potem na Jožefove in naposled na Leopoldove. Stanovi avstrijskih dežel so zaporedoma priznali novo dedno postavo in večina evropskih držav ni se temu protivila. Vsa dotične določbe gledć dedovinskih pravic je Karol predložil tudi »najzvestejšemu mestu Trstu«, ki jih radostno sprejme ter zagotovi tudi v bodoče neomejeno zvestobo. Zraven cesarskega in mestnega glavarja (kapitana) je podpisanih 40 odličnih meščanov na spomenici, o tej priliki izdanej. Mej plemenitaši stare koremke so se ponašali »patriciji trinajstih hiš, ki so uže od 1. 1246 imeli svojo zadrugo ali bratovščino, ter so po debelih svečah, lcoje so v rokah držali o posebnih shodih v cerkvi sv. Frančiška (starega sv. Antona), tudi se imenovali »Nobili del Mocolo« (žlahni debele sVeče). L. 1743 so prosili ti stari plemenitaši, da jim cesar Karol dovoli v posebno znamenje nositi zvezdo z grbi 13. rodbin: Bonoino, Leo, Burlo, Paduano, Basejo, Cicoti, Stella, Pellegrini, Belli, Petač (Pe-tazzi), Thophani, Argento, Giuliani, izmej katerih je bilo uže takrat 6 izumrlo. Cesar jim tega znamenja ni dovolil«. (Kandler: Storia dei Patrizi p. 118.). Večinoma z doneski teh bogatih rodbin, ki so imevale svoje mestne palače, storilo seje mnogo za olepšanje mesta, cerkva, glavnih trgov. Dandenes ne živi več od jedine rodbine baron Burlo v Trstu, druge so izumrle ali neke se drugam preselile.
Tržaška razstava.
(Poslopje it. 2.) (Dalje.) Kar se tiče moške obleke, moremo pa enako pohvaliti tržaškega krojača J W Strecker-a na Corsu. Moških oblek za salon in za drugo rabo v Parizu tuli eiegantnejše ne iz ielujejo
Velik napredek v izdelovanji umetnih cveti«: kažejo nam izložene umetne cvetice firm: Wiln Zim-merman iz Beča, Hugon Miiler iz Gradca in A. Mo-ca iz Trsta. — Človek bi mislil, da ima pred saboj prave cvetice, tako izvrstno so ponarejeni oni šopki oae girlande, razstavljene po teb firmah, in kar je Se več: v novejern času tem cveticam dodavajo tudi vonjavo
Da so Dunajčanl prvi v posamentariji, to smo uže rekli, a vsako pričakovanje prekose vdelani zlati in svilnati traki pa porte, katere je razstavila v veli kej vetrini firma Jakob Sanček iz Beča. Turške kape umetna kožuhovino, potem takozvane »plisses« je' razstavil H. Konig iz Beča; ta firma mnogo izvaža naJutrovo, posebno turških fesov. — Keuor hoče videti kaj posebno finega, okusnega in imenitnega v takozvanem »damasku«, ta naj si ogleda one žiiane damaske, one prekrasne prte in prtiče za mizo in za toaletno sobo, katere je razstavila firma Gustav Mar-burg iz Freudenthala v Sleziji. Kaj posebno krasnega i® razstavila gospa Marija Kalin iz Ljubljane, oni šopek cvetic iz volne je v tej stroki najlepše delo na izložbi; občudovali smo umetnost, oku3 in spretnost v tem prelepem šopku, ki prekosi skoro naravo — V batistih, rožnatih piketih in drugih finih tkaninah prekosi vse enake predmete v izložbi firma J. Garber et Sohn z Dunaja. Kedor hoče videti elegantne in umetno izdelane svilnate odeje (koltre) za postelje ta naj si ogleda oni 2 odeji, kateri je razstavil J.' Jahn iz Beča. Lepe odeje (koltre) je razstavil tudi g. Ludovik Babič iz Trsta. V kačkanem (virkanem) blagu, (maje, nogavice, gače itd.) je izložila kaj praktične in fino izdelane lanene in bombažne predmete firma J. Hampf iz Schonlinde na Češkem. Različne plahte in pregrinjala, potem predmete za vatrogasce iz Guthaperke in drugih nepremočljivih tkanin je razstavil kaj izvrstno J. Bosch z Dunaja.
V suknu so razstavile najboljše in najlepše te le svetovnoznane firme iz Berna: L. Auspitz Enkel Popp er Jules in Schdller bratje, potem te le fabrike iz Bielic-a: Forster Carl, Traugott et Sohne, Gustav Forster in Leop. Popper e Corap. in kolektivno j.j razstavilo 22 firm iz Jagerndorfa na Moravskem prekrasna sukna vseh barv in vrst. Pregrinjala za soba in različno blago za tapeciranje pohištva (stolov, naslanjač, blazin itd.) razstavila ie v posebnem paviljonu kaj različno in okusno firma Albert WolfT et Sohne iz Gross-Siegharta v Dolenjej Avstriji. V tej stroki ima ta firma gotovo veliko prednost. Turške Sjale jako dragocene in prekrasne (veljajo 1000 do 2000 gld. eden), razstavila je firma Ena. Thieben z Dunaja. — Vrvi, vrvice, povoje, povezi, pase za ta-pecirje, prejo iz žime in druge predmeta iz konop-nine, lanti, jute in drugih surovin je razstavil na izbor J. Steiner iz Wolfsberga na Koroškem, Sottocorona Tomaž, iz Vodnjana v Istri, razstavil je surovo in obeljeno domače platno iz konopnine, ta domača istrska firma izdela vsako leto do 20.U00 metr, centov tacega platna. V finem platnu se odlikuje firma C. Siegel e Seidl iz Schonberga na Moravskem.
Izvrstne preje iz svile ste razstavile mehanični sviloprejnici g. Alfred Lenassi-ja iz Gorice in Jurja Naglos-a iz Korminfa. Na Goriškem je sploh svilopreja jalco razvita in prodajajo sviloprejci z Goriškega svoje izdelke največ v Mifan in na Švicarsko. Goriška svila je izvrstna, posebne^ domaČa rumena, vsled česar plačujejo tovornice gotriško rumeno sukanico (tramma) po najvišjih cenah. \
Omeniti nam jd tudi velike fabrike svilnatih odpadkov v Zdravšini na Soči blizu Gradišča. Ta fa-
hrilro in	vaAio nArvn PilfAKimrA *»« ...__i___• ■	«
brika je še večja, nigo Ritterjeve in razstavila je lepo ranje. Ddlalnha tržaške hiše za ubo'e ie
-vKl n XS1n in (Irnnlnn »m« _ ! 2- I__*	P . » .
svilo za šivanje. _ razstavila oblačila in tkanine, vse niže bale po nlžkej ceni.	J
Gorenjsko platnlp in sukno, ki ima po našem mnenju za tržaško tetipčijo zadosti velik pomen, na razstavi ste veliko premalo zastopane. Gosp Matej Pire iz Kranja je raz stavil belo in barvasto gorenjsko platno in Alojzij Kfonner iz Skofjeloke gorenjska
flla^je v prilogi.)
Cesar Karol VI.j je želel imeti tudi vojno bro-dovje (floto), zato je\ naročil z Napolitanskega tri poveče ladije: »S. Klizabeta« s 60 kanoni, »sv. Mihael« s 40 in »sv. [Karol« s 70 kanoni. S časoma se zgradi še več ladifj na tržaškej ladjetvornici, a 1. 1736 se preneha, il» zaradi priznanja pragmatične sankcije (dedovrae postave) hoče Karol svojo floto Benečanom prodjati, pa ti je ne sprejmejo. Vsa cesarska mornarica je štela „tačas okolb 8000 mož; častniki so bili ivečinoma Španjolci ali Talijani (admiral genov&žan Parravicini), a prosti mornarji domači, Istrat\i, Dalmatinci, in ujetniki iz notranjih dežel (obsojeni na »galero«). Ko se je 1. 1737 velika vojna ladijia »San Carlo« potopila, sezidali in nasuli so na oVem mestu veliki »mol« san Carlo, ki je najlepši ifoej tržaškimi »moli«.*)
Od kar so bili prišli jizuiti v Trst, tudi seje mnogo bolj skrbelo za pod\k mladine; tako pravi Mainati, da seje 1.1733 ustan\vila družba za krščanski nauk: mladenič je nosil %triž po mestu in je zvonil, ter klical otroke k naliku, ako niso prišli, poslala je mestna gosposka hlriče, da so jib prisilili priti.
*) Mol je slovensko ime, kel: v morje moli — se steza. Tako pravijo Kraševci t udi i »podinol« ■= grota, kakor je postojnski podmol; »jami*« je navpična luknja.
{Dalj« prihodnjih.)
S
Priloga k št. h 9 „Edinosti
navadna sukna iz svoje fabrike. Ta sukna so pra dobra, trdna in po ceni.
Konečno nam je omeniti še nekaterih prekrasnih vezenin. Glede cerkvene vezenine (štikarije) je pač prva na razstavi firma Iv. Krst. Rudari iz Trenta. Tako krasnih cerkvenih zastav, paramentov, pluvi-jalov ni k malu videti, kakor v vetrini te firme, na katerej vetrini nahajaš slovenski, hrvatski in češki napis zraven nemškega in italijanskega. — Tudi karte ima ta firma slovenske in v tem obziru prekosi na razstavi večino slovenskih firm. V Tirolah dobro vedo, da tržaško razstavo obiskuje gotovo največ Slovanov. — Prekrasne vezenine so tudi razstavljene kolektivno v enej večjej vetrini. Za belo vezenino čestitamo gosp. Mariji Kazulič iz Lošina, za kačkarije gosp. Jakel Mariji iž Idrije, A. Ćeleznik in Klander iz Trsta; gospa Kersič Eliza je razstavila vezeno podobo (lov kaće boa), ki je kakor slikana, še lepšo podobo je razstavila gospa Marija Lozar iz Trsta; ponvaliti moramo vezeno girlando gospe Ro-zalije Vites iz Trsta, podobo g. H. Tonin iz Trsta, potem deželsko podobo g. Zofije Schilbach-ove iz Trsta in Petrovič Marije. Pohvale vredne so tudi vezenine gospć Eme Petrovčič in Rotter Terezije z Dunaja in Vidulič Marije Kozulič iz Lošina. — Vezenin je še dosti drugih; a kar se tiče vezenin v večem Stilu je firma Waiss W. iz Beča z vezeno veliko podobo pred-stavljajočo združenje Trsta z Avstrijo in z nekaterimi novošegnimi ročnimi izdelki prekosila skoro vse drugo. V obče pa je treba priznavati, da je v Avstriji °ta ročna fina obrtnija lepo razvita.
K sklepu popisa tega oddelka naj nam bode dovoljeno dodati nekoliko statističnega pregleda.
Bombažna obrtnija je v Avstriji dobro razvita, največ jo je na Češkem in Moravskem, potem v Do-lenjej Avstriji, na Tirolskem in Štajerskem, nekoliko tudi na Kranjskem in primeroma več na Primorskem. Bombaža surovega pride največ skoz Trst; a tudi bombažne preje dobivajo naše tovarne mnogo z Angleškega. V našej polovici (Cizlajtaniji) je zdaj nad iOO.UOO tkalnih stolov, naša državna polovica pa izvaža na leto 35.000 inetr. stotov raznih tkanin iz bombaža, ko jih uvaža le 14.000 metr. stotov.
Prejstvo lanene surovine je pa pri nas jako razvito, posebno na (leskein okolo Trautenau-a, na Moravskem in v Šleziji. Lanena preja in lanene tkanine iz teh krajev so moćno iskane in se izvažajo v inostransko v velikih množinah (do 90.000 metr. stotov preje in 46.000 metr. stotov tkanega blaga.)
Preja iz konopelj se največ rabi v Trstu in surovina dohaja sem z Rimskega. Rimsko predivo se od tukaj uvaža tudi v notranje dežele v velikih množinah. — Sukna največ izdelujejo na Moravskem. posebno pa v Brnu, moravska in šlezijska sukna morajo gledć kakovosti in cene konkurirati z angleškimi in francoskimi izdelki iz volne. Ta obrtnija pa še od leta do leta bolj napreduje. Sukna izvaža naša državna
Solovica več, nego ga uvaža; izvaža namreč okolo 3.000 metr. stot., uvaža pa okolo 35.000 metr. raznih tkanin iz volne.
Svilopreja je razvita samo na Goriškem in na južnem Tirolskem, obe ti deželi producirati na leto okolo 2000 metr. stotov svilnate preje. Fabrike svilnatega blaga so večinoma v rokah dunajskih fabri-kantov in je na Dunaji ta obrtnija jako razvita, povsod drugod pa malo. „Avstrija je v tem obziru veliko za Francijo, Italijo, Švico in še celo za Nemčijo; v tem blagu Avstrija uvaža veliko več nego pa izvaža; najfinejše svile dobivamo s Francoskega, najcenejše iz Švice.
Pozamentarija in vezenina je najbolj razvila na Dunaji in okoli Prage. — Kekljanje Čipek ali zobcev je najbolj razvito v Čeških hribih na saksonskej meji; v novejšem času so začeli na Češkem in v dolenjej Avstriji tudi keklati in vezti z mašinami in ta obrtnija se jako hitro in dobro razvija. — Izdelki iz slame, bičja so dobro vdomačeni na Kranjskem. Sploh se je tekstilna obrtnij a od leta 1860 sem v Avstriji močno povzdignola in ima lepo prihodnjost, ako Avstrija umeje svojo nalogo na Jutrovem.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Važnih političnih novic, kar se tiče domačih zadev, nemamo; vso pozornost obrača nase cesarjevo popotovanje.
Poštne hranilnice se imajo uvesti s 1. januarjem 1883. Ministerski svet v prvej prihodnjej seji ukrene, česar je v to potreba. Trgovinsko ministerstvo da tiskati majhne brošurice o bistvu, pomenu in koristi tacih hranilnic v vseh državnih jezikih, brošurice bodo raznašall pismonoše.
Ustavoverna stranka je podobna potolčenej vojski, katero proganja sovražnik, na vse krujebegain prišlo je uže do tega, da najboljši vodji orodje od sebe mečejo. Tako se je državnemu poslanstvu odpovedal baron JValterskirchen, če tudi mu je velika večina volilcev svoje zaupanje izrekla. In to je storil zato, ker vidi, da je njegova stranka popolnoma razbita. — Poslanstvu se je odpovedal dalje tudi znani dr. Kronavietter, katerega poštenje je napadala »N.fr.Pres-se«, pa pri porotnej sodbi ni bila obsojena.
V Ljubljanskem deželnem zboru jo včeraj interpe-liral poslanec Klun o nemškega »Schulvereina« ne-postavnej delalnosti. Več o tem prihodnjič.
Za deželnega načelnika na Sileskem je stalno imenovan dosedanji voditelj deželne vlade Marquis Bac-quehem.
GaliUi deželni zbor je sklenol resolucijo, naj se vodstvo galiških železnic premesti z Dunaja v Levov i naj se v njih upravi uvede poljski jezik,
Na južnem Tirolskem in tudi na zgornjem Koroškem je strašanska povodenj zadnje dni napra-
vila Škode na milijone, vasi in mesta so poplavljene, jezovi pretrgani, mostovi odneseni, vsa pota v južne Tirole je voda zaprla i celo telegrafske poteze raztrgala. Ko je cesar v Trstu zvelel to nesrečo, dal je iz lastnega premoženja 10.000 gld. podpore po povod nji poškodovanim.
Vnanje dežele.
Mej grško in turško vlado razpor še ni poravnan! grška vlada zahteva, naj se turški vojaki umakn6 iz nekih mejnih krajev, in preti, da jih z silo vzame, ako se nje zahtevanju ne ustreie. Vsled tega so se evropski poslaniki v Carigradu zopet seŠli, da razvoz-Ijajo to prašanje, ali pričakovati od to konference ni veliko, v egiptovskem prašanji si slave ni pridobila.
Zmaga Angležev nad Arabf pašo je popolna; vojna je v Eiptu končana, razpršeni vojaki so užu večidel orožje odložili, posadke se udale; one pa, ki so z Ara-bijem vred upor povzročili, zaprli so Angleži; v Egipt se tedaj k inalu povrne stari red in trgovina s lo in skoz to važno deželo se zopet odpre; le to prašanje je še, česa bo zahtevala angleška vlada vsled zmage; angleški Časniki svetujejo, naj se turška vrhovna oblast v Egiptu odpravi.
Dopisi.
Harkovelj, 15. septembra.
Dragi moj vedeš Trsteniški! tudi jaz ti moram reči: dragi 1 Vendar pa, kar se tiče kritike proti mojemu dopisu, malo nepremišljeno ravnaš. Praviš, da vrabec svojega mladiča najprej svoj »živ, živ« naufii. Tudi »moji« godci, kakor jim ti praviš, morali bi se kaj narodnega naučiti, predno stopijo v javnost. Toda navadna obletnica šagre, somnja, je prišla in" do tedaj so se naučili, kolikor je trebalo za ples, ko so se pa prvikrat po somnji zopst skupno učili, bil je na vrsti Jenkov »Naprej«. Tedaj ne moreš tudi o učeniku dosti zabavljati. Ti bivaš na trste -niških višinah, in kot opazovalec vse vidiš. A jaz mislim, da se na tvoj daljnogled slabo vidi, Č3 praviš, da si opazil na somnji narodne zastave. £a-libog! nijedne ni bilo, ker jih niso mogli prirejale! za ples priskrbeti. Nadalje praviš, da imam v svojem selu renegata, zagrizlo vlaško pošast. Kdo pa je kriv, da ga ni moč odpraviti iz sela? Se nič več ne spominjaš, kaj je bilo one dni, ko so ga potrdili stalno? No veš, da so bile pritožbe naših barkovljanskih prvakov na »slavni« magistrat le bob v steno? In v krčmi »pri društvu« se je prav takrat vsled tega vršila javna demonstracija. Zbralo so je namreč v v onej krčmi vse polno ljudstva, ki je kazalo očitno nevoljo proti novemu »gospodu«. Morali so pristopiti žandarji. Pa ti nho mogli nič opraviti proti razkačenemu ljudstvu. Poslati so morali po kompanijo 44. polka. In le z silo uže proti jutru so napravili rel. In primorali ljudstvo, zapustiti krčmo. Sedaj lahko vidiš, da ga nI tako lahko poslati, kakor ti praviš, gosi past. Kaj je pomagalo naših veljakov prizadevanje, če nam zbira naš magistrat le take glavarje, ki »Iredento« gojč in čez morje Škilijo?
Sicer pa ostaneva mi dva dobra prijatelja, če se tudi časi v našej »Edinosti« malo, pa pošteno po-kavsava Saj brez tega na svetu ne moremo živeti.
Domobranac.
V Barkovljah 18. septembra.
Kaj bi ti poročal, draga »Edinost« o včerajšnej slavnosti, o sprejemu našega cesarja. Gotovo, mislim, da je najprej omeniti krasni slavolok, postavljen na cesti, ki drži skozi Barkovlje v Miramare. Vrhu slavoloka je vihrala avstrijska, ob straneh pa cesarska in belgijska zastava. Ob straneh bolj spodaj ste vihrale dve trobojnici, koje ste kazale, da so to postavili udani Slovenci svojemu milemu carju. Okrašen je bil tudi z mnogo majhnimi slovenskimi in druzimi zastavicami in raznim zelenjem, posebno pa s krasnimi napisi. Od strani proti mestu je bilo čitati:
Dobro došla
Carska obitelj.
na drugej strani pa:
Bog Te živi
Car naš mili!
Razen tega je bilo videti Še druge le z začetnimi Črkami narejene napise. Na ladijah v luki, in po hišah so vihrale avstrijske, narodne, in razne druge zastave. Posebna čast pa je za našo vas, da se je Nj. veličanstvo blagovolilo ustaviti pod slavolokom. Ker naš capovila ne umeje našega jezika, pristopil je čestiti naš duhovnik in govoril navdušen govor, iz katerega le to omenim: Presvitlo veličanstvo! Morje se posuši, a zvestoba Slovanov ob bregovih jadranskega morja do Vašega veličanstva ne ugasne. Okoli slavoloka je stala vsa vas, in šolska mladina, posebno ženski spol v narodnej obleki. Dve deklici ste izročile cesarju krasna Šopka cvetic. Ko se je Nj. veličanstvo mimo slavoloka peljal, godli so domači godci, in pevci peli cesarsko himno in Jenkov »Naprej«. Gromoviti edino le »Živio« klici so doneli proti Nj. veličanstvu, ki se je potem odpeljal v Miramare. Zvečer je bila razsvit-ijena vas in slavolok. Tuli danes zvečer bo razsvlt-ljena vas, goreli bodo kresovi, da se bo daleč čez morje videlo. Pripravljenih je tudi mnogo raket in bengaličnih ognjev. Pokazati moramo na vse mogoče načine ljubezen do svojega vladarja. Drugod so gotovo županje prvi, kar se tiče sijajnih naprav. Pri nas pa je žalibog vse drugače. Naš kapovila se ni brigal niti pri najmanjŠej stvarlci, k*'" se tiče sprejema Nj. veličanstev. Da bi se kak Emanuele mimo peljal, gotovo bi drugače storil. Tudi naš učitelj se je za to malo brigal. Di ni povzdignol naš mili duhovnik svojega glasu, niti šolska mladina se ne bi zbrala bila. To je morebiti uzrok, da naš učitelj stanuje preblizu nekega »Dorf Gouvernerja«. Da ne bi imeli tukaj mnogo rodoljubov, niti najmanjša stvarca ne bi se bila storila. Tedaj slava vam barkovljanski veljaki !	Domobranac.
S Prošeka, 18. suptembra.
Poroči, draga »Edinost«, o nesreči, katera je 14. t. m. tukajšnje vasi Prosek in Kontovelj zadela.
—	Omenjenega dne je ljudstvo zjutraj še vse veselo na postajo hitelo, da memo se peljajoČega presvit-lega vladarja pozdravi, a komaj so ljudje domu prišli, nastala je strašna nevinta, o katerej so časniki nže poročali in katera je tudi v Trstu veliko škode napravila. V nevihti se je vsula tudi gosta in debela toča, kakoršnje ljudje ne pomnijo, — v četrt ure je potolkla ves vinski pridelek na hribu nad Miramarom, prav tam, kder se najslajša kapljica, »Prosekar« zvana, prideljuje. Ljudstvo je vse potrto in žalostno, prvi pridelek je suša končala, sedaj, ko se je ubogi kmet na obilo trgatev zanašal, ste pa nevihta in toči njegov up uničila. — Škode je na tisoče, in ker sedaj neprenehoma dežuje, bati se je, da še tisti groziek, ki je ostal, začne gnjiti. Tako smo učakali, da letos, ko je trta tako lepo o bečala, pri nas še prave trgatve ne bo. — Ljudstvo pa se uže zdaj skrbno popraŠujc, kaj pa bo po zimi. —
Soboto 16. t. m. se je pa tu zopet druga nesreča pripetila. Iz bližnje vasi Bnščiki so tri dekleta pred bližajočo se nevinto donm bežale. Ena izinej njih ja srpe v roki nesla, držale so se pa vse tri skupaj. Kar se zabliskne in strašno zagrmi, dekle pa, ki je srpe neslo, na tla se zgrudi. — Ostalima dvema se pa ni nič zgodilo. -— Na njih upitje so ljudje iz vasi prihiteli in omamljeno v nišo spravili. Poznati ni, da bi jo bila strela kaj zadela. Tudi je čez nekaj ur k sebi prišla, pa vendar govoriti ni mogla in električni tok jo je tako pretresel, da je bila po vsem životu popolnoma mrtvoudna in da nobenega dela životi ni mogla ganoti. Drugi dan ja še le spregovorila — in se malo po tnalo gibati začela, — upati je, da vendar ozdravi. — Maj tem ko to pišem, delajo se priprave za razsvitljavo višin v našej okolici.
Včeraj zjutraj je vse hitelo na griče nad morjem, da vidi prihod Nj. veličinstva. Ko so lalije do Mira-mara prišle, začeli so pokati možnirji na dveh gričih nad Miramarom. — Ko je presvitli cesar ladij o zapustil i u na kopno stopil, z igrmeli so topiči v drugo. Ob 9. uri pa se je zbralo, kar je le moglo, iz obeh vasi na postaji. Ko se je presvitli obitelj na postaji pokazala, zadoneli so gromoviti »živio« klici
—	na hribih nad postajo so možnarjl pokali, iz cerkva pa razlegalo se praznično pritrkovanje zvonov, tako dolgo, da je visoka družina v vagone sedla in se potem proti Trstu odpeljala.
jprosečan.
S Krasa 14. dne septembra.
(Cesarjev sprejem v Sežani). Kaj ne bi vskipelo v največjem navdušenji in najtoplejšej zahvali srce slehernega državljana o priho lu presvetlega cesarja in milega deželnega očeta Franca Jožefa? Tudi našemu sivemu, trdemu, pustemu, kamenitomu Krasu je letos velika čast došla, da je hotel sam viteški vladar osebno videti in opaževati nišo kraje, in slišati izraze srčne hvaležnosti za mile darove, katere je uže po le-lila skoraj vsem občinam kraškim njegova plemenita darežljivost. Ganljivo je čitati poročila o slovesnem sprejetju najvišjega potnika od najskrajnega severnega kota Primorja do najbolj južnega, od Bolca do Pulja. Povsodi je ljudstvo kazalo navdušenost, ljubav, udanost in zvestobo do svetlega cesarja. Nu, tudi Kraševci nismo zaostali. Zlasti se je skazala naša kraška metropola Sežana, tem bolj, ker je v 14. dan septembra (Povikšanje sv. križa) vsako leto, od starine največji somenj v Sežani. UŽe ob 8 U'i je bilo vse prirejeno na kolodvoru; vihrale so zastave iz vseh oken, pri vhodu v kolodvorno poslopje je bilo vse lepo odičeno krasnimi cvetlicami, in po mostovžu poslopja skozi ven vse v cvetkah in zelenju; na ključu od postaje na tržaško cesto velik slavolok z uaplsoin: Zivio Franc Jožef I.! in naprej po cesti proti Sežani na desno i levo vse v zastavah raznih občin do blizu »starega grada«. Naši brambovci, ki imajo prav sedaj vojaške, vaje vsi postavljeni lepo v dolgo vrsto; na kolodvoru pa duhovniki, uradniki, županje, gospodje, gospe, veterani komenski, in mnogo ljudstva drugega, kojega bi Še veliko več bilo, da niso branili ljudem na kolodvor, zaradi na cesti v vrsto postavljenih bram-bovcev.
Srce je nam močno tolklo, in ko točno ob 8. uri in tri četrt pridrdrd vozovlak z visokim gostom, odkrijejo se vsi in mahdje v zrak s klobuki zaoriio: Zivlol živiol živio 1 Presvetli cesar sedaj stopi z la-gahnim korakom na lepe preproge poleg kolovoza razgrnene ter smehljajoč pozdravlja. Najprej ga srčno pozdravi domači sežanski župan g. Rajinond Mahor-čič, izražev^je v nemškem jeziku globoko udanost in brezmejno zvestobo do svojega ljubljenega vladarja. Potom zahvalivši se za preprijaznl sprejem nagovori cesar jako uljudno zaporedoma duhovnike, uradnike, učitelje, župane, prašajoč slehernega drugače o razmerah. Na cesti proti Sežani ogloda vrle brambovce. ki pred njim defilirajo ter jih pohvali v treh jezikih: gutl dobro! bene I, kajti mej našimi brambovci so Slovenci in Italijani, komando pa je nemški. Z gromovitim živiol se poslovimo od odhajajočega cesarja, želeči mu iz vsega srca srečen pot po Istri in srečnejšo vrnitev prihodnji torek, ko se popelje zopet tu skoz v prestolno svoje ra?sto na Dunaj.
Vse lepo] vse krasno! ali I kako hitro seje vse spremenilo 1 So ne četrt ure po odhodu cesarjevem sc strahovito zateinni, bliska, grmi, silni vihar vstane, da »stante« somnj irjev podere, da okna žvenketajo, toča so v-^uje in neusmiljeno klesti tako lepo ajdo, o m ulja uže na polu zrelo in bogato triMtbo obetajoče grozdje. Ljudstvo je vse preplašeno bežalo pod strehe, v cerkev, ter Ihteoe prosilo, da so Bog usmili. K tnalu je nevihta nehala, in kramarji so svojo robo po blatu pobirali, iu popoludue je zopet solnce sijalo, in mladina je plesala. Kako hitro se vse preminja na svetu! Tudi drugod po Krasu je malo toča padala, pa vendar
EDINOST.
nikoder ni bilo tako hudo, kakor v Sežani in v Danih, kder je »šijon« tudi drevje (orehe in hraste) ruval.
»Mensch argere dich nichtl« (Človek ne jeziselj taki nemški na zid prilepljeni napisi so nam pred oči stopili, ko smo v onej nevihti sedeli v gostilni Guličeve vdove v Sežani. One napise so prilepili c. k. častniki, ki v onej gostilni jedajo, in so tako hudi Nemci, da se celo mej seboj kaznujejo, ako kedo kakšno besedo ptujko mej nemško govorico meša. Kakor sem slišal, imajo uze precej veliko vsotico teh »jezikoslovnih glob«. Nu, prosit! Mensch ftrgere dich nicht! — Jaz pa pravim po sv. pismu: Irascimini et nolite peccarel (Le jezite se, pa ne grešite!) Mislim, da se ne pregrešim, ako svojo nejevoljo izrečem nad stvarmi, ki mi pri sijajnem sprejetju cesarjevem nikakor niso ugajale. Sežanski sicer vrli vrhovni župan je Njegovo veličanstvo, svetlega cesarja, v nemškem jeziku nagovoril, ter so opravičeval, da drugače ni moći, kajti slovenskega cesar ne umeje! Nekega gospoda KraŠevca je svetli cesar vprašal: »Kaj 'ne,npri vas so Slovani?« Da! veličanstvo, na Krasu od pamti-veka so Slovanil Slovenci smo, — Slovani! Ki so Vam srčno udani! Naj le kamnit bo — trd njih svet! Njih duh za Vas je vedno unetj — Živio!
Pa nekaj druzega je še, kar je v meni in mislim se v drugih, ki so to zapazili, pravičen srd vzbudilo: Najprva zastava, ko se pride od Opčin po železnici na kolodvor sežanski, plapolala je in se šopirila na stolpiču »ville« g. Mota, Tržačana(?) tik kolodvora, velika italijanska zastava: belo-rdeče-zelena z grbom italijanskega kraljestva. Tukaj, pa le tukaj, bi si želel, da prihrumi »šijon« in da izdere in izruva to »irre-dentarsko« znamenje, ter je odnese daleč tja na Abruce. Gosp. M. se jako moti, ako misli ker je sedaj on gospodar tistega kosa kraškega sveta tik kolodvora, da sme delati kar hoče, in tako ostentativno demonstrirati in žaliti in grditi lojalnost in zvestobo Kra-ševcev, Sežancev. Ako mu uže njegovo talijansko srce ni dopuščalo drugače, nego da razobesi talijansko trobojnico, naj bi jo bil dejal na kako okno svojega stanovanja pomešano mej druge, katerih je res še mnogo bilo, tudi ako se ne motim, ena slovanska trobojnica, nikakor pa ni to po ukusu avstrijskih državljanov v Primorju, da na odličnem prvem mestu plapola zastava se sardinskim grbom! —
Hohnel je naročen na »Edinost« in se trudi vsaj, da bi se naučil Slovenščine, saj slovnica njegova nemško slovenska je taka, ko vojaška zastava, ki pride iz boja. Dobro znamenje! O sodniku g. Na-damlemskem se to ne more reči: Pojte ga von! mu je uže ostalo ime. Kako je to neprilično: NemU sodil ijsk odlok prinese nek mož k učitelju, da mu ga raztolmači. Ta mu pravi: morate plačati! — a prinese ga k meni, in vidim, da mož nema nič plačati, nego da še dobi pravdo 1 Tako je, kder se z slovenskimi kmeti nemško uraduje. Kedaj vendar dobomo vsaj sodnike slovenske za slovenskega kmeta?
Iz koperskegra okraja, 15. sept.
Vsakemu je uže dobro znano, da živi v koper-skem okraju mnogo več Slovencev, nego Latiov. Tudi je uŽe dobro znano, da je v Kopru Čvrsto gnjezdo »iredente«, iz katerega je morda uže priletel kakšen ptiček v kakšno c. kr. uradnijo na večjo slavo in varnost svoje matere »iredente«. G. kr. okrajno glavarstvo in c. kr. okrajna sodnija pa tega ne smete vedeti, ker kaj takšnega ni morebiti še zapisano v njih aktih. — Quod non est in aetis, non est in mundo. —
Pa morebiti se oni gospodje tam doli drže izreka c. k. dvornega svetovalca R., ki pravi: »Mi smo dobri Avstrijci, pa tudi dobri Italijani.« I kako g. R. radi vzamejo roko iredentarja, kojega, to se ve, da ne poznajo, pod svojo pazduho, da bodi bolj varen po slabem koperskem tlaku.
Pa kaj bom ugibal o mislili in političnih načelih imenovane gospode, naj povem danes čestitemu bralcu koj na kratko en faktum ali dva, da si sam sodbo naredi o koperskih Čudnih razmerah.
Več kmetov pride v c. kr. davkarijo v Koper, da bi poravnali in uredili svoje davkarske zadeve, katere so sploh jako zamotane. Zavoljo takih pomot se dela pogostoma kmetom krivica, ker davkarija jih sili plačavati za take parcele, koje imajo uže več let druzega gospodarja.
Uradnik, ki bi imel opravljati take posle, v dru-gej je pisarni, druzega pa ni, ker so trije bolni.
To se kmetom pove brez sramote, brez pomisleka. da so došli tri ure na daleč i tako zamudili ves dan, da so pred meseci z največjimi žrtvami zložili več tisoč goldinarjev za zastale davke.
Ti kmetje gredo zdaj k pravici ali so dni ji, misleč, da tu najdejo posluh in odpravijo mankoč nekaj.
Pridejo k zemljiškim knjigam, pa vprašajo po nekih intabulacijah. Mlad fantalin jih debelo gleda — čist Lah je, ne zna ali neče znati besedice slovenske.
Kmetje se obrnejo v bližnjo sobo do uradnika, kateri se tam z drugim pomenkva, a očividno dolgčas prodaja. Ta jim pokaže fanta, Čistega Laha., °z besedami: On je za to tukaj.
»Ne moremo se zgovoriti ž njim, ker ne zna slovenskega.«
»Pa vi uže znate laški, ali trdovratni ste i nočete laškega govoriti; pojte pa k advokatu, ali si poiščite tolmača!«
A kakor bi hoteli imeli kmete za norce, polajo jim knjige, to se ve. od kraja do konca lalko pisane, naj sami pogledajo. Tako se je godilo v c. k. uradih v Kopru leta 1882.; t. j. dvaindvajset let, od kar je razglašena v Avstriji enakopravnost vseh narodov.
Slovenci! trdno se držite svojega jezika i svojih pravic, kakor najdražje lastnine. S tem bodete Še le mogli iztirati ono hudobno lahonstvo, katero bo potem nadomeščeno z vašimi ljudmi, kateri bodo umeli vaš jezik in bodo imeli srce i ljubezen do vas.
■z Gorice, 17. septembra.
Ralostno sem stopal II. in 12. t. m. po ulicah in trgih našega inesta, ko je bilo videti vse živo; in kako se je vse trudilo, zalšati okna s cveticami, zelenjem in lepimi preprogami za vreden sprejem presvitlega cesarja. Ko tako zadovoljen tja iti sein pohajam, naletim dne 12. t. m. na veteransko goibo, ki je lepo paradno stopala proti hiši gosp. načelnika viteza pl. Catinelli-ja. Ridoveden, kako se bode ta godba in sploh veterani vedli, sklenol sem jih spremiti, kamor koli se bodo pomikali, in ni mi bilo žal, kajti izvrstno je bilo njin ravnanje in vedenje. Čast zato gre g,', pl. CUtinelli-ju, baronu Teufen-baiiu, pl. Osiiar Ritterja in drugim. — A pri tem me je nekaj tako užalilo, da sem milo zdahnol, pa tudi huda jeza me je lomila, da sem se ves tresel; in to zato, ker sem z lastnimi očmi videl, da goriški Iredentarji vsaj na enein mestu hočejo pokazati svojo trmoglavost, ko jim je uže vse drugo iz-podletelo. Palači grofa Melsa, kder stanuje pl. Cati-nelli, bila je od vrha do tal, od konca do kraja vsa ozaljšana z venci, zelenimi preprogami, z neštevil-nimi zastavami raznih barv, tako d,i je človeku srce v radosti zaigralo, ko je tja pogledal; a čujte! poleg stoječa »Ginnastica« je žalovala, nijedne zastavice nisem videl, nijedne cvetice, uijednega venca, nijed-nega znamenja ni bilo opaziti,' koje bi bilo naznanjalo veselje nad prihodom presvitlega vladarja. S prvega sem mislil, da se je pozabilo te iiiše, a ko sem z veterani tudi 13. tjakaj prišel, videl sem, daje bila prav tako naga, kakor poprejšnji dan; in sedaj sem spoznal, da so ginnastikarji žalovali zaradi tega, da ni raji Umberto došel v Gorico obiskat ubogih ne-rešencev. Stavim, da bi bili rali kako Črno zastavo izpostavili, ako bi se ne biii nali gosp. policijskega komisarja in Čvrstih fantov. Dne 13. zvečer je bilo tudi skoro tema okoli žalujoče hiše, kajti le malo lučič je borno brlelo skoz okna; nemara so druŠtve-niki obubožali, da niso mogli več svečave kupiti, mej tem, ko je bilo videti v najvišjem nastropju pod streho vse v lučicati in svitlobi pri najubožuejšem meščanu.
Radovednost me je gnala, da bi bil pokukal skoz okno, kdo nemara notri hlipa in se joka, pa sem se zmislil na revolver in odstopil.
X. Y. Z.
12 Tolmina, 12. septembra.
DoŠel je Tolminu najveselejši dan 12. t. m., katerega si mora občina s zlatimi črkami zabilježiti v večni spomin. Ta dan je obiskal Tolmin Nj. veličanstvo, presvitli naš cesar. Uže na vse zgodaj se je slišal grom topičev in igrala je domača godba budnico po trgu Tolminu. Vse, staro in mlado, je bilo na nogah, ter dičilo poslopja, kajti zbirati se je uže začelo ljudstvo od vseh strani v 'folmin. Na stotine vsakovrstnih zastav, cesarskih, cesaričinlh, slovenskih in avstrijskih, vihralo je iz posameznih oken trga tolminskega, kateri je bil isti dan v prazničnej obleki. Napravili so pet lepo okrašenih slavolokov s primernimi napisi, katerih prvi je bil postavljen na mostu reke »Soče«. Ob tO1/, uri zjutraj naznani grom topičev prihod Nj. veličanstva v Tolmin, ter uže pred Tolminom ob cesti zbrana množica jela je presvitlega vladarja pozdravljati z navdušenimi živio-klici. Dospevši v Tolmin, stopi cesar pred poslopjem c. kr. okrajnega glavarstva, kder so ga pričakovale vse deputacije, iz kočije, ter pozdravi in sprejme ga tolminski župan g. Devetak s primernim govorom, na katerega je presvitli cesar blagovolil odgovoriti; na to zaigra godba cesarsko himno in iz navdušenih src zadonć iz grl veliko tisoč zbrane množice krepki »živio«-klici. Po končanem sprejemu je ogledal presvitli cesar veterane, nekatere tudi nagovoril, potem mu poklonite mladi gospici Ivančič in Unter-kircher z lepim govorom, katerega je zadnja napravila, šopek cvetic; ol tukaj se napoti Nj. veličanstvo v veliko dvorano c. kr. okrajnega glavarstva, katera je bila prav izvrstno okrašena, za njim na razne deputacije, katere so se zaporedoma predstavljale, in sicer duhovščina, okrajni glavar z osobjem, okrajni sodnik z osobjem, župan tolminski z občinskim za-stopom, davkarski uradniki, občinsko zastopstvo VoIČe, Sv. Lucija, Viška gora, Grahovo, Sobrelja, Ponikve in Cerkno, učiteljstvo, odvetniki, notarji in načelnik veteranov z dvema namestnikoma. Po sprejemu teh deputacij je šel presvitli cesar peš v cerkev, od tam v šolo in potem je bil v gostilni »pri poŠti« obed, h kateremu so bili povabljeni ti-le gospodje: okrajni glavar, c. kr. nimest. svetovalec Schemerl, okrajni komisar Fabiani, okrajni šolnik Unterkircher, tolminski župan Devetak, župan Sv. Lucije Kovačič, tolminski dekan Kragelj, cerkljanski dekan Jeram, volčanski župnik Golja, odvetnik Pi-tamic in notar dr. pl. Premerstein. Mej obedom je Nj. veličanstvo blagovolilo z mnogimi povabljenci govoriti.
Pred stanovanjem zbrano ljudstvo je pa navdušeno »živio« klicalo in godba cesarsko himno svirali. Ob */4 na 1 uro popoludne je bil končan obed in Nj. veličanstvo cesar je Šel iz dvorane pred stanovanje, kder ga je velika množica z navdušenimi »Živio«-klici sprejela; pozdravljal je ljudstvo na vse strani in obrnol se potem do tolminskega župana, ter izrekel njemu in vsej občini za tako lojalni sprejem srčno zahvalo; na to pa jo stopil v kočijo in odpeljal se proti Kanalu, ter se povsod, koder so 1 > i I i slavoloki, trenutek mudil in ljudstvo pozdravil. Vse se je vršilo v "najlepšem redu. II koncu moram še omeniti, da ni res, da je okrajni glavar tolminski
—	kakor »Tribune« od 11. in 12. t. m. razglasuje
—	prepovedal županom, cesarja slovensko nagovoriti, ampak prosto je bilo vsakemn županu, nagovoriti ga, kakor hoče. Tudi ni res, da bi bil okrajni glavar prepovedal razvesiti slovenskih zastav, kajti lep dokaz temu je, da je po trgu Tolminu, kakor tudi povsod, na stotine slovenskih zastav vihralo, in prav
tako je neresnica, da je okrajni glavar prepovedal, pre Istaviti se bolskej Čitalnici.
Planina, 9. septembra.
(Spomenika ploSča Miroslavu Vilharju.) Pregovor pravi: Trkajte, a odpre se vam! Govorite, i čulo se bo! Narodno zavest se je predramila po iskrenej prošnji: kajti ime »Miroslava Vilharja« bode v našej dolini v kamen vsekano. Zagotovljeno je!
Spomladi, tedaj, ko se zemlja iz zimskega, dol-zega spanja probudi, i narava oživlja, vstane blaženo ime iz pozabljivosti. Vzida se našemu rojaku »spo-menska plošča« na rojstnej njegovej hiši v Planini.
Prav po domaČo to učinimo. Jeden praznik popoludne, po službi božjej, so plošča odkrije. Preprosto domače ljudstvo i:na takrat dovolj Časa gledat, kako slavi omikani svet narodnega boritelja. To bode jako ugoden učinek in upliv za povzdigo narodne zavesti na kmetih. Posebnega pri nas biti ne more, napravimo toliko, kolikor je možno. Ni ležeče toliko na slavnosti, temuč na slavenju dotiČ-nega. Priprosti program: slavnosti govor in petje. Potem manjka nam le še naših narodnih bratov — ; to so ve, da se tudi sestric te vere ne branimo. Kolikor več nas bode skupaj, krasneje bode slav-nost, živahnejša radost svojih mej svojimi; lepše bodemo slavili pomenljivi dan.
Ker pa brez denarjev še umreti ne sme, tudi v to svrho, uže po naravnej pravici in resnici nekaj veljave treba. Vsako še tako malo po ljetje ima razne troške. Prosilo se bode okoli »bolj mastnih«, ne špeha, ampak le »mazila«, kojega je silno treba, da se na tej bornej zemlji kaj v tek spravi. Za narodni namen mora se le mej narodom pomoči iskati.
Blagi narodnjaki in našega naroda značajni prijatelji, kadar se vas v to svrho naprosi, — podarite blagodušno, radovoljno in urno, da se stvar in čas zagotovi; radi tega ne bodete nobenega pomanjkanja trpeli. Imena dariteljev, znesek, kakor tudi stroški se objavijo za časa po časnikih; kajti »nevernih Tomažev«, koji verujejo le »črno na beloj, tudi mej nami se ne manjka, — in ti so tisti, koji sami sebi vere,ne dajo.
Se nekov izmeček se bode o tej priliki glasil. Namreč tisti, koji sovražijo našo krv in naš narodni čut; koji stvarno nič ne pripomogć, pa tudi jih prosili ne bodemo. Vpozoriti jih pa treba, naj svojega jezika preveč ne trudijo in da jim n9 bode uŽe zdaj migal, kakor »srčeua želo«, predno piči. Vsaj no maramo tistih vmazanih »JudeŽevih grošev«, koje te grešne duše svojo last imenujejo. Ne boleino ž njimi svete stvari skrunili. Imamo pa ostre škarje, da se »spičnik« prikrajša, — ako ne bode mirti.
Kej vso je -Miroslav Vilhar« za narod storil, to uže natanko znani in izvedeni možje objavijo. Tu prav na kratko povedano: Žrtoval je narodu v prid mnogo denarjev, — istinito pa vse svoje duševne moči; kajti on je izdal in uredoval časnik »Naprej«, o kojem se je prvi zi naše svete pravice potezal, kojega je pisal z svojo zvesto srčno krvjo, nas spodil ujajoč k napredku. Otvoril je prvi tabor na Kranj-skej, 9. maja 1859 na Kalcu. Podaril nam mnogo pesen iz neusuhljivega vira svoje bistre glave. Napravil jim krasne napeve, koji sezajo na dno srca. Z glediščnimi igrami je nas podučeval in nam radost napravljal. Njega pero je vedno na blagost milega naroda vplivalo. Bil je na toliko načinov za narod delaven, da inu je teško v tej stroki — druzega jednakega na stran staviti.
Tedaj na noge I Storimo svojo sveto dolžnost in slavimo narodnega moža, na kojega smo dozdaj neopravičeno pozabili. Spomin njegov naj živi na veke 1
__81—
12 borovniško okolice« 5. sept.
Ko sem prebiral »Edinost« od 2. t. m. št. 44, našel sem v oddelku, ki se nanaša na razstavo v Trstu, mej druzimi, Še premalo oŠibanimi, tudi gospoda Gale-ta, grajščinarja, naše okolice, in sicer so oni še premalo ošibani, ker ne privoščijo Slovencu, da bi zavzel kdaj on najmanje veljavo mej svetom. Ker pa po pravičnej in ne strankovskej sodbi gosp. Gale, katerega spoštuje vsakateri, ki ga bližje pozna, ne zasluži mesta mej ošibanimi, naj se mi dovoli, tukaj nekoliko besedi v povoljno znanje in ravnanje vsem čestitim bralcem naše »Edinosti«, da bodo vedeli prej ali slej pravo soditi.
Nečem tajiti, da res manjka slovenskega napisa na razstavljenej moki iz mlina g. Galeta, žalibože, da je tako. Spotikalo se jih je tudi uže mnogo nad napisi: Restauration Freudenthal, Tischlerei, Wag-nerei, kateri mimogredočemu bodejo uže dalječ v oči, kakor: »Ezlerei, Palkerei«. Ali kde imamo iskati pravega uzroka temu nemčurskemu postopanju? Vsemu temu je kriva osoba z imenom Ručic — ne »herr Ratschitsck« — mora se mu reči.
Kako naglo se zgreši prava pot o tem meglenem in deževnem vremenu, ko se tako lahko in rado dremlje! Recimo mi, daje bistriški Ratscbitsch tudi mož, in zakaj ne bi bil, ki uže toliko let dolge hlače nosi, in se povzdiguje mnogo višje od svojega gospodarja. In kaj je herr Ratscbitsch'? kaj če biti ? gospoda Galeta sluga je. Ime nosi grajščinskega oskrbnika, pa se vendar zelo trudi in ukvarja z doli nekde pri Beču nabrano nemško kulturo, da je uvede v bistriško okolico, da, celo po gozdu jo iskal tal, kder bi jo posejal, toda vsa »Waldesan-dacht« je strohnela, predno je najmanji kol pognala. Da pa ne bi kateri Česti ti h gospo.lov bralcev rekel: »kakoršen gospodar, tak hlapec«, moram povedati, da gosp. Gale na žalost okoličanom, in posebno v grajščini bivajočim, uže več let boleha in se vsled nadležne bolezni ne vtika v gospodarstvo, še manj pa v jezi kovnost. Kakor pa vsaka stvar samo en Čas traje, upati j-", da se na splošne želje tudi te in druge grajščinske okolščine v kratkem na bolje spremene, vzlasti, ker si moremo mnogo obečati od zmožnosti in volje gosp. Galeta nastopnlka, kateri
EDINOST.
gotovo sebi v korist spozna, da je bolje imeti v službi takega, ki bi znal. da je čas denar, in bi ne tratil dražega časa z nepotrebnimi črkami, nam družim pa v radost spoznal in v dejanji pokazal, da je sin slovenske zemlje, slovenski steber, na katerega se hočemo mi ponosno opirati.
Vabilo
k sfavnosti blagoslovenja društvene zastave
in ž njo združenih veselic dn6 24. in 25. septembra. Spored:
A. Sprejem tujih gostov.
24. septembra ob 7. uri 40 minut zjutraj sprejem na postaji iz Ljubljane in iz druzih postaj mej Trstom in Ljubljano in iz Gorice došlih društev in gostov in odhod vseh skupaj v gostilno »Gervo d' oro«, kder bo zbirališče vseh gostov, da dobe potrebna pojasnila in vodila. V istej gostilni se zber6 tudi vsa ona zunanja društva in gosti, ki so došli dan poprej.
Ob 9. uri zjutraj odhod od tam z godbo in zastavami naravnost k sv. Ivanu; prav ob istej uri odidejo tudi vsa tržaška društva, katera se udeleže slav-nosti, na slavnostni prostor, kder je najprej sprejetje tržaških društev po odboru in potem se postavijo vsa društva na prostore, njim namenjene in zaznamovane.
B. Ob 97« sprejem velečestite duhovščine. C. Sprejem Nj. ekscelence kumice - namestnice in Nj. ekscelence namestnika.
Ob 10. uri zjutraj naznani strel topičev prihod kumice, Nj. ekscelence baronice Pretiš, zastopnice Nj. c. k. visokosti cesarjevne Štefanije in Nj. ekscelence namestnika. Sprejme ju na glavnem vhodu na slavnostnem prostoru pomnoženi odbor s predsednikom na čelu in 30 družic iz mesta in okolice, ter ju spremijo v nalašč za nja namenjena paviljona, mej tem igrajo vse godbe cesarsko himno in trobentači veteranov in »Sokolov« trobć generalni marš.
D. Sprejem dostojanstvenikov.
Precej potem sprejme odbor razne druge tržaške In zunanje dostojanstvenike ter jih odvede na odločena mesta.
E. Slavnost pri sv. Ivanu.
Ob IO1/* uri: 1. Slovesna sveta maša, prt katerej gode vojaška godba in poj6 pevska društva.
2.	Nj. ekscelenca kutnica - namestnica priveŽe po visokej gospi kumici podarjen trak na zastavo, potem privežejo družice drug po tržaških Slovenkah podarjeni trak.
3.	Blagoslovenje zastave po pontifikantu.
4.	Tržaški in skedenjski pevski zbor pojeta Dav. Jenkovo »himno«.
5.	Zabivanje žebljev po pontifikantu, Nj. eks. kumici, Nj. eks. namestniku in drugej visokej gospodi.
6.	Slavnostni govor, mej katerim izroči predsednik društva krščeno zastavo zastavonoscu. — Tržaški In skedenjski pevski zbor pojeta A. Hribarjevo kantato.
7.	VenČanje zastav po gospodičinah družicah in
{ozdravljenje blagoslovene zastave po zastavah dolih društev, mej tem svira godba.
8.	Vsa društva s6 zastavami in godbami deflli-rajo pred kumico - namestnico, pred namestnikom in drugimi dostojanstveniki ter spremljajo zastavo delalskega podpornega društva v društvene prostore.
F.	Banket.
Ob ll/» uri popoludne bode banket v Dreherjem nalašč v ta namen okrašenem velikem salonu. Vsak, kedor se boče vdeležiti banketa, mora se oglasiti pri tajniku društva, Corsia Stadion št. U I. nadstropje in tam plačati 2 gld. Zunanji gostje morajo poslati znesek s poštno nakaznico. Mej banketom bode svirala godba in peli bodo razni pevski zbori.
G.	Petje.
Ob 5. uri popoludne: pevska skušnja vseh došlih
Sevskih zborov v prostorih »delalskega podpornega ruŠtva«, Corsia Station Št. 11. Vsi zbori so na-
{»rošeni, da se uč6 Hajdrihovo »Jadransko morje« n D. Jenkov »Naprej«, ker ta dva zbora bodo vsi zbori skupno peli.
H. Velika beseda
v Dreherjevem velikanskem salonu v Bošketu. Začetek točno ob 7» uri zvečer.
1.	Potpourri iz slovanskih napevov — godba.
2.	Dav. Jenko. — »Naprej« — pojd vsi zbori skupaj.
8. pi. Zajec. »Živila Hrvatska« — poje pevsko društvo »Kolo« iz Zagreba.
4.	Telovadba — izvršuje ljubljanski »Sokol«.
5.	Carli, — »Slavjanka« — poje mešani zbor tržaški.
6.	Gj. Fisenhut. — a) Tebe zlato, b) Čeznuče za dragom, — poje društvo »Kolo«.
7.	Telovadba — izvršuje ljubljanski »Sokol«.
8.	pl. Zajec. — »Kolo« — stopaj — pojeta tržaški in skedenjski pevski j.bor.
9.	pl. Zajec. — »Crnogorac Crnogorki« — poje pevsko društvo »Kolo«.
10.	Hajdrih. — »Jadransko morje« — pojd vsi zbori skupaj.
11.	Srečkanje na te le darove:
1. 5 cekinov, 2. 4 cekine, 3. 3 cekine, 4. 2 cekina, 5. 1 cekin, 6. 2 tolarja, 7.1 tolar, 8.1 goldinar. Razen teh bodo še 15 druzih daril v vrednosti najmanj 60 gld. in 5 daril za šalo in smeh.
12.	Ples v gornjem salonu boŠketa In prosta zabava v salonu, kder bodo svirala tuk. veteranska godLa; pri plesu pa veteranska godba goriška.
Vstopnina k besedi, plesu z igralno številko vred za neude 80 soldov; za ude Famo 50 Soldov; pa s pogojem, da morajo kupiti vstopnico do 23. sept. zvečer v društvenem uradu, ker na vratih se bodo prodajale le vstopnice po 80 soldov, za otroke 20 soldov. Beservirani sedeži v prvih vrstah 30 soldov, drugi sedeli 10 soldov. Sodelovale! so prosti vsakega plačila.
Vstopnice in listi za sedeže se bodo prodajali: 1. v pisarni delalskepa podpornega društva, 2. pri čuvaju tržaške čitalnice (Monte verde), 3. v prodajal-nici g. F. Žitko, Corsia Stadion št. 1., do zadnjega dne opoludne; potem pa samo pri denarničarju na vratih pred Dreherjevim salonom, katera bodo odprta ob 6. uri popoludne.
I. Izlet po morju.
V ponedeljek 25. septembra ob 8. uri zjutraj zbero se gostje na Molo S. Carlo, kder se vkrcajo v nalašč za ta namen pripravljeni Lloydov patnik ter se odpeljejo v Miramar, od tam pa v Lloydov arsenal, iz katerega odidejo v razstavo, da vse ogledajo. Zvečer ob 7. uri se snidejo vsi gostje pred hrvatskim paviljonom, kder bode prosta zabava. Dotične vstopnice dobe »ostje 10. t. m.
Dostav* k. Tista društva in deputacije, ki se še mislijo udeležiti slavnosti, naj to prijavijo najdalje do 20. t. m. Društva so naprošena, da pridejo si \astavami.
Kedor hoče stanovanj*? po primerno nizkej ceni, oglasi naj se pod adreso delalskega podpornega društva (oddelek za stanovanja) v Trstu najdalje do 20. septembra.
Za razstavo preskrbi poseben odsek znižano vstopnino. Za vse druge olajšave gostom bode skrbel poseben odsek za sprejem.
Kedor želi Še kaka pojasnila, naj se obrne do predsedništva omenjenega društva.
Slavnost bode pri lepem ali slabem vremenu. Trst, 10. septempra 1882. ___Odbor.
Domače in razne vesti*
Slovenska morska serenada pred HHramarom. Točno ob b1/, je odrinolo 12 lepo z baloni in zastavami okrašenih ladij, katere je remor* kiral vladni pat nik »Albert« pod vodstvom g. Poliča pred Miramar. Na 4 teh ladijuh so bili pevci; vseh skupaj 140, na enej je bil Sokol se zastavo in na drugih udje delalskega podpornega društva in mnogo Barkovljati ov. — Pred Miramarom bo se ladije postavile v vrsto, plamenice so se užgale in baloni, kesneje še bengali, od zadej pa je Lloydov parnik električno razsvetil to prav interesantno grupo. Točno ob 7. uri začno pevci pod vodstvom Bamega skladatelja peti Hribarjevo uže znano, prav lepo cesarsko kantato, za njo so peli nekoliko pod vodstvom g. Hribarja, nekoliko pod vodstvom g. Bartlja, še »Jadransko morje«, »U boj«. Se le potem se prikaže cesar sam na balkonu dvorane Miramarske, občinstvo in pevci ga pozdravijo z grornovitimi »živio-»klici. Ob enem pa je došlo povelje iz grada, da morajo pevci še peti. Peli so potem še enkrat kantato s himno, in »Banovci«, kar vse se je cesarju jako dopadalo, tako, daje šel cesar po vso cesarsko obitelj, katera je bila, kakor hitro se Je pokazala, pozdravljena z navdušenimi »živio«. Ko so se ladije zopet postavile v red, da odrinejo, ukazal je cesar pokhcat skladatelja himne, g. Hribarja in pevovoija. g. Bartlja k sebi, zahvalil se jima je osobno in ju popraševal od kod so vsi oni pevci. — Ko ie g. Bartelj rekel, da vsi iz Trsta in bližine, začudil se je cesar in jako pohvalno izrekel o napredku okoličanov. — Generalni adjutant Mondel pa je rekel g. B.—, da je dvor sicer uže utrujen po toliko slovesnostih, a da ta presrčna in lepa ovacija je vse iznenadila in srčno razveselila. — Ker je mala slovenska flota uže bila odrinola izpred Miramara, pripeljati so dali oba gospoda v dvornej kočiji v Trst. — Okoličanski in tržaški pevci pa smejo ponosni biti na tak uspeh. — Vidite, kaj morejo združene moči t
Včeraj je bil v tri. čitalnici banket, katerega so je vdeležile nad 30 domačih udov in ti. le jako zanimivi gostje. Dr. Mrazovič iz Zagreba, dr. Dondimirski iz Poljskega, Skrejšovski, urednik »Tribune« iz Beča, dr. Nejedli, publicist iz Prage, dr. Torš, sodelavec »Politike« iz Prage, dr. Kršnjavi, g. Milan KrešiČ iz Zagreba, g. Šverljuga, ravnatelj eskomptne banke iz Zagreba, dr. Šverljuga z Reke in še nekoliko odličnih gostov. Govorilo in napivaio se je v vseh slovanskih narečjih in bil ie preknen večer. Menu je bil kaj izvrsten, vina zgolj hrvatska najboljših vrst. Družba je trajala v najlepšej prijateljskoj zabavi nad polnoči.
Zapori« Zaprli so zopet nekoliko Iredentov, mej njimi tajnika in enega odbornika društva »So-cieta operaia Triestina« in govorilo se je, da so dejali tudi načelnika tega društva, g. Riskoviča v zapor, a zadnja vest ni resnična. — V Benetkah pa so zaprli na prošnjo naših sodnij dva Iredentovce, proti katerima so dokazi, da sta kriva zavratnega umora, to je da ste ona dva vrgla petardo 2 avgusta. — Če je to tudi res?
Kove bombe. Blizo Palme sta prestopila v soboto dva mladeniča iz Italije v Avstrijo, ter se pripeljala v navadnej kareti do Ronk. Tam vzameta eno sobo, da prenočita. Sd seboj sta imela majhen kovček. Zendarjem pa je nekda gostilničar rekel, da sta pri njem dva jako sumljiva tujca, na kar pride en žandarm, potrka na sobo potnikov, katera pa nista hotela onpreti. — A žandarm odpre sam sd silo, mej katerim časom je eden potnikov popihal skoz okno, a drugi se žandarmu postavi z revolver, jem, in ga je ranil v roko, a žandarju se je posrečilo, tujca zvezati in ga odpeljati v zapor. Ko so preiskali sobo, našli so kovček in v njem dve bombi. — Zaprti mladenič se je imenoval v začetku Rossi, a kesneje se je pokazalo, da se piše Oberdank in da
i'e Tržačan. nezakonski sin neke kuharice iz Koroškega. Druzega niso mogli dobiti, pač pa so pripeljali Ober-danka in tudi kočijaža v Trst. kder oba izprašujejo. — Onerdank je nekda napravil tako izpoved, ki bi bila delala vso čast nihilistu. — Pisali bi še kaj več o tej stvari, toda nočemo pisati za gospoda državnega pravd nika.
Družabnikom podpornega delalskega društva! Podpisani odbor vabi vse družabnike, da se zberć v nedeljo točno ob 7. uri zjutraj pred kolodvorom, kder bode naše društvo sprejemalo tuje goste in društva. — Vsak družabnik mora imeti na prsih pripeto društveno znamenje. — Od kolodvora spremljajo družabniki tuje goste v gostilno »Gervo d'oro«.	Odbor.
K Brega nam pišejo: Cesarjev sprejem v Buzetu je bil prav srčen — lepo odičen kolodvor. Ča-stitemu gosp. dekanu Janu je cesar rekel: »Vi ste od dalječ prišli, kaj ne?« Da, Vaše veličanstvo, 5 ur hoda. »Hvala Vam, da ste se tako daleč potrudili. Vi imate same Slovane v Vašej dekaniji?« Da, Vaše veličanstvo! — Pozdrav »Živio« je bil tako krepak, da se »Evviva« ni nič slišal, če tudi je bilo od nekoga ljudstvo nagovorjeno, naj »Evviva« kriči. Izpodletelo je šarenjaku.
Iz Prvačlne se nam piše: V zadnjej številki »Edinosti« smo s začudenjem čitali, da je vaš poročevalec iz Gorice zaznamoval dr. Alojzija Monsign. Zorna, rojaka iz Dornberga, ker vsa diecesa vć, da je iz Prvačine, starega učitelja Rin. Blagovolite toraj ta pogrešek v prvej prihodnjej številki popraviti, kajti Prvačkovci si ne damo te česti vzeti in je Dornbergu prepustiti.
Bridki Slovenci so izdali o priliki prihoda Nj. veličanstva v Gorico, to le: Himno: proti bombi irredentarskl,
ktero so vrgli v Trstu dne 2. avgusta t. 1. o prihodu ces. vis. nadvojvode
KAR0LA LUD0 VIK A
Slava bodi Francu Jožefu cesaijul JLudvikn nadvojvodi pa blagoslov! Oče večni brani Ju v prid narodovi "Veneo daj Slovenske Krajne gospodarju 1
Edno dal kije Slovencem vsem ime, Maj v edinost kliče — Kralj Ilirije: Skupaj štajer južni, ti Slovenska krajna, Kranjsko in Koroško slavno vojvodstvo, In Primorje ti! — Slovan io združim vso.« Je Sloven'ja zvesta, naj bo tudi sjajna, ISnkrat ven San a! — Ilir* ia kot okvir in mir!«
Zagotćvi tej podobi čast Slava 1 Venec!
Zložil Jakoslav Ž-Ć.
KakSen Je otrok? »Kaj je to, tetka?« vprašal je majhen otrok, ki se je z svojo teto po železnici peljal, kazoč na kopico sena. — »To je sen6, moje dete.«
—	»Kaj pa Je senć, tetka?« — »Sieno je send, moje dete.« — »Pa iz česa ga delajo?« — »Iz trave.« — »Kdo pa dela travo?« — »Bog, zlato moje dete«. — »Po dnevi ali po noči?« — »Po dnevi in po noči.«
—	»Tudi v nedeljah?« — »Tudi, vsak dan.« »Ali ni greh v nedeljah delati send?« — »Nikar ne bodi tako radoveden, jaz sem uže trudna.« — Deček je nekoliko trenotkov molčal, potem pa zopet začel: »Od kod so
{ia prišle te okrogle zvezde, teta?« — »Jaz ne vem, ega nobeden r.e ve.« — »Ali jih je izvalila luna? — »Dal« odgovorila je teta, ker se je uže naveličala odgovarjati na taka prašanja. — »Ali tudi luna jajca leže? — »Mislim, da jih leže, ali zdaj ne vprašuj več.«
—	Otrok za malo trenotkov umolkne, potem pa zopet začne: »Groga mi je rekel, da so sove — stare babe.«
—	»Mogoče, moje dete«. — »Mislim, da som, tudi lahko jajca leže; tetka, ali si uže videla soma, sedečega na gnjezdu?« — Gotovo, srček moji« — »Kde?«
—	»Hotela sem reči, da ga nisem videla, ne bodi tako siten, jaz sem uže trudna«. — »Zakaj si trudna, tetka?« — »Dete, ti si preradovedno.« — »Tetka, ali si uže videla muho, ki je na mćd sela ?« — »Da, videla sem jo, srce moje.« — »Kde?« — »Srček, bodi vendar miren, če ne, možgane mi zmešaš, molči 1« — Marsikomu se utegnne zdeti ta pogovor — neumen, ali mi ga imamo za jako ozbiljnoga in tako poduč-ijivega, da se marsikateri pedagog lahko iz njega kaj nauči, i prav zato smo ga priobčil, vrlim našim učiteljem, ki so uneti za mladino, gotovo pride prav in dobro, ko bodo premišljevali ta pogovor, utegne se eden ali drugi kaj naučiti, kar ni slišal v šoli. To so exempla, več vredna, nego dolgo podučevanje; le umeti jih je treba.
Za slavnost blagoslovenja zastave delalskega podpornega druitva od nadalje darovali gg.: prot. dr. K r3 rja vi 5 gld., Matija Kolman 50 kr., po udu Ivan Gerlanc: Anton Dov-gan 1 gld., N. N. 1 gld , N. N. 1 gld., T. T. 1 eld., I. Gerlan?. 1 gld., skupaj 10 gld. 50 kr., zadnjič iskazanih 338 gld. 55 kr., torej skupaj 349 gld. 5 kr.
Tržno poročilo.
Kava. — Slaba knpčija, cene jako nizke. Denes stane Rio gld. 42 do gjd. 60.—, Santos gld. 50 do gld. 62.—, Java gld. 65 do gld. 74.
Sladkor — nespremenjeni položaj.
Sadje — precejšnja kupčija, cene vsega sadja so trdne in še precej visoke.
Olje — brez spremembe, kupčija srednja.
Potrolje — v dobrem obrajtu, tendenca je za povišanje cen, ker iz Amerike dohajajo poročila o viših cenah, Denes stane uže gld. 9.30 do gld. 9.40.
Žito. — Cene pšenice in koruze so šibke. — Prodalo se je 10,000 metr. stotov ruske pšenice po gld. 9.80.
Domaii pridelki. — Kupčija neznatna. — Maslo se plačuje po gld. 80 do gld. 96.
EDINOST.
Dunajska bor«*
dne 19. septembra.
Enotni dri. dolg v bankovcih . . 76	gld. SO kr.
Enotni drž. dolg v srebru .... 77	»	H5 »
Zlata renta..........95	•	30 »
1860 državni zajem.......130	»	95 »
Delnice narodne banke..... 825	»	— »
Kreditne delnice........317	»	80 »
London 10 lir sterlin......119	»	30 »
Napoleon...........9	»	45'/, «
G. Kr. cekini.........5	»	64 »
100 državnih mark ....... 58	»	25 »
Srečke velike
razstavne loterije
v Trstu
se prodnjejo prt Josipu /.oldnn, verifikacijskl urad za izŽrebanja, opravniStvo časnika »La Verlfloa«, in menjalnica, blizu uamestniške palače v Trstu. iOOO <lobltlc.ov, glavni 50.000, 20.000 in 10 000.
»rcčha 5 O soldov
Vabilo na naročbo.
Od 1. junija 1882 so je začela nova naročba na Verlllfn., časnik za izŽrebanja in denaratvene zadeve, kateri izhaja 7., 18. in 27. dan vsakega mesena
Vsak naročnik bo dobil v januvarju izkaz izžrebanih srečk od prvega srečkanja In za oelo leto 1882, ter koledar izžreban] za 1883.
Pogodbe naročbe od 1. julija do 31. decemba 1882. Za Trst pri opravniStvu gld. —.80. Na dom gld. I Za avstr. državo gld. I 30. V zunanje drŽave v zlatu 4 franke.
S0- Naročila se vsak dan sprejemajo. '^■B Pri Josipu /oldan, verifikacijskl urad za vsa izŽrebanja, opravništvo časnika »La Voplfioa« in menjalnica blizu namestniške palače v Trstu. 8—G
Naznanilo.
Čestitam si obilim svojim kupcem naznanjati, da sem prejel obilo zalogo manifakture iz prvih pariških in dunajskih fabrik. itd. tu spodaj omenjene robe in mnogovrstnih drobnosti.
■Matnlna vsake vrste, liarvana in bela. Volneni šavll razne vrste. Perilo vsake vrste. Oileja.
Drobnosti velika množina na izbor. V vsem se mi ni bati nobene konkurence
«Jakoh> Klemene, trgovec. C—1	Via St. Antonio 1.
Krojač Anton Bonne
se je preselil dne 24. avgusta 1882 na »Plazza Caiierina* Nr. I, prvo nadstropje (blizu gostilne ■Eiskeller«.)	12—5
Gostilna „zur STADT WIEN"
via S. Nicolo št. II, v središču mesta, priporoča svoje _lepe prostore po nizkej ceni. 21—17
Trgovska tvrdka
G. Milesič
■v Trxtu
odpošilja s poštnim povzetjem v majhnih baleah po 4*/4 kilgr. prosto carine in voznine na vse kraje avstro-ogrske države po sledečih cenah na debelo:
Ceylon plant najllnejo.....1 kilogr. gld. 1.70
« biser (Perl) naravno zeleno « o > 195 G5 Manila biser, bledo, jako fino . . « o ■ 1.(50 ^ Kuba debelo zrnuto najllnejo . . « « « 1.75 gj St. Domingo.......... « 1.45
a Java najfinejo zeleno.....» « « 1.42
Zlata Java (lepo rumeno) . ... u « « 1.54 Santos najfinejo, zeleno . . . . « « « 1.36
Rio zbrano.........« « « j(3i)
Kiž namizni najfineji....... « « —.40
« Rangoon I. vrste......« « « —.34
Namizno olje francosko v kositarjih po 4 kilogr. « 1.38 « « Monte bt. Angelo ital. « « a « 1.15 Makaroni, pravi napolski v zabojih « « « « —.56 Odpošilja nadalje vsakovrstne začinbe, južno sadje, francoski žafran, najllnejo čokolado, vsakovrstne sladčfce po najnižjih cenah.
Na zahtetanje pošilja franko tudi obširne cenike. 4
ROČNI MLINI
stiskalnice za grozdje
in za konserve iz sadja. Sesalke in cevi iz železa,
Plinovi motori
OTTOVI, popolneja in bolj ekonomična sistema.
Deset njih se rabi v TRSTU.
Železne cevi.
Zaloga portlandskega cementa in hidravličnega apna,
Stavbeni stroji.
SCHNABL & G.
v Trstu via Carintia 17. 23—17
se joče 1
Giacomo Weiss
. optikar iz Bavarskega,
Trst. Corso "04. priporoča svojo veliko optično zalogo, v katere} f dobiva izkljucliivo najti ejV, v to stroko spadajoč blago. Tudi velika zaloga tržaški i-i fotografij. 12-1
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
{j	LA FILIALE	g
Q	dolin	O
BANCA UNION S
TRIESTE	O
s' oocupa dl tutte te operazioni di Banca e dl Cambio Q
valute
a) Acretta versamenti in r.onto rorrente:
Abbuonando 1' interesse anmio
per Napoleoni
2V	preavviso di 20
H >	« » i 40
v «	» » >3
3V »	> > » 0
O
o o o
Rinr. Q
meai Q moai fj
O
per Banconote
3	V ^con preavviso di S gior.
nv, i > > » i2 » » » > i 20 i
3V > a 4 mesi flsao
4	»u Bci mesi flsso Godranuo deli'interese aumentnto le lcttiTe in cireolazione ^
con B gi#rni di proavvlso dal fi novembri' iv, c. rpielle con 12 giorni O dal 13 giorni e quolle con ^4 giorni dal 2.r> novembre a. c.	Q
ITV nAMCO Gllto	O
abbuiiaudo II 3% interesse aiinuo sino qualunque f% somma; prelevazioni sino a Uorini 20 000 a vista verso Q cheque; importi maggiori preavviso avanti la Borsa. Q — Con fer ni a dei versamenti in apposito llbretto. f% C.ontogcefin per tutti i versamenti fatti a qual- Q siasi ora d' ufficio ta valuta tlel medesitno gtorno. g)
ANMiim« pol proprl corontiNti l' incasso di Cambiale per Trieste, Vienna e Bndapest, rilascia loro asscgnt per queste nI tirne piazze, ed anr.nrda loro la facolta di domlclllnro etfetti pressn la sna cassa franco <1'Of^nl spoMa pot* emi.
b)	S'inr.arica dell'acqvisto e ilella rendita di effetti pub-blici, valute e divise, nonehe deli' inca^so d'as.iegni, cambiali e coupons, verso '/b°/o di provigglone.
c)	accorda ai suoi c.omm iltenli I a Jacolta di depositare effetti di qualsiasi specie e ne cura gratis V incas.io dei čoupons alla seadenza.	21 \
La Filiale della Banca Union
(Mo7.Ionc Mcrcl) s' incarica deli' acquisto c della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni cd apre crediti sopra mercanzie ad cssa consegnate, oppurc polizzc di carico o Warrants.
O
o o o o o o o t% o f% o o o o o o o o
IOOIOOOOOOOOOOOOOO
Nove mehe pihalnike
vsake baze, najboljše s -stave in trpežnosti izdelujem podpisati i za |M»lo\i<*<» cenejše, kakor dunajske in druge tovarne.
Cenilce pošiljam na željo brezplačno in poštnine prosto.
Eden meh je na razgled v tržaške! razstavi v II. razredu štev. 1338.
Iz tega se lahko vsak prepriča o mojetn delu. kakor tudi iz sledečega spričevala i drugih spri-čevnl in pohvalnih piseui v originalu hranim mnogo doma, in vsakdo jih sme pregledati. Za obilna naročila se priporočam Matija Zupan V Kropi (Oberkraln).
Spričevalo.
Gospnd Matija Supan iz Krope na Gorenskem napravil je za mojo kladivno kovačnico leta 1881 nov cilindrast meh s podvojenim delom, kateri mi jako dobro služi, in je v mojo najpopolnejšo zadovoljnost izvršen. — Taisti goni tri ognje ob enem, potrebuje le malo moči za go-nitev, teče počasi in prav mimo; dela pa se z njim lahkotno in z dobrim vspehom, izdelan je trpežno in iz prav dobrega blaga. — Štejem si torej v dolžnost, tega mojstra za izdela vanje mehov 7 najboljšo vestjo vsakemu najtoplejše priporočiti.
V Š/. Juriji na Taboru (na štajerskem) dne 3- Bušea 1882.
ianei Drobež. m. p.
Da je Janez Drobež to spričevalo spisal in lastnoročno podpisal, se potrdi.
Občinski urad š*. Juri na Taboru 3. marca 1882. (6—3)	(L. S.) Gregor Kos, obč. predstojnik.
rr
Unlanovljeno 1767.

i
Albert^ Samassa
c. kr dvorni zvonar
fabrikant strojev in gasilnega orodja v Ljubljani.
Ubrani zvonovi z upravo.
Vsake sorte gasilnice izvrstne sestave za občine, za gasilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori, vozovi za vodo, vrtne škropilnice kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. Crkveni svečniki in druge priprave z brona.
Sesalke in orodje za vodovode.
Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadij, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago, cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopuine
in gumija itd. — po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke.	(10—8)

Lekarna Josipa Udovicich-a v Trstu
VI« Furneto in 8. Giacomo in Hont«.
Pripoznani uspeh
po ve« tUof ljudčli, kateri so rnl>ili mojo nedosegljivo, po inenl samemu
iziliditno
33 Hvntinj.
eterično tinkturo iz rastlin
proti kurjim oi'ei.nm, lira.lkom in tr«UJ koži mi daje povod, <la javim,
da nohrra tiru. a livklt.ra, Kateri- koli l>R»e nr. ,„orr. proutratiti oliktga utprha, kakor prav moja. — Na vsaki steklenica je moj podpis.
Glavna zaloga m TRST v lastnih lekarnah, Via Farncto i R. (liaeomo in Monte In pit v lekarni O. B. Forabosehi na korzu. V druffih lm-stah domačih in inostranskih dobiva se v vsili vefih lekarnah.
Pošilja na le apottnim povsetjam.	24—0
Cene steklenice z navodom za ralio 60 soldov; zunaj Trsta pa >0 soldov
The
Singer Manufacturing & C.
New-York.
Ako se plati vsak teden samo P* ©člen goldinar
dobi se
Originalni *
Singer - je v šivalni stroj,
in to brez povišanja cene. Poroštvo m« daje /a pei let, poduk na domu brezplačno
G. NEIDLINGER,
generalni agent
V Trstu, Corso, palača Modello
Sivatike za Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tncat 30 kr.	(13—5)
Hagla in gotova pomoč za želodčne bolezni I njih nastopke. Ohranitev zdravja
je odvisna zgoli od ohranitve in pospeSevanja dobrega prebavljanja, ker ta je glavni pogoj zdravja in telesnega in dušnega dobrega čutenja. Najbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO, prebavljanje vrediti, doseči primerno mešanje krvi, odpraviti pokvarjene I nezdrave krvne dele, to je uŽe več let sploh znani in priljubljeni
dr. Rosa življenski balzam.
Napravljen Iz najboljših, zdravniško najkrepkejšlh zdravih Skih Zelišč, potrjen j« posebno kakor gotova pimoč pri vseh slabostih prebavljanja. posebno pri presedanju, po kislem dišečim riganju, napenjanju, bluvanju, pri bolečinah v telesu in Selodeu. želodčnem krču, prenabasanja ialodoa z jedml, zasliženju, krvnem navalu, hemeroldah. ženskih boleznih, boleznih v črevlh, hlpohondrljl in melanholiji (Vflled slabega prebavljanja); on oživlja vso delalnost prebavljanja, dela zdravo in čisto kri in bolno telo dobiva zopet poprejšno moč in zdravje. Vsled te izvrstne moči je postal gotovo in potrjeno ljudsko domače zdravilo ter se sploh razširil.
I steklenica 50 kr., dvojna steklenica I gld.
Na tisnče pohvalnih pispm lahko vsnk pregledu. Pošilja se na franklrana pisma proti povzetju zneska na vse strani.
Gospod B. Fragner v Prapi!
JlvaloHnoati navdun Rpnznnm in svojo nujsvntojHn dollnost, Vam naznnniti, da bo jo dr. Rosn-ov zdravilni balenin, katerega ste mi j>"slali pri mojej srdom letmj hndej bolezni na futnicah in slabem prebavo nji prav posnbno dobro obnnsel, tako du sem u Je pojiolnoma zdrav. — ITjfn celo leto nisem mopel opravil Bvo.jepu jiokliea opravljnti, (1 mesecev bil som v diinajskei bolnišnici. — pa vse ni nlB pomapalo, samo to »eE ^ se dobro zdravilo me jo reKilo mojepa luulepa in nestrpljivoga trpnnja. Zntnnj sprejmite mojo nnjporkeio zahvalo in prosim mi Bo 3 steklenici dr. Hosa-ovepa zdravilnega balzama poslati.
St. Egid ant Nevtvald (v niže Avstr.)
Cajetan Htrolimayor 1. r.
Prespoštovani Gospod!
S hvaležnim priznavanjem Vam naznanlnm, da ml je VaB dr. Hosa llvljonski balzam v mojej K megi-cev trajajoBej bolezni, to je klanje v levih prsih, ki jo bilo zdruHcnju s hudim napenjanjem in SoloJBnim krčem, popolnoma pomagal.
Oil tUtcRa Basa, kar rabim to zdravilo, popolnoma Hem zdrav in bo dobro Bntim, kar pri vsej zdravniSkej pnmoBi ni-em mogel doseBi. Spreimite tedaj, bbtporodni Gospod, mojo frBnozahvalo, in priporoBam to zdravilo vsem onim, M imajo enako bolezni.
Trnfny Oujezd.
JoMlp Tyrl, sodar.
n Svarjenje! r
Ha se lzognn neljubim napakam, za'o prosim v-se p. n. rr. narofi-nike, naj povsodi izreBno rfr, llnmv tivIjrtuki-halzam iz lekarne B. Frapner-ja v 1'ragi zahtevajo, kajti opazil sem, da ho naročniki na vefi krajih dobili neuspedno zmes, ako ao zahtevali samo Hivljonaki balzam, in no izrebno dr. lloiortga iivljenskepa balzama.
Pravi dr, Rosov življenski balzam
dobi se samo v glavnej zalogi izdelaleavo B. Fragnrr-ja, lekarna »k Pr-nemu orlu« v Prnpi, Eeke der Spornergaaso Nr. 205—8.
V	TrBtu: r. 1'rnidiui, G. Vuraboichi, Jak. Ser rata l'o in Ed. von Leittnlurp, lckiirniBarji.
V	Gorki: O. Critlo/oMli, lekaroitfar: G. 11. Pautoui, IckartiiBar ; V Ogeljl: Duma so d'Elia.
V	Zagrebu: Bfgm. Mitlhach, lekurniBar.
Vit'lr.karne in vtfjt trgovine, z materijalnim blagom vAvtlro-Ogcrikej imajo zalogo ttga livljentkrga buhama.
Tam se tudi dobi:
Pražko domaće mazilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako se *ennm prsa vnnmejo, ali strdijo, pri bulah vsake vnte, pri turih, gnojnih tokih, pri Brvu v prstu in pri nohtanjl, pri zb-zah, oteklinah, pri ir.maiBenji, pri morski (mrtvi) kosti zoper revmatifine oteklino in putiko, zoj>or k'oniBno vnetje v kolenih, rokah, v ledji Be Bi kdo nogo gjiabne, /.»por kurja oBesa in potne nopo, pri razkopanih rokah, zoper liBuje, zoper oteklino ]>o piku mrBesov, zoper tekoBe rane, odprto noge, zoper raka in vneto kolo ni boljšega zdravila, ko to mazilo.
Zaprte bule in otekline se hitro ozdravijo; ker pa ven teBo, poltgne mutilo tp kratkem vso guojico na—sc, in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker so po njem rana prej ne zaceli dokler ti i n«u bntna gnajiea ven pntegnena. Tudi zabrani rasi divjeia mesa in obvaruje pred snetom (Brnim prisadom); tudi boleBine to hladilno mazilo pospeBi. — Odprto iti tekoBe rano so morajo z mlafino vodo umiti potem Be le ve mazilo nanje prilepi.	I o-9
Škatljica se dobode po 25 in 35 kr.
Itnlzam za uho.
SkuBeno in po muozth jvoskuBili kot najzanesljivejBe sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem bu dobi tndi popolno ule zgubljeni sluh. 1 skleniea 1 gld. a. v.
Lastnik, drufitvo »EDINOST«. — ladatelj in odgovorni urednik: JOSIP MIL ANIC.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.