POŠTNINA PAVŠALIRANA.
Izhaja vsak teden. — Besedilo za Slovenijo je slovensko, za ostale dele kraljevine srbohrvatsko, tiskano v dveh posebnih izdajah v latinici in v cirilici.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA V LJUBLJANI, KONGRESNI TRG ŠT. 3,1. - TELEFON 174.
Razpošilja se brezplačno menjaje na izbrane naslove po vsej državi SHS in v inoze’mstvu. — Naročnina za prejemanje vseh številk znaša letno Din 50'—.
Štev. 1.
Lj ubij an el, dne 5. se$>temTbi?a 1923.
Leto IV.
-«■—
Cenjenim
Z današnjo številko nadaljujemo z izdajanjem našega lista, ki smo ga bili primorani vsled raznih tehničnih težkoč začasno ustaviti.
V kratki dobi svojega obstoja si je bil naš list pridobil obilo simpatij med pridobitnimi krogi, zlasti v južnejših delih naše kraljevine. Številni dopisi, ki smo jih dobivali po začasni ustavitvi lista in ki so v njih trgovci, industrijci in obrtniki obžalovali ustavitev lista in poudarjali pomen in važnost takega informativnega organa, so nam dali pobudo, da ga začnemo iznova izdajati.
Da se južnejši deli naše kraljevine čim intenzivneje pritegnejo h gospodarskemu življenju Slovenije in Hrvatske, smo sklenili list popolnoma preurediti in ga zlasti izpopolniti s samostojno izdajo v srbohrvaščini, tiskano v cirilici.
List se bo tiskal tedaj v treh vsebinsko popolnoma enakih izvodih, po besedilu pa v treh samostojnih izdajah. Za Slovenijo bomo izdajali izvod v slovenščini, za ostale dele naše države pa dva izvoda v srbohrvaščini, tiskani s cirilico in latinico. Glede besedila in pisma bo tedaj ustreženo zahtevam vseh delov našega naroda, in uverjeni smo, da bo naš list vsled tega dobrodošel najširšim pridobitnim krogom naše kraljevine. Oglasi ostanejo v vseh treh izdajah isti, z besedilom, kakor ga želi naročnik, na izrecno njegovo zahtevo pa se lahko glasi v vsaki izdaji v nje jeziku in pismu.
List si bo stavil za nalogo, gojiti in poglabljati že navezane stike, pridobivati nove zveze med dobavitelji in odjemalci v tuzemstvu ter obveščati domače interesente o razmerah na svetovnih tržiščih. Ker bo priobčeval tudi drugojezične (francoske, angleške in nemške) strokovne članke in dopise, bo tem potom služil tudi inozemstvu v informacijo o gospodarskem stanju naše države.
čitateljem !
Kot tednik se bo naš list omejeval le na priobče-vanje strokovnogospodarskih člankov, priobčeval bo pa poleg splošno informativnih doneskov tudi vesti, ki zadevajo vsakodnevni trgovski promet. Tujejezični članki bodo objavljeni vedno v dobi, ki je aktualna za usmerjenje našega gospodarstva v dotično državo, v koje jeziku bo pisan dotični članek.
Naš tednik bo imel vedno sledečo vsebino:
1.	) Splošni članki.
2.	) Narodno gospodarstvo.
3.	) Izvoz in uvoz.
4.	) Industrija.
5.	) Poljedelstvo.
6.	) Splošni promet.
7.	) Carina, davki, monopoli.
8.	) Drobne gospodarske vesti.
9.	) Razne vesti.
10.	) Pregled cen na domačem in svetovnem trgu.
11.	) Razne vesti.
Uverjeni smo, da bomo na ta način v stanu, nuditi vsem gospodarskim slojem informacije, ki so jim potrebne. Rade volje bomo priobčevali članke in doneske vseh naših sotrudnikov, ako bodo pisani v duhu objektivnosti in v zmislu zaščite naše domače trgovine, industrije in obrta.
Vsem cenjenim odjemalcem in čitateljem, ki so nam do sedaj izkazovali svojo naklonjenost in nas podpirali v izvrševanju naloge, ki smo si jo bili postavili, se kar najtopleje priporočamo in jih zagotavljamo, da se bomo tudi v bodoče držali načela objektivnosti in da bomo zvesto zastopali koristi domačih podjetij pred inozemskimi.
Uredništvo in uprava.
Dr. J. B.:
Eskomptni krediti Narodne banke.
Koncem decembra 1922.1. je znašal obtok novča--nic naše Narodne banke Din 5.039,883.135. Od tega zneska je odpadlo na eskompt menic dinarjev 1.421,215.166-43. Istočasno je znašal dolg države pri Narodni banki preko 4 in pol milijarde dinarjev, tedaj trikrat več. V predvojni dobi zadolževanje države pri Narodni banki navadno ni niti prihajalo v poštev, po vojni pa vloga emisijske banke — tako pri nas kakor v drugih državah — ne obstoji v drugem, kakor da financira in pokriva deficit v državnih financah.
Obtok novčanic za preko 5 milijard izgleda na prvi pogled prevelik. Ako pa vrednost našega dinarja prevedemo na zlato pariteto, znaša ta ogromni obtok komaj malo več od 250 milijonov zlatih dinarjev. Primerjamo li ta obtok z obtokom v vseh onih državah, ki imajo boljšo valuto, kakor je naša, vidimo, da naš obtok absolutno, a še bolj relativno, daleč zaostaja za obtokom v vseh teh državah z zdravo valuto. Kakor smo videli, ne odpada od vseh teh milijard, ki so v obtoku, niti poldruga milijarda na eskompt menic, tedaj na legitimno potrebo vsega našega gospodarstva. Ako prevedemo to poldrugo milijardo na zlate dinarje, dobimo okrogli znesek nekaj izpod 80 milijonov dinarjev v zlatu. S temi 80 milijoni financira Narodna banka vse naše gospodarstvo, vse naše denarne zavode, vsa naša industrijska in trgovska podjetja vse države. Vsled deflacijske politike, ki je bila inavgurirana pred nekoliko meseci, se je	:	:
šal za nekaj več kot za eno
jonov dinarjev. Posledica te deflacijske politike in tega zmanjšanja eskomptnih kreditov se čuti v naši današnji denarni krizi, ki se je polagoma ali gotovo izprevrgla v vsesplošno gospodarsko krizo.
Po podatkih od konca leta 1922. je znašal celokupni eskompt Narodne banke Din 1.421,215.166-43. Krediti, ki jih je Narodna banka odobrila vsemu našemu gospodarstvu, so znašali Din 1.885,845.500, ter potemtakem okoli 440 milijonov dinarjev podeljenih kreditov ni bilo izkoriščenih. Podeljeni krediti se dele sledeče:	a/j.
Din	1.068,027.000-—	denarnim zavodom,
„	382,369.000-—	industrijskim podjetjem,
„	345,133.000-—	trgovcem in
„	90,319.500-—	raznim ostalim ustanovam.
Vsota, določena za našo industrijo, je izredno nizka, in ni nikako čudo, da se razna industrijska podjetja in celo vsa naša industrija nahaja v tako težkem položaju.
Po veličini je bil ta kredit v znesku 1 milijarde in 885 milijonov razdeljen takole:
Din	Din
1884 podjet in osebam do 50.000
skupaj 45,699.000, 582	„	„	„	do	100.000
skupaj 51,824.500, 963	„	„	„	do	500.000
skupaj 276,374.500, 416	„	„ preko 500.000
skupaj 1.511,950.500.
Ves kredit, ki ga je dovolila Narodna banka, odpade tedaj na 3845 oseb ali družb. Vsi ostali mno-
obrestim, je jasno, kaj pomeni ta kredit za one, ki so deležni kredita Narodne banke.
Po posameznih podružnicah Narodne banke se eskomptni kredit porazdeli sledeče:	Dm
Beograd) . . . Niš . . . . Cetinje . . . Skoplje . . . Sabac . . . . Banjaluka .	.
Mostar . . . Sarajevo . . . Varaždin . . Zagreb . . . Zemun ., .	.
Osijek . . . Veliki Bečkerek Vršac . . . . Novi Sad . , Pančevot . . . Subotica . . . Ljubljana . . Maribor . . . Split . . . .
583.523.000
63.828.000
16.175.000
58.135.000
19.092.000
8.320.000 26,387.500
85.363.000
34.735.000
450.450.000
7.370.000
94.325.000
30.764.000
24.405.000
25.165.000
30.147.000
25.260.000 196,802.500
70.650.000
34.950.000
Vsi ti krediti, porazdeljeni po pokrajinah, dado sledečo sliko: od odobrenih kreditov v znesku
Din 1.885,848.500 odpade na	Dm
Srbijo........... 740,753.500
Hrvat.-Slavonijo. 586,880.000
Slovenijo.................. .	267,452.000
Vojvodino........ 135,742.000
Bosno............ 120,000.500
Dalmacijo	.......	34,950.000
Iz teh številk je razvidno, da krediti Narodne banke niso enako razdeljeni. Bosna, ki je po številu prebivalstva komaj za polovico manjša od Srbije, nima niti šestine kredita, ki ga je uživala Srbija. Zlasti slabo je v tem oziru z Dalmacijo. Slovenija in Hrvatska-Slavonija sta po prebivalstvu razmeroma dobro izšle glede na dovoljene kredite, toda glede na razvoj njiju pridobitnega gospodarstva pa razmeroma zelo slabo. Skupno imata samo nekaj več kredita kot Srbija, dasi sta denarstvo in industrija — faktorja, ki bi pri razdelitvi kredita najprej prišla v poštev — v teh pokrajinah bolj raz-, vita nego v Srbiji in Macedoniji. Pri tem moramo' pač vzeti v obzir, da rabi Srbija več kredita, da si zaceli rane, ki ji je zadala svetovna vojna, da popravi uničeno gospodarstvo ter da tudi začenja graditi na svoji lastni industriji.
Naša tarifna politika.
Naši odgovorni činitelji so se postavili popolnoma na stališče, da je treba železnične in carinske tarife presojati samo iz državnofiskalnega gledišča ter se kaj malo menijo za to, kak vpliv utegne imeti povišanje železniških in izvozno-carinskih tarifov na naše narodno gospodarstvo.
Priznamo, da je bilo potrebno v prvih časih po prevratu uvesti izvozno carino, ko je inozemski odjemalec plačal vsako ceno in se je vsak carinski povišek dal prevaliti na njegove rame. Takisto se je dal pri izvozu vsak povišek železniške tovornine naprtiti tujemu kupcu. Ti časi pa so minuli in treba je, da tudi naši odgovorni faktorji uvidijo, da izvozna carina ni več na mestu, da baš ona duši naše narodno gospodarstvo, kajti vsled previsokih izvoznih postavk carinske tarife naše blago izgublja trg in kupec se ozira po cenejšem blagu. Naši izvozniki in industrijci že čutijo konkurenco, ki jih bije in ki se ji vsled nesorazmerno visokih železniških in carinskih postavk ne morejo z uspehom postaviti po robu.
Tvornica drvenih ča vij a
=3 IB £22»-
E|E lačen in IM noii Šmarno goro,
Slovenija.
Import
„FORTUNA“ [w
BIZJAK IN DRUG
= = LJUBLJANA : s
Krekov trg 7-8.
Trgovska agentura in komisijska trgovina.
A. FB.R0ZMČN *
MARIBOR, Aleksandrova cesta 57
priporoča vse vrste bonbonov po najnižjih tovarniških cenah.
! Zahtevajte cenik!	181
S$?psl$a	tepiha j
„Lazar Dundjerski“ d. d. i
Veliki Bečkerek (Banat).
Najmodernejše urejeno domače podjetje za izdelo- ! vanje vsake vrste Furne, Velvet, Papestry, Boucle, | Kidderminster, Derna, Holländer Jute, Manila preprog j in moketov, kakor tudi splošno znanih Specijalitet !
z roko izdelanih smirnskih preprog. |
Zastopnik za Slovenijo L BUHE, Ljnbijana, Miklošičeva cesta 36. j
Ljubljanski velesejem, paviljon „H“ 306. .
Vsa potrebna pojasnila daje organ v paviljonu, ki sprejema I tudi naročila.
Vsi želimo uravnovešenje državnega proračuna, ne moremo pa se strinjati z načinom, kako se skuša doseči to ravnovesje. Z enostavnim 100%nim povišanjem tovorninske tarife se ne odpomore deficitu železniške uprave, ampak se enostavno veča draginja v notranjosti. Industrija in trgovina, obremenjena z vsemi mogočimi dajatvami, ne moreta same prenesti novega povišanja, ampak ga bosta skušale vsaj po večjem delu prevaliti na odjemalca, ta na detajlista in ta zopet na konsumenta. Boj proti draginji postaja na ta način ne samo neuspešen, ampak naravnost iluzoren. Ako se carinske tarife za izvoz nekaterega blaga znižajo, povišajo pa se za 80 do 100 % tovorninske tarife, ni s tem pomagano nikomur. Naše blago se podraži v inozemstvu in v notranjosti, povzroča s tem nezadovoljnost doma in okrepi konkurenco na inozemskem trgu. Posledice te konkurence na svetovnih tržiščih se odražajo doma v pomanjkanju dela in veselja do dela, brezposelnosti, zmanjšanju davčne pridob-nine in nezadovoljnosti ljudstva, kar vse ruši temelje države in ovira toliko potrebno ustaijenje in nastopajočo konsolidacijo našega narodnega gospodarstva.
Skrajno potrebno je, da se carinska in železniško-tovorninska politika začneta obravnavati z vidika obče narodne koristi in ne samo z vidika fiskalnih potreb. Matematično ni težko povišati tovorninske tarife za toliko in toliko odstotkov, to zmore vsak polpismeni človek, od činiteljev, ki jim je poverjena dobrobit našeg;a narodnega gospodarstva, pa moramo zahtevati že kaj več kot poznavanje štirih osnovnih računov aritmetike.
Historičen in današnji pomen velesejmov.
V	srednjem veku in še dolgo v novih časih se je odigraval večji del mednarodne trgovine — z izjemo trgovine morskih mest — na mednarodnih trgih.
Dokler je obstojala edina priložnost loko-kupčije na trg pripeljanih in prinesenih predmetov, so stali sejmi in trgi v svojem največjem razcvitu. Trgovec je bil takrat svoj lastni transporter. Zapreke razvoja in večjega razmaha distančne trgovine so bile sledeče: Nesigurnost pravnih razmer, splošna premajhna trgovska kreditna možnost, nemožnost opazovanja stanja trgovine v oddaljenih krajih, prometne nevarnosti in premalo razvite kapitalne sile.
Vse te zapreke je odstranila organizacija velesejmov in dopomogla v izdatni meri k pravilnemu razvoju cen.
Moderni prometni razvoj 19. stoletja je podkopal povsod, kjer se je razvil, komercijelno važnost specijelnih tržnih in sejmskih prireditev. Izborna prometna sredstva so napravila iz vseh pokrajin, prav za prav iz vse zemeljske površine edin velik trg. Potom trgovskih depeš, poročil o produkcijskih in trgovskih razmerah, publiciranih v različnih formah, potom v ogromnih množinah razposlanih cenikov, vzorčnih kolekcij in pisemskih ofertov, potom cele vojske potnikov in agentov, v dnevnem prometu z večino firm, se da pridobiti vpogled v povpraševanje in ponudbo najširših pokrajin brez osebnega snidenja na trgu. Brzojav, kabel, železnica in morski promet posredujejo mnenja in želje kontrahen-tov na najdaljše distance v najkrajšem času in dopuščajo sklepanje kupčij na največje daljave. Najnovejša leta so prinesla stari formi velesejmov in trgov nov pomen.
Od velikih sejmov centralne in zapadne Evrope je ohranil skozi ves čas mednarodno važnost edino lipski trg. Posebno velikonočni sejem in tako zvana Mihaelismesse sta važna, novoletni je izgubil na pomenu. Da so ti sejmi obvarovali svojo važnost, so pripomogli k temu mnogi predmeti, za katere prinese še danes uprizoritev sejma mnogo trgovinskih prednosti, bodisi da je ta uprizoritev v stari ali pa v modernizirani obliki. To so deloma predmeti, ki se jih bolj dobičkanosno kupi, če se imajo večje količine pri izberi na razpolago, izbera seveda, za katero se je ustvarila ugodna možnost snidenja trgovcev različnih dežela. Taki predmeti so kožuhovina, usnje in koža, tekstilno blago itd.
V	modernizirani formi sejmov imajo sledeči predmeti več možnosti izbere in prodaje: Keramični in stekleni produkti, kovine, les, papir, usnje, igrače, glasbeni instrumenti itd. Kupčije, sklenjene na sejmih, so samo distančne kupčije. Na sejme se namreč ne prinaša več blaga, ampak samo vzorce. V teku prihodnjih dni se blago odpošlje iz tovarne ali skladišča na naslov, ki ga določi kupec. Taki vzorčni sejmi so seveda vezani na gotove centralno ležeče kraje, kakor n. pr. Praga, Nižji Novgorod, Tipsko, Pariz itd. Ogromne koristi jim nosi že pridobljena in navajena klijentela. Večji splošni sejnti
5e5iCfiCiie5ieiiii^3CiiSiKie$iKiSiSičiS8iIi8i%iCiiiXi5«55SiSiCiieiiSiKiSiC5iCig
B	-r	«
sj Vazdušne preše, sesaljke,	iei
mene
za gostione i pivovane
svakovrsne“ armature
električne naprave g
i
1
dobavlja UfeJ g
ALOIS KUČERA 1
spol. s. r. o.
PRAHA Vil, Hefmanova 45, (Čehosl). ^
^ IBUDDHAO------------------ I ^
11
BUDDHA
iMgisMiai
TRADE MARK [
TRADEMARK _______________———-------1
O s.iam-s'sfÄiä'ä'ä'sa.'asä'SL'SiSiw (Q)
Priložnostni nakupi
Lohomohile, motor na bencin, nehaj drugih strojen in poljsho-železnišhi materijal
vse rabljeno, proda ceno
= gradbena družba z o. z. ffUDIlOVct f v Ljubljani, Dunajska cesta.
Svetlin-krema
terpentinova la za cipele, vazelin, mast za kožu, parketno i pokućtveno terpentinsko voštilo i dr. Proizvodi najfinije kakvoće.
Ljubljana, Vegova ulica 2.
888S88B888ao88S88888883S88üg88än88aa88SS88SS88D8o8SS88nSo8oS88a388
1 Sladkogorska tvornica papira 1 ■ i lepenke SLADKI VRH b
88 proizvodi godišnje oko 300 vagona jedno-H strano gladkih omotnih papira (superior) 1
88 88 88 BS 88
oko 200 vagona paten lepenke.
Naslov za pisma:
I Sladki Vrh, p. Št lij pri Mariboru
H Brzojavi: Papirus ^ Št. lij. Telefon: Maribor 156.
88
88ag88gg88Sn88ü888°°8o§388c!a88na888D88Bn888Bo8aa88DS888888cn88BS88
88
88
88
88
88
88
88
88
88
i
88
88
88
88
88
88
88
88
SKRBITE ZA ZIMO!
Sadje in sočivje bo takrat drago ali pa ga sploh ni za dobiti. Nabavite si Weckov aparat za konserviranje sadja, sočivja in drugih živil.
Glavno zastopstvo za kraljevino SHS:
„FRUCTUS“
d. z o. z.
Ljubljana, Tabor 2.
i ■■■■■BeeeueeneaBeeeieeeeeeei
Ljubljanski velesejem,
paviljon „H“ 335
Smirgelj na platnu Steklen papir Flint papir
Šmirglov in steklen papir
prirejen za vse industrije in domačo uporabo
j Joman 8 Reich
E	Maribor
^ SBBBeHBKBBBBBBHBBBBaaSBBBBBBB^
ODDDODDa□□□□□□□□!
o□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□(
DonnonoD
Najboljše cevi in kolena za štedilnike
ter raznovrstne pločevinaste izdelke izdeluje
Ti^žič
looaDDDaaaDoaDoooaaaroonaaaoaaoaciooDoaooaaaaD
Pristni kranjski laneni firnež =
Vam dobavlja v vsaki množini
ZABRET & CO., d. z o. z.
kranjska tovarna lanenega olja in firneža Britof pri Kranju, Slovenija.
innnnunniHn
Špecijalitete iz previjenog drveta:
Najbolji putovalni i kupejski kovčegi:
Nerazorljive školske torbice:
Beskonkurenčni pružači za cipele „Royal“
Cijenik gratis	Cijenik gratis
DAMBACHWERKE A. G.
Windischgarsten, Austrija.
so se vršili v Irbitu na Ruskem, v Sibiriji (Tjumen in Išim), v bližnjem Orijentu (Meka, Medina) v Indiji itd.
V novejšem času pridobivajo na pomenu specijalni sejmi posebno za produkte, ki se težko pridobivajo, počasi množijo, tako za konje, govedo, hmelj, jajca, konopljo in lan, volno, kožuhovine itd. Mnogi specijalni sejmi so si pridobili mednarodno važnost, ker se shajajo na njih inozemski trgovci, nakupovalni komisarji in agenti. Organizacija velesejmov, ki bi imeli uspeh, je navezana na silno premišljeno izbero kraja, kjer se naj vrši sejem, na čas, na blago in urade, na ureditev poseta in prodaje, na ureditev carinskih sejmskih pristojbin in davkov, na preskrbo prodajnih lokalov, naročitev trgovskega osebja, oficijelno notiranje tržnih cen, organizacijo plačilnega prometa potom bančnih zavodov in druge manj važne zadeve.
Kakor je razvidno iz našega današnjega članka „Mednarodni velesejem v Pragi“, je za vse to v Pragi kar najlepše preskrbljeno. Praga, središče bogatih industrijskih dežela Češke, Moravske, južne Slovaške, z ogromno in raznovrstno izbero blaga, vzorna organizacija trgovskih, informacijskih, prometnih, carinskih, reklamnih, razstavnih itd. uradov, veliko število priglašenih tovarn in trgovin za razstavo, veliko število priglašenih posetnikov, umetniško zgrajene palače, paviljoni in druge lokalitete, sodelovanje najboljših strokovnjakov, zmerne cene, ki so za jugoslovanske kupce še posebno znižane, vzorna organizacija bančnih institutov itd. nam jamči, da se bodo naši posetniki pri naših bratih Čehih mogli naučiti mnogih stvari, prepotrebnih za današnjo že v formi mirne dobe pojavljajočo se konkurenco na mednarodnem trgu.
Poleg praških so osnovani, oziroma se na novo osnivajo velesejmi skoro po vsem svetu. Najbolj znani in mednarodno važni so še v Libercih in Bratislavi (Češkoslovaška), v Lipskem (Nemčija), Lyon (Francija), Milan (Italija), Zürich in Basel (Švica).
V Jugoslaviji se je ustanovilo več sejmov in razstav, ki so imele značaj sejmov, in sicer: Velesejem v Ljubljani in Zagrebu in razstave v Mariboru in Novem Sadu.
Izmed navedenih sejmov ima najboljše predpogoje ljubljanski velesejem, ker leži v središču železniških križišč, v bližini najbolj razvite industrije, je naravni in najboljši posredovalec avstrijske, češke in italijanske trgovine, razpolaga z izredno vabljivimi razstavnimi prostori ter z vzorno organizacijo, ki je pač najvažnejši faktor pri vsaki prireditvi.
Ta dejstva so tudi vzrok, da so letos vse ostale tovrstne prireditve končale s slabim uspehom in da kažejo kupci do ljubljanskega velesejma še največ zaupanja.
Prodajna mesta legitimacij za poset velesejmov sporočajo, da se prijavlja vedno več kupcev za ljubljanski in praški velesejem, tako da je pričakovati ne samo v Ljubljani, nego tudi v Pragi prav lepih zaključkov z jugoslovanskimi kupci.
Iz tega je razvidno, da velesejmi niso samo velike trgovske važnosti, temveč da imajo nekateri, kakor ljubljanski, velik pomen za medsebojno spoznavanje in zbližanje sorodnih in prijateljskih plemen.
Vez odjemalca s trgovcem.
Ni bolj popularnega sredstva v reklami od plakata in inserata, od časopisne notice in članka. Opozarjamo naše trgovce, da ne pozabijo v dobi že predvoj'ne konkurence ohraniti si pri številnih konzumentih en kotiček v njihovi glavi, en dragocen, edini uspešen spomin. To je oni kotiček v glavi odjemalca, kjer ima ta shranjene bežeče, motne slike o lepih ovratnikih, okusni čokoladi, belih modemih srajcah, elegantni obleki in čevljih, kuhinjski posodi itd. V življenju odjemalca se dogodijo dnevno taki miselni procesi. Sploh kakšno potrebo čuti bodisi telesno ali duševno in že steguje roko po predmetu, ki mu naj jo zadovolji. Ta potreba rodi avtomatično v možganih razmišljanje, kje se nahaja, kje je že videl, kdo mu je pravil o takem in takem predmetu.
Spomni se na izložbo ali na sliko na plakatu, na notico v listu ali na lepe inserate, na ime, na tvrdko, kraj in na predmet, in sicer se spomni tistega trgovca, ki je na sebe spominjal največkrat odjemalca z inserati, plakati, noticami, izložbami, pocestno reklamo itd. Čim večkrat ga je spominjal trgovec in mu bistril spomin za stvar, ko ga še ni gnala potreba, tem prej se je v potrebi spomnil nanj. Naj naši trgovci in industrijci tega dnevno pri sto in sto ljudeh ponavljajočega se procesa ne pozabijo, ker je baš nastajanje potrebe in s tem v zvezi razmišljanje in na to sledeče spominjanje potrebnega predmeta in prodajalca, oziroma producenta poleg dobre postrežbe edine važnosti za pridobivanje nove in ohranitev stare klijentele.
V/
it/
vi/
vi)
VI)
it/
it)
il)
il)
il)
il/
vi)
il/
il)
il)
il/
il/
it/
il/
il/
il/
il/
il/
vi)
il)
il)
il/
il)
il)
il)
il)
vi/
v»
vi/
il)
vi/
^ee6€€6€6666€6€S$€€€66e€e€6e:5^,,
ORIJENTALNE
SLADKORČKE,
ČOKOLADO,
VELEFINE
DESERTE
izdeluje in dobavlja največja tovarna v češkoslovaški republiki
Akc. spol.
Praha - Kral. Vinohrady.
Republika češkoslovaška.
SHS
%
%
1
$
/K
1
I
I
I
$
§
i
'11
Oferti obratno!	^
g , CARBONARIJA*
I d. z o. z. za eksport oglja in drv
I	KOČEVJE
iS eksportira vsako zahtevano množino prvo-i*	vrstnega
I bukovega oglja in drv.
0 Kupuje za eksport sposobno oglje in drva iš v vsaki količini. Direktno zastopstvo v Veneciji (tvrdka A. Kajfež & G. Samaja) pj	za vso Gorenjo Italijo.
^5KiCiieiS5i$$XSiiKii5ie$iKiOtiC«Čti5iiČiiOiiSiei!5tiCiiČ>:%tSS%iiCtlKS5tS5ieiiKiB
!
s
!
!
s
I
!
s
„MARION“
fotokemična tovarna, ! družba z o. z.,
Fabrikati i Karbon-Indigo
J Parafinpapir.
St. Vid nad Ljubljano ♦ Zahtevajte cenike In vzorce!

Srečko Potnik
ttoFiicavoml sokova, esenca i etera
n Ljubljani,
Metelkova ul. 13
preporučnje
naravne voćne sokove, arome za nealkoholna pića, voćne etere za kandite, esence za rum i rakij u a osobito specijalne voćne likere, odn. ratafije iz svežega voća.
Cijenjeno općinstvo se upozorava na
paviljon „L“ odio 477
na trećem Ljubljanskom velikom sajmu
Brzojavke: Globus Vrhnika Telefon int. 10
Sadne in sočivne konzerve Mesne konzerve
Konzervna tovarna
«GLOBUS'
na Vrhniki pri Ljubljani
je z letošnjo sezono pričela z izdelovanjem sadnih in sočivnih konzerv vseh vrst. Nadalje izdeluje tudi vse mesne konzerve in ptstete, pristne kranjske klobase, salame, prekajeno in sveže meso. V zalogi ima vedno prvovrstno domačo svinjsko mast. Sprejema tudi naročila za izdelovanje praznih pločevinastih doz različnih dimenzij.
Mesni izdelki
Prekajeno in sveže meso Prazne pločevinaste doze
Pri izberi sredstev mora trgovec in industrijec razmišljati, kako privezati one bežeče slike v možganih na trdne točke. Pri občinstvu, ki ga privlači umetniški užitek, je umetniško izdelan plakat, kakor jih neredko vidimo po velikih mestih, stokrat bolj dobičkanosen, posebno postavljen na pravilno mesto, kakor pa navadni, običajni, dolgočasni papirji, prilepljeni na reklamne stene. Šaljive poze, lahko razumljive šale v besedi, sliki in dejanju zopet privlačijo one, ki se radi smejejo.
Sugestivna moč plakata je dobro poznana vsem in zato ni čudno, da je plakat eno od najpopularnejših sredstev reklame. Da plakat tem bolj deluje na maso, je treba, da že od daleč pade v oči.
Koristi, ki jih more imeti trgovec od plakata, so lahko ogromne. Plakat pa učinkuje, če odgovarja res omenjenim posebnostim človeških potreb in človeških mišljenj. Ge so še poleg tega postavljeni na pripravna mesta, na deskah v prometnih ulicah, v kinematografih, uradih, je uspeh tem bolj siguren.
Ravno plakatom je treba posvetiti kar največ pažnje. Plakat je v gospodarskem življenju postal važno in, čeprav naštudiran, nikdar brezpomembno sredstvo v razvoju trgovine in industrije.
Ne da bi izdajali mnogo denarja, lahko spoznate vso našo lepo domovino v sliki in besedi, ako kupite knjigo .Jugoslavija, opis in slike“ še zemljopisno karto v prilogi od A. M. Bačiča, Antofagasta. Vsebuje 180 umetniško izdelanih slik iz vseh krajev naše domovine ter je ondi natisnjenih 40 člankov naših najboljših pisateljev, ki opisujejo domovino od Soče do Vardarja in do morja. — Knjiga je trdo vezana in okusno opremljena. — Dobiva se na Ljubljanskem velesejmu, paviljon ,,E“ št. 65 Tourist office takoj pri vhodu.
tovarna električnih žarnic
MARIBOR
Koroška cesta št. 27
Izdeluje zrakoprazne žarnice s kovinsko žico v vseh vrstah in oblikah po najnižjiceni najboljše kakovosti
m
(n
/|>


ARKO Liqueur Triple Sec
X"—	Z
iaKSBSSBSSiaiMB	
IHffliil....................
Senzacija in najnovejši izum je
TOPLODAR
brez peči, ki ogreva prostor brez kuriva.
Uspeh velikanski. Nabavna cena malenkostna.
R. NIPIČ in drug
izdelovalnica galanterijskih predmetov in aparatov iz kovine
Maribor, Slovenska ulica št. 20.
izdeluje
,,BISTRA“
tovarna ključavnic in okovov za pohištvo
DOMŽALE
pri
Ljubljani
I
150 X
prihranka premoga In drv!
i
150 X
prihranka premoga in drv !
i
LJUBLJANA
GRADIŠČE 10
ZAGREB
DUGA ULICA 32
USTANOVLJENO 1906
PISALNI STROJI
♦♦♦
RAZMNOŽEVALNI
APARATI

♦♦♦
RAČUNSKI
STROJI
PISARNIŠKA OPRAVA TER VSE PISARNIŠKE POTREBŠČINE

Ji
Kaj se nudi sejmsldm po-sefsiikom izven Ljubljane?
Priznano je, da so evropske Alpe najkrasnejše pogorje na svetu. Na tej božanstveni prirodni krasoti ima svoj delež v Julijskih Alpah, Karavankah in Kamniških planinah tudi Jugoslavija.
Dolino Save od Kranja do Planice imenuje angleški prirodoslovce Sir Humpry Davy najlepšo dolino hvrope. V tej dolini se nahaja znano Blejsko jezero, biser prirodnih krasot, ki ga imenuje pesnik Prešern ,,podobo raja“. Bled (510 m) je letovišče, zdravilišče in kopališče prvega reda z najdaljšo kopališko sezono v Alpah. Jezerska voda ima poleti do 28° C. Tu je zdravišče z zračnimi in solnč-nimi kopeli po sistemu Švicarja Riklija.
Ne daleč od Bleda je divjeromantična soteska Vintgar s 26 m visokim slapom.
S postaje Bled vozi železnica skozi prekrasno ozko alpsko dolino na Bohinjsko Bistrico (507 m) znano letovišče z duh in telo osvežujočim, ozona-polnim gorskim zrakom, obdano od gorskih velikanov, nad katerim kraljuje Triglav (2865 m). Blizu Bistrice se nahaja sloviti biser Julijskih Alp Bohinjsko jezero (523 m) s kristalnočisto vodo. Divna lega jezera v tihi gozdnati samoti pod navpičnimi stenami in s smrekami obraščenimi griči je nepopisna. Odtod pelje pot ob jezeru mimo hotelov Sv. Janeza, Sv. Duha in Zlatoroga k slavnemu 58 m visokemu slapu Savice — k izviru Save. Od Savice vodi drzna pot k sedmerim triglavskim jezerom.
Izhodišče na Triglav je železniška postaja in znano alpsko .letovišče Mojstrana 650 m (Dovje 703 m). Od tu pelje pot v najlepšo dolino Julijskih Alp v Vrata s prekrasnim slapom Peričnikom. Ob koncu te doline se nahaja udobni turistovski hotel (1015 m) pod 1000 m visoko gromadno navpično severno triglavsko steno, ki nima primere v Alpah. Komaj pol ure oddaljeno od tega hotela je že večni sneg. Od tu je tudi krasen pogled na srebrno-blesteči triglavski ledenik. Pot na vrh Triglava traja 5 do 6 ur. Razgled je diven. Zlasti veličasten je pogled na sinji Jadran. S prostim očesom zagledamo Tržaški zaliv, izliv bistre Soče v morje, Gra-dež, Oglej, Lagunske otoke, bele Benetke, prostrano Furlanijo, Beneško Slovenijo, Dolomite, Ortler, Veliki Klek in divne hrvatske in ogrske nižine.
Od postaje Mojstrana vodi železnica mimo postajališča Gozd, kjer se nam odpre razgled na prekrasni gorski kotiček Martuljak, obdan od skalnatih velikanov — pravi naravni amfiteater, najlepša pokrajinska slika v Alpah.
Ako se peljemo iz Ljubljane do postaje Kranj, zazremo pred seboj velikana Savinjskih planin, Kočno in Grintavce v večni lepoti. Do njih vodi avtomobilna cesta skozi romantično Kokrsko dolino na Jezersko (1898 m), gorsko letovišče in važna turistična postojanka v skalnati kotlini, ki jo obdaja krasna panorama razdrapanih gorskih velikanov, izredne prirodne lepote. Pod Grintavcem (2559 m) pa stoji udobna „Češka hata“, ena najlepših koč v Alpah.
Onstran Savinjskih Alp je slavnoznana Logarska dolina, ki jo okrog in okrog okrožujejo visoki goli orjaki. Diven je pogled na te velikane z navpičnimi nedohodnimi stenami z veličastnim 120 m visokim slapom, čigar voda 'ima pri izviru le 2° C. Tudi v Dolomitih razvajeno oko se čudi lepoti Logarske doline. Enak gorski oklep se nahaja baje samo v Pirenejih. Izhodišče je železniška postaja Rečica na Paki na progi južne železnice Celje-Velenje.
>FERENC i FUCHS
LJUBLJANA I
MIRJE BROJ 2.	1
GRADJEVN0 I GALANTERIJSKO LIMARSTV0.
ex9
PODUZEĆE ZA PODIZANJE DRVENOCEMENTNIH KROVOVA TE POKRIVANJE SA LJEPENK0M.
ex9
IZRADJIVANJE SVIH VRSTA NAPRAVA ZA KUPANJE.
<2X9
NAMJEŠTANJE
LJUBLJANA DRAGO SCHWAB
DVORNI TRG --- 3 ____
Konfekcijska industrija
za gospode in dečke. Specijalna zaloga angleškega in češkega sukna. Razstavljeno na Ljublj. velesejmu, paviljon I št. 407
Konfekcijska industrija
za gospodu i dečke. Specijalno štovarište engleskih i čeških tkanina. Izloženo na Ljublj. velesajmu, paviljon I br. 407
KoHtjjeKijHjcKa HHRycTpiija
sa rocnoÄy n aeuKe. Cnecnjajmo cioBapumre enraecKHx h hcckux TKanHna. MsaoiKeno na JByöjban-CKOM BeaecajMy, naambOH I 6p. 407
Konfektions-Industrie
für Herren und Knaben. Spezielles Lager englischen und tschechischen Stoffes. Ausgestellt auf der Messe in Ljubljana, Pavillon I Nr. 407
Slovenska gradbena in industrijska d. d.
LJUBLJANA
Tehn. pisarna Ljubljana 7 - Frankopanska c. 151 Telefon interurban št. 180 - Brzojavi: Slograd
Izvršuje : stan. hiše, trgov, poslopja, moderne industr. zgradbe, bet. in železobet. konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. - Specijaliteta : železobet. cevi za vodne naprave in vodovode. - Zastopa : patent dr. inž. Empergerja za izvrševanje konstrukcij iz armir. betona z litožel. vložkami za visoke tlačne napetosti kakor pri skladiščih, „silo" mostovih in podobno. - Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statističnih proračunov.


Tovarna kuvert
LJUBLJANA
Telefon
interurban štev. 24
Tejiec}>OH
HHTepypöan 6poj 24
/BVE/bAHA
.<llllill!l!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllll!lllllli.
''iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii'
izdeluje vsakovrstne kuverte v raznih oblikah in barvah
Edino tovrstno podjetje v Jugoslaviji, ki izdeluje tudi kuverte z okenčkom za naslov
H3flehyje cBaKOBpcne Ky^epTe pasHHx oßjmKa n doja
Je^HHo npe^ysehe re Bpcre y Jyroc^aBMjn, Koje HBpahyje Ta-Kohe Ko^epre ca npo-BHJtHHM A6JIOM 33 aÄpecy
Izrađuje svakovrsne kuverte raznih oblika i boja. Jedino poduzeće te j vrste u Jugoslaviji,*. koj er jizrađuj e takođe kuverte sa providnim dijelom za naslov
(F ensterkou vert)
0
L
Vsa ta krasota — to je slovenska zemlja.
Najslovitejša termalna kopališča v Sloveniji so: Rogaška Slatina, Rimske Toplice, Toplice pri Novem mestu, Dobrna pri Celju, Čatež, Radenci, Toplice pri Zagorju, Topolšica i. dr.
Vi. mednarodni vzorčni velesejem v Pragi od 1. do 9. septembra 1923.
Češkoslovaška republika, ki je izšla iz ruševin avstroogrske monarhije (Češka, Moravska, Šlezija, Slovaška in karpatska Rusija) ni proizvod slučaja ali diplomatske samovolje, temveč je naravni vrhunec historijskega in zemljepisnega razvoja, ki ga je izguba češke samostalnosti i. 1620. samo začasno ustavila.
Češkoslovaška republika je spojena z Donavo, Labo, Vltavo, Odro in Vislo, s Črnim morjem, s severnim in Baltiškem morjem. Glavno mesto republike ni samo središče državnih železnic, ki ga spajajo z vsemi važnimi mesti republike, temveč je obenem križišče vseh glavnih železniških prog Evrope. Radi tega spaja Češkoslovaška zapad in sever Evrope z jugom in vzhodom.
Po prevratu 1. 1918. je ostalo češkoslovaški republiki 65 do 100 % celokupne industrije Avstro-Ogrske.
Kar najbolj razvita se nahaja na Češkem luksuzna industrija pohištva, reeksportirana preko Nemčije, ki je bila na glasu po vsem svetu.
Velika množina rudnikov, posebno premogovnikov in železnih rudnikov, solarn itd. skupno z velikimi izrabljenimi vodnimi silami podpirajo razvoj obrtov raznih vrst. Granatno blago, dragulj in poldragulji nosijo svetovni čas.
Navzlic temu, da je država na polovico industrijalizirana, nahajamo moderno razvito poljedelstvo in njena industrija sladkorja, piva, slada in špirita je dovolj znana po vsej Evropi in Ameriki.
Žateški hmelj ima na svetovnem trgu lahko možnost prodaje in gre preko cele vrste posredovalne trgovine po vsem svetu.
V	bližini Karlovih varov je sedež glasovite češkoslovaške industrije porcelana. Vsled velike potrebe keramičnih sirovin na svetovnem trgu se izvaža, velika množina sirovega kaolina. Ravno tako je razvita ostala keramična industrija.
Dve sto steklarn producira glasovito češko steklo, steklenice in brušeno blago.
Rafinerije stekla in bižuterije razpošiljajo Ja-blonško blago v letni vrednosti ene milijarde po vsem svetu.
Češkoslovaška kemijska industrija vsebuje v sebi celo kemijsko industrijo nekdanje Avstrije, ker ležijo vsi proizvodi kisline, sode, karbida, rudnih olj itd. na področju Češkoslovaške.
Usnjarska industrija predela 150.000 sirovih kož tedensko in napravi 14 milijonov parov čevljev, določenih za izvoz.
V	Anglijo in Nemčijo se izvaža letno 1,000.000 parov rokavic.
Gumbna industrija izvaža 8/,n svoje produkcije v ves svet.
Iz Vitkovic, Kladna, Gemerkega in Zipskega okrožja pridobiva železna in jeklena industrija letno 3.000,000.000 kg sirovin in polfabrikatov. Pri toliki množini železa in jekla se je naravno lepo razvila strojna industrija.
Škodove tvornice v Plznju, delniško društvo Češko-Moravskih strojnih tovarn, delniško društvo Breitfeld in Danek, delniško društvo Zedinjenih strojnih tovarn so ravno tako znamenite kakor na
KAMENIT
TOVARNA UMETNEGA ŠKRllJA IN
LA ŠKO
. Slovenija
Ustanovljeno leta 1910 Dolgoletna garancija za dobro kakovost!
Cenejša kakor ilovna opeka!
Kamenit sestoji iz azbesta (kamen) in portland-cementa, vsled tega je taka streha vedno močnejša in ne zahteva nobenega popravila. Dolžnost vsakega posestnika strehe je, da si naroči večno trpežno in ognja varno streho.
Na ljubljanskem velesejmu lasten paviljon številka 620
9Ta|ücctt dßfa dibic sa Jsatače, nusta'ina I colu,
«tađmAke
adran-Čaj
najfinejša mešanica, rjubljanski nelesejem, paviljon „G“ šteu. 260.
Čačkalice
dobivaju se najjeftinije kod tvrtke
J. ANDOLŠEK
Mica, pošla Velike Lašče, Slovenija
Engros Eksport
----------„ADRIJ A“ —
3 t o £*. sr» ra a žitne lta,ve j-j
jjj Glince štev. 22 pri Ljubljani. |j|
^	SSE	SS SSS3 SS SS ^
siiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiriiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiii:
[čačkalice!
=	najjeftinije kod producenta
I M. TOMAŽIN, Rašica 5, p. Velike Lašče. 1
I	Razstavni paviljon „E“ št. 54. <8R |
TliiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiimmiiiiiiiiiiiiiiMiiiitimmiiimifiiiimiMiiimmiiiiiiimmmiiiiimiiiiiiiiiimMir;
Prometni zavod za premog, d. d.
v Ljubljani
prodaja
PREMOG
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonov po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
Prometni zavod za premog, d. d.
v Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 15/11.
dobrem glasu po svetu češkoslovaške avtomobilne in elektrotehnične tvornice. Industrija poljedelskih strojev je že prej gravitirala k Rusiji in na Balkan in že po vojni mnogo doprinesla k hitri obnovi opustošenih krajev Evrope.
V zemlji glasbenikov Smetane in Dvoraka, Ku-beljka in Destianove se je razvila za eksport dovolj močna industrija klavirjev, orgel in instrumentov vseh vrst.
Igrače so našle v umetniških krogih mnogo zanimanja in se še danes mnogo izvažajo pod tujimi znamkami.
Na severu in vzhodu Češke v Brnu in na Slovaškem je odrasla že 100 let stara uvaževanja vredna tekstilna industrija.
Predilnice in tkalnice potrošijo 1% milij. q bombaža, tvornice sukna 600.000 q volne in 30.000 centov lana. Ravno tako razvita je industrija jute, konoplja in svile.
Češka, moravska in slovaška ročna dela, čipke in veziva se dobro prodajo na Angleško in v Ameriko.
Moravska je središče izvozne konfekcije obleke za gospode, gospe in otroke.
Iz južne Češke se izvaža velika količina fesov, iz Moravske pa '</„ producirane klobučme in klobukov.	*
Razume se, da stoji tako odlični industriji na razpolago močna organizacija bančnih in predujmnih posojilnic s 6 deželnimi denarnimi zavodi in z državno banko na čelu, ki vse koncentrirajo milijardno glavnico.
Vsled teh činjenic je tudi razumljivo, da je imela misel praškega vzorčnega velesejma s pomočjo nekoliko požrtvovalnih osebnosti, ki so dobile polno moč od praškega mestnega županstva in od ministrskega sveta, že od začetka vsaj moralni uspeh.
Priporočamo našim trgovcem in industrijcem, da se odločijo poseliti zlato Prago. Imeli bodo dvojno korist: inicijativno-moraino in materijalno. Poleg bogatih trgovskih in industrijskih vezi, ki jih je ustanovitev nacijonalnih držav z Dunajem pretrgala, bodo imeli priložnost videti krasne organizacije podjetij, njihove proizvode in delo ter bodo, ko pridejo domov, tako znanje kar najplodovitejše uporabili.
In samo tisti, ki več zna, je tudi konkurenčno močnejši.
Položaj praškega vzorčnega sejma je nekaj izrednega. Na svetu ni nobenega drugega mesta, ne izvzemši niti Lipsko s svojo stoletno tradicijo sejmov, ki bi se moglo postaviti s takimi izložbenimi lokali, kakor jih ima Praga od dolgih let sem v historijskem, lepem, naravnem perivoju nekdanjega kraljevskega Gaja. Monumentalne zgradbe, dragocene v arhitektonskem oziru, industrijska in strojna dvorana železne konstrukcije, dve kameneni palači, en betonski paviljon in cela vrsta lesenih paviljonov, restavranti, administrativne zgradbe s poštnimi uradi itd. sestavljajo popolno celoto na prostoru od 20.000 kvadratnih metrov pokrite površine in ogromnim, še ne zgrajenim arealom od 80.000 kvadratnih metrov. Do Izložbenih stavb vodi železniška proga. Na ta način bosta hitra orijentacija in pregled vsega izleženega materijala kar najboljše omogočena.
Od mesta pa do izložbe se pride s cestno železnico v 15 minutah.
Praški vzorčni trg bo nudil dovolj možnosti ponudbe blaga vsake vrste največjim podvzetjem.
6 turna nima mana mena mana mana mana
mana
i
♦
mana
i
Dominik
Battelino
tvornica
umjetnoga kamena
Izradjuje cementne cijevi i pločice, skaline, terasne patose i t. d.
Ljubljana
Slomškova ul. 19
mana
i
♦
mana
i
Silili
W
v/
f t
M/
V/ M/

„KOVINA
prva jugoslovanska metalurgična industrija, d. d.
MARIBOR
S
t
S
%
s
s
%
s
Izradjuju: metaiurgička tvornica: bakar, mjed, ambalaža iz bjelog lima, peći za kupao/ niče, sanitarni uredjaj, cjevne vodove za kemičke tvornice, peronospora/štrcaljke te razne sisteme kovovite proizvode i t. d.;
ljevaonice: sve vrsti odljeva iz mjedi, bakra i bronsa kao gradične okove i t. d.;
tvornica kabela: sve vrsti gobih polovanih elektr. vodova do najvećih presjeka.
w
w
w
MZ
MZ
MZ
MZ
MZ
MZ
Zaloga
klavirjev
in pianinov
najboljših tovarn
Bösendorfer, Czapka, Ehrbar, Schweighofer, Original Sfingi i. t. d.
JERICA HUBAD
roj. Dolenc
LJUBLJANA
Hilšerjeva ulica 5.
Sejmsko podvzetje samo je mednarodno in pri-rejuje za vse narodnosti spomladi meseca marca in jeseni meseca septembra po en velesejem.
Celi sejem je organiziran v 18 sekcij, ki jih bomo prinesli prihodnjič.
Vsakdo, ki si v inozemstvu pri konzulatih in zastopnikih velesejma Češkoslovaške, pri trgovskih zbornicah, gremijih, bankah in posojilnicah preskrbi znak kupca, se mu izroči istodobno legitimacija za kupce in trgovski informacijski formular. V Ljubljani dobite najboljše informacije pri anončni ekspediciji Aloma Company, Kongresni trg št. 3, kjer se dobe železniške legitimacije za polovično vožnjo in ki služijo namesto vstopnic za prost vstop k vsem prireditvam razstave ter nakaznice za stanovanja proti predpisani taksi Din 20.
V Vašem lastnem interesu je, da inserirate v «Jugoslovanski borzi»!
Delnica in njeno pravo.
Starejši denarni zavodi in starejša industrijska podjetja, ki so delala že dolgo pred začetkom svetovne vojne, so si zbrala skozi desetletja svojega obstanka znatne prihranke, odnosno so sprovedla in oživotvorila v predvojni dobi znatne investicije velike vrednosti.
Posli teh zavodov in sličnih podjetij so cveteli za časa vojne konjunkture vsekakor bolje kot pa posli novih začasnih kreacij, ki so morale že začeti svoje delo z velikim kapitalom in žrtvovati veliko denarja za razmeroma male investicije, za svoje skromne zgradbe in pa za notranjo opravo.
Vsa ona podjetja, ki so imela večji del svojih glavnic in svojih kreditov, vloženih v mobilijah in imobilijah, ki so si jih nabavila s predvojnimi cenami, imajo sedaj poleg svoje prvotne imovine jako često zelo velik naravni prirastek na vrednostih.
Njihova aktiva so se v mnogih slučajih podese-torila. Kjer je lastnik podjetja privatnik ali pa ko-manditno društvo, so postali člani takega društva vsled tega težki bogataši, med tem ko je pri delničarskih društvih narasla sorazmeroma notranja vrednost delnic.
Lastnik ali pa član komanditskega društva — torej poedini kompanjon v podjetju — je takoj in brez komplikacij prišel, oziroma je mogel priti do onega prenosa vrednosti ali posestva, ki je nastal z nakupljenimi prihranki, z naravnim narastkom vrednosti investicij, objektov ali pa z izredno vojno konjunkturo.
Drugače je pa to pri delniških društvih. Pri teh je namreč rastla tako zvana notranja vrednost delnice; to pa je faktično samo idealna vrednost, nekaka fiksacija, od katere nima lastnik delnice toliko časa nikake koristi, dokler se podjetje ne razpusti ali pa likvidira. Od vsega eklatantnega plusa nima delničar drugega razven slabe dividende in pa zavesti, da je notranja vrednost delnice večja. Ta notranja vrednost pa more do gotove meje priti do izražanja v tečajni vrednosti delnice, ki more sicer prekositi nekolikokrat nominalno vrednost; a tudi ta vrednost je samo fiktivna. Sigurno pa je fiktivna za onega delničarja, ki je vdan svojemu podjetju, ki ga je mogoče osnoval, ki je spravljal njegov razvoj, ki je pospeševal njegov razvitek z delom in s svojimi umnimi zmožnostmi.
Fiktivna je ta vrednost za onega delničarja, ki noče svojih delnic zapustiti, ki jih noče prodati
Brzojavni naslov: PAPIRŠEF MARIBOR. Telefon interurban št. 148.
Tovarniška zaloga papirja, lepenke in kleja
!
i
♦	♦	j
Teopn. CTOBapHinxe naimpa, j jbeneHKe h xyxKajia
♦	♦
Tvorničko skladište papira, j Ijepenke i kelja
*	*	i
Depot	de	la	fabrique	de	j
papier, de carton et de coile j
♦	♦	I
Papier-, Pappen-	und Leim-	j
Fabriks - Niederlage
Eksport! Exportation! j Razstavi
v lastnem paviljonu!
H:

i
M
M
m
m
mmiiiiiiiimiiiimmiiimiimmiimiimiiiiimmiimiiimiimmiiimiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiimiiiM
L I TO 6 R RF 1 JR
mORIBORSKE T15KRRHE D. D., fDElRlBOR
IZVRŠUJE PLRKHTE, DELNICE, ČEKE IN ETIKETE NHJOKU5NEJE PO NIZKIH CEHHH.
GELEITE 51 PLRKRT UEL1KEER SETIDR, Kl 1E IZDELAN V (TIRRIBORSKI LITOERREDl!
NHROČ1LH SE SPREJEfTlRJO V T1SKRRN1, (DHRIBOR, JURČIČEVE! ULICE) 4.
I
m
M
$
i
.......i..........m...mn.................................................................................................................

Potrebujemo samo Vaše ime in bivališče, ; da Vam lahko brezplačno pošiljamo «Jugo- :
slovansko borzo».
-fAAAmAAA>AAAA>AAAÄAAAAAXAAAAAAXAAAXAAAAAAi>XA>AiAAXAAAAAAAAJLlAAr
Odlikovana z zlato kolajno.
Galalitni, biserni, koščeni gumbi Maniküre
Gumbi (olive) za odeje, cevke za cigarete Zapone
in ki ostane in sodeluje še nadalje pri podjetju; fiktivna je vrednost za onega delničarja, ki noče, da bi prišlo podjetje s prodajo, odnosno s kupom delnic v druge, nove roke.
V takih slučajih more priti pravi lastnik do posestva plusov in vrednosti samo na ta način, da izdaja nove delnice s pioriteto stare delnice in to ali ceneje ali po ceni nominale ali pa — ako sta situacija in status imovine podjetja zelo povoljna — brez naplate.
«Jugoslovanska borza» se pošilja brezplačno, ker se vzdržuje iz dohodkov oglasov, kateri pa imajo vsled tega veliko večji uspeh, ker niso vezani le na krog plačujočih naročnikov.
Posebnosti! Znana tvrdka Toman & Reich, Maribor, dobavlja vsäkovrstna gladila, kakor šmirgel, platno, papir, prah itd. v vseh velikostih za trgo-^ vino in industrijo, posebno za obdelovanje železa, kovin in lesa. Razven tega ima poseben oddelek za izdelovanje obče priljubljenega dr. Oetker pecilnega praška in vaniljinega sladkorja.
Inserati v «Jugoslovanski borzi» imajo vedno najboljši uspeh ter zaležejo toliko, kakor da bi oglaševali v najmanj treh drugih listih.
Prva gorenjska tvornica čajnega peciva A. Vidic, Jesenice (Gorenjsko) se je ustanovila pred dvema letoma v srednjevelikem obsegu ter zaslovela po svojih prvorazrednih izdelkih, tako da ni mogla zadostiti vsem naročilom. Nabaviti so se morali vsled tega še nadaljnji stroji na motorni pogon, sedem po številu, tako da je v položaju, zadostiti tudi največjim zahtevam. Že itak moderno opremljena se bo tvornica izpopolnila še z novo parno pečjo, ki začne obratovati tekom meseca. Kljub številnim strojem bo primorana tvornica tudi dosedanje delovne moči (16 po številu) v kratkem pomnožiti.
Na ljubljanskem velesejmu v paviljonu „L“ 470 razstavljeno blago si je ogledal tudi Nj. Vel. kralj Aleksander, se prav pohvalno izrazil ter se informiral o podjetju in o delovanju pri prisotnem lastniku A. Vidicu. Vidičevo čajno pecivo ima mnogo odjemalcev tudi v južnih krajih naše države. Želimo mu mnogo uspeha.
LJUBLJANA
Vidovdanska ul. 2
PETER CAPUDER
zaloga vseh telovadnih potrebščin in slavnostnih krojev.
Pooblaščen dobavitelj „0RJUNE“ in U. D. R. ter MODNI SALON ZA GOSPOD 2.
Inserirajte v „Jugoslov. borzi“!
f!!!!!!! HHH!
TVORNICA ČEPOVA
„VEHA“
LJUBLJANA
Brzojav: Veha Ljubljana	Telefon 5 j
IZRADJUJE SVE VRSTI ČEPOVA OD PLUTA I DRVA, PLIVAĆE POJASE, ULOGE ZA CIPELE, PLUTO ZA RIBARSKE MREŽE, I DRUGO
ROBA SOLIDNA! CENE UMJERENE! TRAŽITE CIJENIK!
m i il M lim 11
I!
Slavenska banka d. d., Zagreb
Podružnica: Ljubljana, Sv. Petra cesta 24
Delniška glavnica 50,000.000 Din in rezerve preko 12,500.000 Din — Vloge čez 125,000.000 Din
Podružnice:
Beograd, Bjelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Osijek,
Sarajevo, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Velikovec, Vršac.
Ekspoziture:	Agenciji:
Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka, Jesenice.	Buenos Aires, Rosario de Santa Fe.
Afilijacije:
Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split; Balkan Bank r. L, Budapest, Vaczi utca 35; Bankhaus Milan Robert Alexander, Wien L, Augustinerstraße 8.
Izvršuje vse bazične poslejljnajkulantneje.
B
0
0
0
0
a
0
[61
0
§
H
8
8
n
H
^	_■ 'j
„Jugoslovanska borza“ izhaja vsak teden. Besedilo za Slovenijo je slovensko, za ostale dele kraljevine srbohrvatsko, tiskano v dveh posebnih izdajah v latinici in v cirilici. Razpošilja se brezplačno menjaje na izbrane naslove po vsej državi SHS in inozemstvo. Naročnina za prejemanje vseh številk znaša letno Din 50-—.
„Jugoslovanska borza“ se razlikuje od ostalih časopisov v naslednjem:
1.	razpošilja se brezplačno,
2.	izhaja v treh izdajah, slovenski in srbohrvatski (latinica in cirilica),
3.	vsak inserat je priobčen za enkratno ceno v vseh izdajah, kar nadomestuje inseriranje v najmanj treh drugih listih,
4.	inserati so razvrščeni vedno ob tekstnih kolonah, tako da je čitatelj vedno prisiljen, da čita tudi Inserate,
5.	pri razpošiljanju se oziramo vedno na to, da dobe list poleg običajnih naslovnikov specijalno vsi tisti, za katere pridejo inserati dotične številke v prvi vrsti v poštev,
6.	priobčuje važne gospodarske članke in statistike tudi v svetovnih jezikih z namenom, da zainteresira inozemstvo za naš trg,
7.	onemu, ki naroči najmanj 60 mm visok in 1 stolp širok oglas za 52 objav, izdela uprava na lastne stroške primeren inseratni klišej.
Brezplačno razpošiljanje „Jugoslovanske borze“ jamči za uspeh oglasov.
Zahtevajte cenik!
„Jugoslovenska burza“ izlazi svake nedelje. Tekstni dio za Sloveniju je slovenski, za ostale djelove kraljevine srpsko-hrvatski, tiskan u dva posebna izdanja latinicom i ćirilicom. Šalje se besplatno izmjenično na izabrane naslove po cijeloj državi SHS i u inozemstvu. Pretplata za. lišt godišnje Din 50-—.
„Jugoslovenska burza“ se razlikuje od ostalih novina u sljedećem:
1.	šalje se besplatno,
2.	izlazi u tri izdanja, slovenski i srpsko-hrvatski (latinica i cirilica),
3.	svaki inserat je oglašen za jednu cijenu u sva tri izdanja, što nadomeštava inseriranje u najmanje tri druga lista,
4.	inserati su razporedjeni uvjek uz tekstne kolone, tako, da je čitatelj prisiljen da čita i inserate,
5.	pri razpačavanju se obaziremo uvjek na to da dobiju list uz običajne naslove specijalno svi oni, za koje ulaze inserat dotičnog broja u prvom redu u obzir,
6.	priopćuje važne g spodarske članke i statistike takodjeru svjetskim jezicima s namjerom, da zainteresira inozemstvo za naš trg,
7.	onome, koji naruči najmanje 60 mm vi-ok i 1 stupac širok oglas za 52 objave, izradi uprava na vlastite troškove inseratni klišej.
Besplatno razpošiljanje „Jugoslovenske burze“ jamči za uspjeh oglasa.
Zahtjevajte cjenik!
„jyrOCJIOBEHCKA EyP3Au tmasn cnane ne^ejbe. Tckcthh rho 3a OiOBeunjy je cviobchckh sa, ocra-ae ACAoee KpajbeBHne CprilKO - XpBaTCKH, THCK3H y ^B3 nOCCÖHa H3aan>a JiaTHHHUOM h hnpHJiHUOM. LLIaJbe ce öecn^aTHO hsmchumho na naabpane na-c/ioße no nejioj ^p>KaBn CXC n y HHoaeMCXBy. npeTnjiara 3a jihct roAHimbe Ahh 50'—.
,,JyrocjioBencKa öypsa“ ce pasjiHKyje oä ociaanx Honmia y oiCAeheM:
1.	majbe ce öecnjiaxHo,
2.	H3Jia3H y xpn HSAama, caobchckh h cpncKO - xpeaxcKH (;iaxHHHu,a h hupnjiHna),
3.	cßaKH Hucepax je oiviamen 3a je^ny ueny y cna xpn ns^arba, mxo naAOKHahyje hhc pHparbe y najMame xpn Apyra jmcxa,
4.	HHcepaxn cy pasnopetjenn yße< ys xescxne Koaone, xaKo, A3 je MHxaxejb npncmben Aa nnxa h HHcepaxe,
5.	npn pacnananaiby ce oöasnpe.MO yeeK na xo Aa Aoöujy jihcx ys oÖHMajne nacAOBe cneunjaAHO crh ohh, sa Koje yAase HHcepaxn Aoxh ihox öpoja y npBOM peAy y oösnp,
6.	npnonhyje Bančne rocnoAapcne naanKe h cxamcxHKe xa-Kol^ep y cbcxckhm jesnumvia c naMepow, aa sanuxepecnpa nno-seMcxßo sa nam xpr,
7.	onoMe, k o j h napyun najMame 60 mm bhcok h 1 cxynau. m. poK oraac 3a 52 oöjaße, Hspaan ynpasa na BAacxnxe xpomKOBe HHcepaxHH k Huiej.
Becnaaxno pacnomHJbame „JyrocAOBencKe Bypse“ jaMMH sa ycnex oraaca.
Saxxesajxe uchmk!
MEHANIČNA PIETM.NICA TRAKOVI
BRZOJAVI
SLOVENIJA.
Ol STER KAMNIK
SIÄÄÄ&ÄÄAÄ
«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiI
i
i
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll[|lllllllllllll[lllllllllllllllll]||llllllllll|[|||l|[||||||[|lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllWlllllllllllllllllll^	m
ALOMA COMPANY
oglasno i neklamno dnuštvo s o. j.
m
kO
LJUBLJANA
Kongresni trg 3
Telefon 174
BEOGRAD
Vašina ulica 21
Telefon 30-06
Interesne veze u svima glavnim gradovima evropskih država.
Djelokrug: Oglasna ekspedicija—Zavod za plakatiranje — Zastupstvo svijetskih velesajmova—Adresni biro.
ORGANIZACIJA:
CS«
m
Oglasni odio: prima oglase za sve jugoslavenske i inozemske liste po origina'nim cijenama novinskih uprava.
Lijepljenje plakata se obavlja u Ljubljani i u Beogradu na vlastitim plakatnim daskama i kioskima, a u svim ostalim krajevima države ima stalne pogodbe, na osnovu kojih može obavljati lijepljenje po svojemu vlastitomu cenovniku istotako kao na vlastitim daskama u Ljubljani ili u Beogradu. Obavlja takodjer plakatiranje na željezničkim stanicama cijele države.
Adresni odio posjeduje po strukama razvrštene trgovačke i industrijske te druge za trgovinu potrebne stalno kontroli-
sane naslove, koje prodaje interesentima pod jamstvom za pravilnost itd.
Svijetski velesajmovi u Pragu, Libercu, Bratislavi, Lwowu, Beču, Gradcu su povjerili naše društvo sa počasnim zastupstvom sa nalogom, da organizira za njih propagandu i prodaja legitimacije po svoj kraljevini SHS i dade informacije o trgovačkim vezama, te posluje u prvom redu za medju-sobno poznavanje trgovaca Srbije, Hrvatske i Slovenije sa trgovcima gore pomenutih tržišta.
i i



MODERNA 5YETLOBN/1 TELESA ^
¥ LES^p SCOWWlp STEELE BIN S¥1L1
¥ roLJüisriEn SLO^y« rum wo
¥FOSL/irBm OSH^THM BZBEL^JE
EDINA JUQOSLOYANSKA SVETLOBNA INDUSTRIJA
MESTA
jmiMUä
M 1M^SL©¥ITI MnO rBd dTELJE
ssm§r®6\ umu^m
KOLOBMOl^SKđ S/L
mestni tesarski mojster
LJUBLJANA
Dunajska cesta št. 46
Telefon št. 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene' stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga. Tovarna furnirja.
G**t9
GS#iM>
<3^9
G^9
Gf+ZS)
SŠS
6S+>&
GS*it9
GY*t9

LJUPLJflNfl, DUN/U5K/1 CESTA
Delniška glavnica in rezervni zakladi približno Din 45,000.000'—.
Sprejema vloge na tekoči račun in na vložne knjižice ter jih obrestuje najugodneje. Podeljuje vsakovrstne kredite, eskomptuje menice in devize ter daje predujme. Izvršuje nakup in prodajo vrednostnih papirjev, valut in deviz.
Otvarja akreditive in izdaja kreditna pisma na tu- in inozemstvo. Oddaja Safes - Deposits in shranjuje vrednote ter izvršuje sploh vse v bančno stroko spadajoče posle.
Čekovni račun št. 10.509. - Tel. št. 261, 413, 502, 503 in 504. — Brzojavni naslov: Banka Ljubljana.
PODRUŽNICE:
Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Novi Sad,
Ptuf, Sarajevo, Split, Trst.
iSžS
iši
Gf+š3
G**Š9
Gi+Z9
Gi+ČS
Gi+t9
Gi+ZS)
Gi+zs
<5^*19
GS+Z9
G2+Z9
Gf*iS
Gi+£S
GY*^9
S*4£9
Gi+t£)
Gi+ZS
Gi+£9
S?4<9
G*#£9
G2+H9
Gi+£9
Gf+ZS)
Gi+S9
Gi+ZS)
Gf+ZS)
G**ZS)
G&Z9
GS+Z9
Gf+Z9
Gi+ZS
Gi+ZS)
GVZ9
G&Z9
G2+Z9
6^9
Gi+Z3
GS+Z3
G?+Z9
Gi*ZS>
Gi*Z9
G£+ZS)
Stran 12
43304
JUGOSLOVANSKA BORZA
Štev. 1
TVORNICE T7E7TCNINA

TELEFON Dt 1ÖÖ
oriis
buzo/avi ^
CETIHAOvniS
C c TINA-ODLIT
(IMJLAtACl/A.)
Glavno zastopstvo za Slovenijo:	Sl
Poternost 8 Remic, Ljubljana
Slomškova ulica štev. 11
Telefon štev. 589
NfiJUEtfi JUfiOSLflUENSKfl TVORNICA TJESTENINA NA -- ELEKTRIČNI P0Q0N. - -
RROIZUAOJA DNEVNO KG. 20.000 TJESTENINE SVAKE VRSTI I OBLIKA RO NAJNOVIJEM NAPULJ5K0M VZORU.
ILUSTRIRANE CJENIKE NA - - ZAHTJEV FRANKO. - -
cOOCa
OTPREMA BRZA I TOČNA,
Zahtevajte odločno povsod le testenine, ki so
našega pristnega domačega proizvoda, ker so najboljše in najcenejše!
4>
Poizkusite!
Na Ljubljanskemu velesejmu si gotovo ogledate v paviljonu „K“ našo kojo št 530
ZALOGA PRI VELETRGOVINAH:
A. Šarabon - Slovenska trgovska delniška družba - Cernak & Co. in „Jadran“, d. z o. z.
jugoslovanskimi tr»cjovoe'sr je, da v lastnem interesu nakupujejo dobro češkoslovaško blago nižje kalkulirano za jugoslovanske odjemalce ter
v to svrho posetijo
28.— O.
E PRAŠKI VZORČNI VELESEJEM
33 % znižana vožnja na češkoslovaških progah,
50 % znižana vožnja na jugoslovanskih progah južne železnice, 75 % znižana pristojbina za vizum.
/ DRŽAVNA \
j

Pojasnila daje s
ČEŠKOSLOVAŠKI KONZULAT
Ljubljana, Breg 8.
m
Pojasnila daje:
ALOMA COMPANY, d. z o. z.
Ljubljana, Kongresni trg 3.