8 Vprašanje organizacije občin in njihove uprave je velevažno ter med vsemi upravnimi vprašanji najgloblje sega v življenje Ijudstva, pred vsem pa ikmetskega ljudstva. V tem je tudi _azlog, da se to vprašanje še ni končnoveljavno rcšilo za celo državo vkljub ,vsem vestem, ki se v gotovih presledIvih razširjajo po časnikih o tem, kakor da bi rešitev občinskega vprašanja že ibila gotova. Flaj hoče vlada in banovinska uprava? Da vlada resno misli na rešitev tega vprašanja, dokazuje sklep ministrskega sveta z dne 11. decembra 1930, ki se glasi: »G. minister notranjih zadev naj .zvrši pregrupacijo (novo- razvrstitcv) ob.in, kjer se izkaže za to potreba in kjer prebivalstvo samo izrazi to željo.« Banska uprava v Ljubljani je k temu Sklepu izdala to-le pojasnilo: »Velike gospodarske in prosvetne naloge našib bb.in zahtevajo iz finančno-političnih razlcgov, da se male in najmanjše občine združijo v gospodarsko zaokrožene celote, ki bodo kos svoji nalogi. Pa tudi pri večjih občinah bo maržikje do ibro popraviti meje, ki so postale nejpraktične ali sploh ne odgovarjajo več novejšim rezultatom posameznih kraijev in izpremcnjeni ekonomski gravijtaciji (gospodarski težnosti). Zato se !bo banska uprava v znatni m.ri posluŽila sklepa o pregrupaciji občin in že sedaj apelira na vse merodajne faktorje, da opuste lokalna (krajevna) in partikularistična (posamična) stremljenja in da svoje ozke interese podrede važnejšim interesom širše skupnosti.« Iz navedenih besed se vidi, da ima banska uprava namero združiti male in najmanjše občine v gospodarsko zaokrožene celote, kakor to zahtevajo velike gospodarske in prosvetne naloge naših obcin. V to svrho se bo »v izdatni meri« poslužila sklcpa ministrskega sveta o združitvi občin ter poziva vse merodajne činitelje, da opustijo svoja krajevna in posamicna stremljenja in podredijo svoje ozke interese važnejšim interesom skupnosti. Merodajni činitelji, kateri so to? Hvaležni bi bili banski upravi, ako bi jasnejšo in podrobnejše povedala, katere činitelje ona smatra v tem velevažnem vprašanju kot »merodajne«. »Bomovina« in »Jntro«. Mi smo svoje stališče v tem vprašanju že opetovano opreclelili. Poucili smo tudi svoje čitateljc o stališču »Domovine«, ki je n. pr. 23. oktobra 1930 zapisala: »Pričakujemo, da se državna oblastva ne bodo ozirala na nestvarne ugovore. Z ustvaritvijo velikih občin se bo zboljšal tudi ves stik ljudstva z oblasti in bo lažje dose.i napredek dežele.« »Jutro«, nekdaj glasilo bivše samostojno demokratske stranke, je že leta 1929 napovedalo spojitev rnalih obcin v večje občinske edinice, odnosno zaokrožitev občinskih ozemelj. Kar se pa tiče malih mestnih in trških občin, je »Jutro« izjavilo, da bi združitev teh občin s sosednimi kmetskimi občinami bila »utopitev v okolicah« in tor.j »največja pogreška«. V svoji številki z dne 14. marca 1931 »Jutro« zopet razpravlja o vprašanju združitve občin ter je objavilo članek, v katerem skuša s sivarnimi razlogi dokazati, da se male trškc in mestne občine ne smejo združiti z okoliškimi kmetskimi. Članek se tako-le zaključuje: »Interesi mest, trgov in zdraviliških občin so po pretežni meri različni od interesov kmetskih občin, često celo naravnost nasprotni. Iz tcga pač izhaia, da splošna združitev teh občin z njihovo kmet.ko okolico ne bi bila umestna in da bi mogla zelo škodovati razvoju in napredku naših podeželskih mest, trgov in zdravilišč. Te ob.ine veljajo za nekaka vplivna gospodarska in kulturna žarišča našega podoželja. Kulturni nivo našc banovine je pripisovati v veliki m.ori nnhovemii blagodejnemu vplivu na svojo okolico.« Naše siališče. K tem besedam kratke pripombe. Da bi si bili interesi malih mest in trgov ter km.tskih okoliških občin »naravnost nasprotni«, ne odgovarja dejstvu. Saj vondar ta mesta in trgi živijo od okoliškega kmetskega in delavskega Ijudstva, brez kojega bi morali propasti. Kjer pa je odvisnost, tam tvidi mora biti vzajemnost. Istotako ne odgovarja stvarnim dejstvom trditev, daso te občine bila nekaka kulturna žarišča našega podeželja ter da je kulturno višino naše banovine pripisovati njihovemu blagodejnemu vplivu na okolico. Kdor pozna zgodovino političnega, kulturnega in gospodarskcga življenja stajerskih Slovencev, ta tudi dobro ve, da je vlada in uprava prejšnje države te občine izločila iz kmetskega okolja radi tcga, da bi ustvarila oporišča nemškega nacionalizma in nemškutarije v slovenski zemlji. Mala mesta in trgi niso bili za naše podeželje nikakšna kulturna žarišča, marveč v veliki večini gnezdišča nemškuta"ostva, ni.o bili za nas g-ospodarska zaslomba, — marveč vir in opora gospodarske ter politično dužnosti našega ljudstva. Svojo kulturno višino si je ustvarilo naše ljudstvo samo s svojimi prosvetnimi in gospodarskiim organizacijami. Samostojne male mestne in trške občine so še trdnjavice, ki v njih vzdržujo maloštevilno nemSkutarstvo svoj politični m gospodarski vpliv. Kar se pa dostaje združitve obcin, je treba poudariti načelo enakopravnosti. Enako merilo za vse: za kmete in tržane-meščane. Če je pregrupacija občin zares potrebna, naj ona zadene no le kmetskc, marvcč tudi nialcmestno in trške ob.ine. Zakaj za vse: za kmete ter mcščane-tržane, velja opomin banske uprave, da opustijo svoja krajevna ter posami.na stremljenja in da svoje ozkc interese podredijo interes.m širse skupnosti. • _ _ . ¦ _ L ¦ r • _i 1 Rardinal Maffi, nadškof v Pizl, je unirl V noči na 17. marca v starosti 72 let. L Abd el Krim, vodja ustaje v Maroktt proti Francozom in Špancem, katerega so pregnali Francozi pred 4 lcti na Reunicn olok, prosi Francijo, naj mn dovoli povrat v domovino.