Tomortca
>"VteVmkl
°Trepe!i
.Prevcni
Mnokali
—fr®
?$3»^iS£2bS
»arvfi Ouaranta
DtRMA
feOM&A
TOBRUK
tl 6AČAIA
SlDIAZIZo \Vv#^ MUSAlOj/^V-^
ohlB£tWA OBIR RAHIA
6BfR KHAM5A
MARSA
MATRUK
tookm MAODAlf hA
Bolgarija se je premislila
Rusiji ni vseeno, kaj se godi na Balkanu. — Ameriška pomoč Angliji
K bojem v Libiji: Drobnopikčasta črta: fronta 8. dec. 1. 1., pred začetkom angleške ofenzive. Pretrgana črta: fronta 7. jan. t. 1., po padcu Bardije. Debelopikčasta črta: približna fronta 14. jan. t. 1., po obkolitvi Tobruka.
Našo staro tezo o ruski politiki na Balkanu potrjuje tudi londonski Times, list, ki sicer ne slovi po tem, da bi imel mnogo razumevanja za rusko zunanjo politiko. Po pisanju Timesa je namreč Rusija doslej še vselej postavila na laž vse glasove, ki so ji hoteli podtakniti, da ji ni nič mar, kaj se godi na jugovzhodu Evrope. 1'ako je konec lanskega novembra sovjetska vlada odločno zanikala, se bila Madžarska z njeno ved-in z njenim pristankom pri-troz vezi Rim - Berlin - Tokio, je zgodilo zdaj glede Bolga-
Izjava Tassa, pravi dalje Times, je ovrgla vse trditve, da bi bila Rusija dala Nemčiji proste roke na Balkanu. Res ja pa .tudi, nadaljuje list, ,da te izjave ne gre preširoko pojmovati, saj'ni v njej niti namiga o tem, kaj bi Moskva storila, če bi Nemčija vendarle začela prodirati ha Balkan. Eno
je pa po Timesu neizpodbitno: Nemčiji se ni posrečilo dogovoriti se z Rusijo zastran razdelitve vplivhostnih področij na Balkanu, čeprav je to poskušala posebno med novembrskim obiskom Molotova v Berlinu. Tako vodi Rusija glede Balkana še zmerom takšno politiko, da pusti Nemčiji zgolj ugibanje o pravih ruskih ciljih.
Times končuje:
Po sodbi odločujočih moskovskih krogov si Rusija želi, da bi se oba vojskujoča so tabora borila do izčrpanosti. Vse dotlej bo pa Rusija vodila politiko nihanja med obema strankama.
Teza, ki smo jo tudi mi že imeli priložnost zapisati.
*
Medtem ko so se oči vsega sveta upirale v skromni a razgibani košček sveta, ki mu je gorovje Balkan dalo ime, se na najvažnejši in uajbrže naj-odločilnejši fronti — na zahodu — na videz ni zgodilo nič pomembnega.
A takšen je le' videz. Vidno senzacionalnega resda ne moremo z zahoda ničesar zabeležiti: menjajoči se letalski; napadi na angleška mesta In na invazijska pristanišča so namreč
V Ljubljani, 15. januarja.
Pretekli teden je bil kljub hudemu mrazu zelo vroč Glasovi o prihodu (preteklem ali bodočem) nemških čet v Bolgarijo so pognali politično temperaturo na Balkanu —	j—-	■.<!> '.T-
*/■•/>; — na kritično stopnjo. Marsikomu se je že zdelo, da so zapletljaji v naši vzhodni in jugovzhodni soseščini neogibni in s tem Prej ali slej tudi v ostalem delu Balkana, v kolikor mu je vojna vihra doslej prizanesla.
Kakor žo tolikokrat, so tudi to pot črnogledi izgubili stavo.
Mi nismo bili med temi črnogledi. 7akaj nismo bili.Nsmo leldno utcucv ljili.
Nikakršnega dvoma ni, da so vladajoči krogi v Bolgariji, t. j. sedanja vlada in generali, mnogo bliže nemški orientaciji kakor ruski ali angleški. Prav tako ni dvoma, da bi se bila Bolgarija, če bi imela količkaj ugodnejšo zemljepisno-politično lego, že zdavnaj pridružila psi Rhn-Berlin in tako torpedirala nevtralnost Balkana v sedanji vojni.
Prav zemljepisno-politični položaj Bolgarije je tisto, na kar mi stalno opiramo svoje nečrnogledo stališče vsaj zastran neposrednega razvoja dogodkov na Balkanu. Bolgarija meji na jugu ob Turčijo. Ce rečemo Turčijo, si ne smemo predstavljati nekdanje sultanove državo, znane na vsem svetu pod značilnim imenom bolnega moža ob Bosporu. Današnja Turčija ni ne gnila, kakor je bila njena prednica pred četrt stoletja, ne zaveznica centralnih držav, torej tudi ne Bolgarije. Sofijska vlada to dobro Ve; kadar se zazdi, da bi rada pozabila to zanimivo okoliščino, ji jo pa ankarska vlada vselej s čudovito jasnim poudarkom prikliče na novo v spomin. To se je zgodilo tudi te dni In učinek ni bil neblagodejen.
Bolgarija meji nadalje ob Rusijo. Ne sicer na kopnem, a morje ne more biti ovira, da se ne bi glas iz Moskve še prav posebno razločno slišal v Sofiji.
In naposled no smemo pozabiti na tem mestu že tolikokrat s poudarkom omenjene okoliščino, da je iz Bolgarije le prav kratka pot do Carigrada in Dardanel. Vsi vemo, da Rusija, naj že bo carska ali necarska, že stoletja in stoletja sanja o posesti teh
Zemljevid k bojem v Albaniji
vrat v svet. Nt važno, ali hoče današnja Rusija z diplomacijo ali z vojno dobiti Dardanele v svojo oblasti važno je vedeti, da je največji celinski državi sveta, odrezani na vseh straneh od prometnega morja, izhod v Sredozemlje prav tako potreben kakor jetniku prostost.
Morda bo kdo oporekel: Carigrad je turški, in vendar sla Moskva in Ankara debeli prijateljici (nasprotne glasove so namreč dejstva prej ali slej še vselej postavila na laž). Res je. Rusija namreč prav dobro ve, da so Dardanele zanjo na varnem, dokler jih ima v oblasti njena samostojna soseda,.soseda, ki je sama preriiajhna in preslabotna, da bi mogla voditi protirusko politiko. Iz istega vidika bi tudi Bolgarija Rusiji ne bila nevarna, če bi sama imela Carigrad v rokah. Toda Moskva predobro ve, da bi za Bolgarijo stala ckspanzivna in imperialistična velesila, ki bi imela voljo in moč, da Dardanele Rusiji zapre.
Zato smemo prerokovati: katera koli velesila bi se'hotela približati Carigradu, všaka bi nujno trčila ob Rusijo.
Dogodki preteklega tedna so to tezo, že mnogokrat poudarjeno v našem listu, nazorno potrdili. Glasovi o nemški intervenciji na Bolgarskem Sq; bili napetost pognali na višek — tedaj. jq. pa prišla iz. Moskve hladna in stvarna izjava uradne agencije Tass: če je kaj resnice v teh glasovih, se to ne dogaja ne z vednostjo ne s pristankom Sovjetske Rusije. Napetost Je popustila, kakor bi odrezal. Ljudje go sl oddahnili,
Transport je pač najkočljivejši problem afriške vojne. Gornja slika kaže mule, ki si utirajo pot skozi peščeno puščavo, spodaj pa vidimo prehod indijske pehote čez Atbaro ob eritrejski meji. Stvar Je manj nedolžna, kakor bi kdo utegnil sklepali po sliki: reka Je namreč okužena s krokodili
GENERAL FRANCESCO PRICOLO, šef italijanskega letalskega štaba, ki Je pred kratkim izjavil, da so v Italijo prišli nemški letalci
vzdevek senzacionalnosti že zdavnaj izgubili. Tudi napovedi o invaziji v Irsko so do zdaj imele zgolj enodnev-nlški značaj.
In vendar'ne gre iti preko dogodkov na angleško-nemški fronti kratko malo na dnevni red.
. 11. januarja je britansko letalsko poveljstvo razglasilo, da je prejšnji dan več ko sto angleških letal obe« lem dnevu napadlo francoska invazijska pristanišča.
To uradno poročilo je zelo značilno. Doslej so namreč angleška letala nanadala samo ponoči.
Morda je bil angleški letalski napad 10. januarja samo epizoda. Kot nepristranski kronisti smo dolžni to domnev, po vesti zabeležiti. Prav tako ja pa tudi mogoče, da pomeni
10 januar uvod v novo fazo letalske •volne.
Ce se bodo britanski napadi o bp-lom dnevu nadaljevali, bi namreč iz te okoliščine ob istočasnem upošto-vaniu dejstva, da po soglasnih poročilih iz obeh taborov nemJki letalski naDadi čez dan popuščajo, mogli sklepati, da britansko letalstvo številčno tako narašča, da so celo ža uoa prehulati iz dosedanje izrazita defenzive v ofenzivo.
Naslednji sklep bi bil takisto na dlani: ameriška letalska pomoč Angli-
11 je zače’a funkcionirati To domnevo potrjujejo tudi ameriški viri: PO najnovei^h poročilih ameriška letala še prihaiaio na Ang'eško. in sicer kar no zraku. Med njimi so tudi ža tolikokrat obljubljene in napovedane -lotečo trdnjave«.
•
Na albanski fronti so Grki osvojili Knsuro. V T.ibiii Armieži nadaliuiejo o!>’e«nn!i> Tobruka Ob abesinskih mejah napadi angleških patrulj.
Vse kaže, da bodo ob tednu vojni dogodki žo konkretnejši.	■
Observer.
Poi.nm« p!atana v golo vini
Cena 2 din
DRUŽINSKI TEDNIK
litaiaMiiHitiiMiiifHtiitMitatUHmmdiiNMMiVi	jaaaaaaiiiaaaaitKaaiaaaaaaaaaaaaitataiaaiiiaaaaaauiaaas
Piavi zmagovalci so tisti, ki ljudi osrečijo.
Voltaire,
francoski mislec in pisatelj (1694—1778)
Leto XIII.
V Ljubljani, 16. januarja 1941.
štev. 3 (587)
»DRU2IN8KI TEDNIK«
Izhaja ob četrtkih. Uredništvo (a uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. l*obtnt predal St. 845 Telefon St 33-32. — Račan poštne hranilnice v Ljubljani 8t. 16.393. — Rokopisov ne vračamo, nofrankiranih dop4sov ne sprejemamo, /a odgovor Je treba priložiti ea b din Eoamk.
naročnina
leta 20 dlo, .*/» leta 40 din vse leto 80 din.
V	Italiji os leto 40 lir, v Franciji 70 frankov, v Ameriki 24»* dolarja. Drugod sorazmerno. — Na-ročuiao Je plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm lo širina 65 mm) 7 din; v oglasnem delu 4‘50 din.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notice: beseda 2 din. Mali oglasi: beseda I din Oglasni davek povsod 6o posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
Danes:
115 let grške zgodovine
(Gi. Str. 9.)
Na oknih so se razcvetiš ledene rože
a—15* Cl«
»Ul. kakšen strupen mrazi«
»Se malo, pa mi bo nos zmrznil!«
Tako in podobno se pritožujejo vrli meščani, kakor hitro zjutraj pomole nos na sveži zrak.' In ne brez vzroka; po lanski ostri zimi smo plaho upali, da ho letošnja milejša, in kar oddahnili smo se, ko je mraz pred dvema tednoma popustil. Kaj se tudi ne bil Drva so vsak dan dražja, stanovanja pa mrzla, da jih je težko skuriti. Skoraj v vsaki družini jedo sladek krompir in delajo zraven kisle obraze — kajpak, ker je krompir zmrznil.
Marsikdo ne ve, ali bi se rajši odločil za tako strupen mraz ali za gripo, ki baje uspeva ob prevratu v južno vreme. Sicer pa ne moremo sami odločevati, kaj in kako; nekaj časa nas nebo blagoslavlja z mrazom, nekaj časa pa z gripo ...
Ljudje so v svoje vsakdanje opravke vpletli še vsakdanji izprehod do toplomera, ki naj pokaže, kako nizko smo spet padli, namreč z mrazom. Upajmo, da nam ne manjka več dosti. da bomo na dnu.
Cf hočete vedeti, da je mraz res strupen, poglejte naše smučarje, ki jih le veselic do bele opojnosti tako minilo, da je železniška dlrekclla ukinila celo vlak, ki je ob osmih zjutraj odhajal na Gorenjsko. Tako bi vsai sklepali; saj ne moremo verjeti, da bi smučarji rajši vstafall ob tri četrt na šest. da se potegnejo do Mednega ali Kranja.
Vse kaže. da se bomo morali s mrazom spri<aznlti, kljub mrzlim sobam, dragim drvam in zmrzlemu kromplriu. Kdor se mu pa nikakor ne more privadi'1. na) se tolaži z narodnim rekom, ki pravi;
»Tri dni po polni luni mraz poneha «11 pa — trnja dalje.«	^
Izpred ljubljanskega sodišča
Neporočen
Obljuba zakona je draga sfvar — zato se ni šaliti z njo
Politični lednih
Iz Rusije bomo uvozili bombaž. Po
sporazumu med Rusijo in našo državo nam bo Rusija letos dobavila 4000 ton surovega bombaža in 600 ton bombažnih odpadkov. Dobava se bo začela 1. februarja. Rusija bo dalje dala na Sim predilnicam v predelavo večje količine bombaža. Delo bo plačala s surovino in se bo torej le del v prejo predelanega bombaža vrnil v Rusija
Nazadovanje žitne letine. Narodna banka je objavila uradne podatke na-tega žitnega pridelka v preteklem letu. Pšenice smo lani pridelali 10 3 milijona metrskih stotov, kar je za 36% ali 9,46 milijona metrskih stotov manj kakor predlanskim. Tudi koruze Je bilo manj, kakor so računali. Pridelali smo je 43,8 milijona metrskih ste tov, kar je za 83% ali 3,35 milijona metrskih stotov manj ko predlanskim. Rži Brno nadelali za 12,4“/., ječmena za 10,0*/« in ovsa za 12,5% manj ko predlanski m.
Pomanjkanje inonopolskih predmetov. V zadnjem času je nastopilo občutno pomanjkanje raznega monopol-skega bi:ga. Najprej Je začelo primanjkovati petroleja, nato soli. zdaj pa Se vžigalic in nekaterih vrst cigaret. Za vzrok navajajo, da so si mnogi doma nakopičili velike zaloge.
Življenje se je hndo podražilo. Najnovejše poročilo Narodne banke o gibanju indeksa oen nam kaže, da so cene v trgovini pa debelo od avgusta 1939., ko se je vojna začela, pa do konca decembra lanskega leta poskočile za 87’/.. V istem času so cene v trgovini na drobno poskočile za 64.'?%, splošni življenjski stroški pa za 30,2%. Najbolj so poskočile cene ohleki in obutvi.
Amerika se oborožuje. Prezldent Roosevelt je kongresu predložil proračun za leto 1941./42., ki predvideva 17.485 milijonov dolarjev (ca. 960 milijard dinarjev) izdatkov. Od tega odpade za vojaške namene skoraj 11.009 milijonov dolarjev ali 62% celotnih iz. datkov, Roosevelt je v daljšem govoru Utemeljeval proračun. Izjavil je. da je ameriška vlada Izdelala načrt za totalno obrambo demokracije. Združene države bodo neprestano zalagale z orožjem in drugimi potrebščinami vse narode, ki se zdaj bore proti napadalcem. Združene države bodo zgradile največjo volno mornarico na svetu in najsilnejše letalstvo. Kongresu so dalje predložili oshutek »Zakona za podporo obrambe Združenih držav« ki pooblašča Roosevelta da sme prodati, posoditi, zamenjati ali prepustiti ameriško vojno blago vsem onim državam, ki o njih misli, da bodo s tem pri-apevale k obrambi USA. To vojno blago smejo popravljati in izdelovati v ameriških tovarnah. Zakon dovoljuje, da bodo mogli poškodovane angleške vojne ladje popravljati v ameriških ladjedelnicah. O novem zakonu so prepričani, da ga bo kongres z veliko večino odobril, ker sc je tudi Rooseveltov protikandidat Wlllkle zanj zavzel. VVilikie bo v kratkem kot Rooseveltov pooblaščenec odpotoval v London, kjer se bo z vodilnimi osebnostmi angleške vlade podrobno pogovoril
O	nadaljnji pomoči Združenih držav Angliji. V Berlinu in Rimu so o Rooseveltovem govoru izjavili, da pomeni »moralno vojno napoved«.
Kat je z Bolgarijo? Bolgarska vlada je priredila v raznih krajih velika zborovanja. na katerih so zastopniki vlade tolmačili smernice vladne politike. Najpomembnejši Je bil govor ministrskega predsednika Filova v Ruščuku. FikJV je izjavil, da se pripravljajo veliki politični in diplomatski dogodki. Sedanja vojna je izrazito ideološka m bo rat« težka in dolgotrajna. Ta vojna
Ljubljana, januarja.
Nekje na Gorenjskem je rastlo čedno dekle, Sonja ji je bilo ime. V istem kraju je živel tudi lep, mlad fant Klicali so ga za Franceta, že v naj-nežnejši dobi sta bila drug drugemu povšeči, posebno France je rajši videl Sonjo od vseh drugih deklet.
Ko je Sonja dopolnila sedemnajsto spomlad, je France oblekel pražnjo obleko in se napotil k njeni materi Pro-il Jo je, naj mu da Sonjo za ženo. Mati je rekla .da', Sonja pa ,ne‘. France je bil zelo potrt, toda upanja ni izgubil. Se enkrat, še vdrugič in tretjič je prišel k Sanjini materi in jo prašil, naj posreduje pri dekletu. Vendar to posredovanje ni rodilo zaželje-nega uspeha. Tedaj se Je domislil. Dejal je Sonjini materi, da ima Sonjo tako rad, da ne more brez nje živeti in da bo samo ona njegova žena in nobena druga, če se to ne bo zgodilo, bo končal sebe in njo.
Ta izjava zaljubljenega Franceta je užgala. Ko je Soira izvedela zanjo, se ji je omečilo srce in usmilila se je fanta. Usmiljenje je pa za žensko najnevarnejše čustvo, kajti iz njega se pogosto rodi tudi ljubezen. Tako se Je zgodilo tudi pri Sonji. Počasi se je Franceta privadila in se zaljubila vanj. Ko eta si obljubila zakon, Je bil videti France presrečen in Ji je tudi poklonil zaročni prstan.
Hitro so minevali dnevi v srečni ljubezni. Vse, kar je lepo, hitro mine, tako je tudi prehitro minila njuna ljubezen. Kar na lepem ,1e bil France službeno premeščen. Ločitev Je bila
težka, toda mlada človeka sta si obljubila, da se bosta pogoto sestajala, če ne bo megel France do Sonje, bo pač prišla Sonja do Franceta. In tako se ie tudi zgodilo. Sonja ga je večkrat obiskala in France jo je vselej željno pričakoval na postaji pri vlaku.
Lani Je pa Sonja opazila, da se razmerje med njo in Francetom nekam ohlaja. Nič več je ni pričakoval na postaji, ko ga je prihajala obiskat in tudi ni bil več tako pozoren in ljubezniv kakor njega dni. In še nekaj se ji je čudno zdelo:. gospodinja Neža, pri kateri je zdaj France stanoval, jo Je sprejemala nekam hladno. In se nekaj: opazila je namreč, da je France s svojo gospodinjo vse bolj ljubezniv kakor z njo. svojo zaročenko. Saj je sama na svoje oči videla, kako sta se France in gospodinja Neža po kuhhrii lovila in šalila. Sonji so tedaj, kar solze privrele na oči. Nekaj se je utrgalo v njej. Videla je, da to ni več tista prava ljubezen, da ni ona več edina Francetova ljubezen, zaradi katere je nekoč bil pripravljen umreti.
Tudi France Je opazil, da Je Senja nekam poparjena in da bi potolažil slabo vest, ji Je dejal:
»Jaz imam rad vesele ljudi, ne pa tako pustih kakor si ti.«
Te besede so še bolj bolele, toda t» Francetu ni bilo mar. Trenutek je bil ugoden in izrabil ga je: razdrl Je zaroko.
Sonja je bila ogorčena in razočarana, ko je prišla domov, je napisala Francetu pismo. Napisala mu Je, da kaj takšnega ni pričakovala od njega,
da je prav dobro videla, kako se z gospodinjo Nežo dobro razumeta. »To ni kar taka« je še napisala in pod-črtolfli
Petem Je vložila pri sodišču tožbo proti Francetu. Zahtevala je 15 000 dinarjev za svojo zapravljeno mladost, za obljubo zakona, za besedo, ki jo France ni držal. Tudi to je v težbi povedala, da je gospodinja Neža kriva, da se ji je France izneveril in odtujil.
V	obtožnici je navedla Sonja: »V obeh dneh obiska pri Francetu, je France kazal mnogo več zanimanja za svojo gospodinjo kakor za mene. šalil Be je z njo na vse preprijazen način spričo mene. Lovila sta se po kuhinji in sebi. Neža mu je sedela na kolenu in ga vpričo mene objemala.«
Francetova gospodinja Je poročena. Sonji je pa poslala pismo; v njem jo Je pozvala, na j svoje navedbe prekliče, ker je ona poročena in svojemu možu zvesta. Dejala je, da so se Francetu oči same odprle, ko ie malo po svetu pogledal in spoznal, da Sonja ni zanj. Tudi to ga Je ohladilo, ker Je moral toliko plačevati zanjo. France pravi, da zahteva vse nazaj, kar Ji je bil dal: prstan, uro, torbico, slike, blago za obleko itd. Kadar mu bo ona to vrnila. bo tudi ona od njega dobila, kar je njeno.
To, kar nihče ne bi bil mislil, to se je le zgodilo. Lepega dne so se srečali na sodišču Sciria, France in Neža. Zadnjo besedo je imel sodnik. Sonja , bo dobila sicer 15.000 dinarjev, za nameček bo pa kaznovana zaradi klevete. I Vse, kar je lepo, hitro mine.
bo ustvarila nov red na svetu, pa naj zmaga kdor koli. Bolgarija ne bo nikdar služila tulim interesom. Najvažneje za Bolgarijo je, da vojne grozote ne bodo prizadele ne n<e. ne Balkana. Bolgarski narod mora biti pripravljen ščititi svojo svobodo in nedotakljivost države. Filov je izjavil, da Bolgarija odklanja tuje ideologije. Bolgarski narod ni za nacistično, komunistična fašistično ali legionarsko državo, ker te oblike ne ustrezajo načinu bolgarskega živl'en1a. Bolgarija Je dežela malih posestnikov in kmetov in potrebuje zato svoj red in svoj lastni način življenja.
Sovjetski demanti. Sovjetska uradna agencija Tass Je glede na nekatera poročila tu lega tiska, da so nemške čete že v Bolgariji in da se nadalj-nfe pošiljanje vrši z vednostjo in soglasnostjo Sovjetske Rusije, uradno objavila, da Je vse, kar se Je morda z nemškimi četami že zgodilo in ee še dogaia, brez vednosti in pristanka Sovjetske Rusije in da je Nemčija o tem ni obvestila. Agencija je tudi zanikala, da bi se bila bolgarska vlada glede prehoda nemških čet skazi Bolgarijo obrnila do Sovjetske Rusiie. V zvezi s tem poroča neka ameriška agencija, da tudi na uradnem mestu v Berlinu zatrjujejo, da v Bolgariji ni nikakšnih nemških čet in da ima ta vest samo špekulacijski namen.
Nov italijanski poveljnik v Albaniji. General Soddu, vrhovni poveljnik italijanske vojske v Albaniji, Je iz zdravstvenih razlogov podal ostavko, ki se je sprejela. Za novega poveljnika so imenovali armijskega generala Uga Cavallera. šefa generalnega štaba.
Ameriški Rdeči križ Franciji. Ameriški Rdeči. križ bo poslal v nezasedeno Francijo 6000 ton raznega blaga, zlasti živil in oblačil.
Turčija bo šla v vojno, če bodo Nemci vkorakali v Bolgarijo, izjavljajo na turškem uradnem mestu; obenem pa tudi zatrjujeja da Bolgarija bržčas ne bo brez odpora dovolila nobene tuje vojaške invazije. Te dni so se v Ankari sestali zastopniki generalnih štabov turške in angleške vojske na Bližnjem vzhodu. Po nekaterih vesteh
Je ta sestanek v zvezi z zbiranjem nemške vojske v Romuniji.
Sovjetski glas o vojaškem položaju. Glasilo sovjetske vojske »Krasnaja zvezda« piše o vojaških operacijah v Afriki, aa je italijanska armada s padcem Bardije dobila v Libiji udarec življenjskega pomena. O položaju v Albaniji piše glasilo, da je Valona že neposredno ogrožena. O letalskih napadih na angleška mesta se piše v članku, da so hudo prizadeli angleško industrijo in da so nekatera mesta docela porušena. O angleških letalskih napadih na Nemčijo beremo v tem članku, da Angleži skrbno izbirajo svoje cilje in da bombardirajo z izredno točno't1a Zaradi pogostih napadov na Hamburg, Diisseldorf in Mannheim je industrija v teh krajih nedvomno prizadeta.
Nove pogodbe med Nemčijo in Burijo. Nemški poročevalski urad Je objavil, da sta Nemčija m Rusija prejšnji teden podpisali štiri pogodbe: 1. nevi trgovinski, sporazum. 2 pogodbo o preselitvi Nemcev iz baltiških držav v Nemčijo in Rusov iz Klajpede, 3. sporazum o ureditvi premoženjskih zahtev v zvezi s tem preseljevanjem in 4. pogodbo o novi meji med obema državama na ozemlju bivše Bcljske do Baltiškega morja. Nova meja bo šla tako, kakor nekdanja med Litvo in Nemčijo. Poročilo pravi, da so bila pogajanja v duhu prijateljstva in medsebojnega zaupania. kakor to ustreza interesom obeh vlad.
Haile Helasie ob Modrem Nilu. Bivši abesinski neguš Haile Selasie se zdaj mudi v Kartumu ob Modrem Nilu in se po poročilih »United Pressa« pripravlja na vkorakanje v Abesinija Halle Selasie Je izjavil, da se upori v AbesiniJl naglo razširjajo in da bo sam osebno vodil zmagoslavno abe insko vojsko do Addis Abebe. in sicer Jahajoč na belem konju, kakor je to storil maršal Badicglio.
Angleiko-nemško bojišče. Zaradi slabega vremena so imeli v Angliji nekaj dni mir. Pač so pa Angleži srdito napadli Wilhelmshaven, Emden in Borkum. Po tridnevnem zatišju so Inato Nemci napadli Manchester, Liver-
pool in London, Angleži pa rečna pristanišča v Porurju in invazijska pristanišča. Sledil je hud napad na Portsmouth. angleški cilj sta pa bila Brest in Le Havre. Nemška letala so zatem dve noči zapored bombardirala London, angleški letalci so pa nanadli invazijska pristanišča v zasedeni Franciji in petrolejske Čistilnice v Belgiji in Regensburgu. Nemška poročila govore tudi o uspešnih letalskih napadih na angleške ladje.
Albansko bojišče. Zaradi hudega mraza in visokega snega ro bile v Albaniji nekaj dni le manjše krajevne akcije. Proti koncu preteklega tedna so Grki zavzeli Klisuro, ki so jo Italijani že prej izpraznili. Po najnovejših grških poročilih prodirajo grške čete proti Beratu in Je Italijanski položaj pri Tepelenlju nevarno ogrožen. Ob morski obrii prodirajo Grki proti Valeni in so zdaj severno od Dukatlja. Uradno grško poročilo pravi, da so Grki do zdaj ujeli več ko 14.000 italijanskih vo'akov, iz Alb.-nije so pa v Italijo prepeljali doriej že 35.000 ranjencev. Angleška in grška letala so večkrat bombardirala Vaj,:no in Drač, italijanska pa grško zaledje, zlasti Solun. ItalPanl poročajo, da so sestrelili več angleških letal in da so grškim če te m prizadeiali hude izgube.
Afriško bolHče. Angleška uradna poročila pripovedujejo o velikem vojnem plenu pri zavzetju Bardije. Isto poročilo tudi navala, da je več italijanskih generalov, med njimi tudi poveljnik general Bergonzolli, še pred padcem l trdniave zaoustilo Bardijo in Jo prepustilo usedi Dva pobegla generala so zatem Angleži ujeli, Bergonzolli-jeva usoda Je pa neznana. Angleške čete so takoj nadaljevale pohod proti Tobruku in so trdnjavo obkolile. Naskok se še ni začel, pač so pa angleški motorizirani oddelki prodrli že več ko 100 kilometrov zahodno od Ta bruka in zasedli več italijanskih letališč, kjer so našli polno poškodovanih letal. Angleška letala neprestano bombardira*© Tobruk in vse utrjene postojanke ob morju proti zahodu. V bitki za Bardijo so po angleških vesteh 1 Italijani izgubili padlih in ujetih
43.000	častnikov in vojakov, 400 raznih vrst tepov, 130 tankov in 708 transportnih vozil. Italijanska uradna poročila govore o neprestanih letalskih napadih na angleške motorizirane oddelke, ki Angležem prizadevajo občutne izgube.
Boji v Sredozemlju. Italijansko vojno poročilo pravi, da so italijanski rušilci potopili po eno francosko in angleško podmornico, kar priznava tudi angleško poročilo. Italijani Javljajo dalje uspešne napade na angleške vojne ladje. Pri teh napadih so sodelovala tudi nemška letala- Neko angleško matično ladjo za letala je zadel torpedo, neko križarko so pa z dvema torpedoma potopili. V pomorskem spa padu blizu Sicilije so italijanski rušilci poškodovali več angleških vojnih ladij, sami so pa izgubili en rušilec. Italijani javljajo dalje letalske naoade na Malto in uspešne letalske bitke, pri čemer so sestrelili več angleških lovcev in bembnikov. Angleži poročajo o bombardiranju Napolija, Turina, Benetk, Palerma in Mavghe-e. Odločno zanikujejo, da bi bila katera koli njihova vojna ladja poškodovana ali onesposobljena.
Jugoslovanska finančna politika V torek zvečer je govoril finančni minister dr.Sutej o finančni politiki vlade. Njegov govor so prenašale vse radijske postaje v Jugoslaviji. Finančni minister Je najprej pobijal domnevo, češ da se je zaradi povečanega obtoka bankovcev pojavila inflacija in da so zato cene poskočile. Nato je navedel vsebino dveh vlog z raznimi predlogi, ki naj bi položaj izboljšali. Gcspcd minister je zavračal te predloge, češ da so to govorice »čaršije«. Dejal je, da pri nas ni inflacije. Draginjo nal-bolj povzročajo zunanjetrgovinski odnosi. Jugoslavija je agrarna država in je zato pri lzmeniavi dobrin docela vezana na. veliko industrijsko državo ter se mora njenim višjim cenim prilagoditi. Vse to in pa slaba žetev je vplivalo na povečan ie stroškov. Finančni minister je zatem navajal primere brezvestne špekulacije nekaterih grabežljivcev, ki so razširili vesti, da
Vse vozne karte pri »PUTNIKU«
se bodo nekateri predmeti podražili. Zato je poraba vžJgaliG, sladkorja in soli prekomerno narasla, ker prebivalstvo kopiči zaloge. Minister Je pra sil prebivals-tvo, naj alarmantnim vestem ne naseda, ker je vžigalic, sladkorja in soli dovoli na zalogi, cene so pa stabilizirane. Glede obtoka bankovcev Je g. minister izjavil, da se Je v drugih državah še dosti bolj povečal. Ni treba posebej pojasnjevati, zakaj smo se zadolžili, kar je seveda povečalo obtok bankovcev. Čuvanje nevtralnosti zahteva velike denarne žrtve in zadolžitev države pri Narodni banki izvira iz potreb kritja nujnih izrednih izdatkov, da ohranimo našo nevtralnost. Finančni minister Je svoj govor končal z besedami, da se v teh težkih (risih dobro zaveda svojih dolžnosti do domovine in da zato ne more dova Ijevatl nikakšnih nadaljn*ih nasvetov »zaskrbljenih« gospodarskih svetovalcev. »Znal jih bom prisiliti k mclku, a vsako dobronamerno sugestijo bom radevolje sprejel.«
Rooseveltov predlog sprejet. Ameriški kongres je z velikansko večino g'a-sov odločil, naj se Rooseveltov o-nutefc zakona za podporo obrambe Združenih držav izreči v razpravo zunanjepolitičnemu odboru.
V	Bolgarih ni nemških čet je uradno izdavila bolgarska vlada in dodala, da so vse te tuje vesti docela ne,-osnovane.
I O K V I R JI	i
m	tm
S	za	2
| SLIKE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE. |
|	Hitih'	|
§ LjUBLjANA, Wolfova 4 rj niiiiliiiiiiliiiiiiilliillllliiiiiiiiliiililliE
Listek ..Družinskega tednika”
PURICA
NAPISAL JOSIP B1BICIC
Smolnikovim se je uresničil večletni sen: za božične praznike se jim je obetala puriea. Takole sredi novembra Je bil pred hišo prignal Bosanec ostanek svoje trope puranov in gosi ter zamenjal purico za Janezkovo predlansko obleko K sreči »o barantali za purico v temni veži, da ni Bosanec opazil, kako so Jauezkove hlače na zadnji plati hudo pajčolanaste in jopič sumljivo oguljen na komolcih. Bosanec je imel Se purana, ki je bil velikan svojega rodu, a je zahteval zanj še Janezkovo zimsko suknja Če bi mu jo Smolnikovi dali, bi moral Janezek prezebati vso zimo. Tako so se odločili za purica Junaškega purana pa so kupili zgornji, gospoda iz banke. Oni lahko, saj imajo denarja kot pečkš.
»Hudo je shujšanat< je strokovnjaško ugotovila Smolnikova tašča, ho so purico prinesli v kuhinjo in jo položili na tla.
»Za tiste cunje no bi dobili rojenega prešiča I« sc je namrdnil Smolnik.
»Zakaj pa nismo kupili raje velikega purana?« je vprašal Janezek.
»Zato, ker nimamo toliko denarja kot zgornji!« je sinčka poučila mati.
»Pa zakaj ga imajo zgornji?« bi rad vedel sinček.
»Zato, ker ga zgornji lahko dobe, mi pa težko!« zagodrnja oče.
»Kako pa so dobi denar?«
»Z denarjem! Boš že spoznal, ko do-rasteš!« odvrne Smolnik in se odpravi s kladivom, žago in žeblji, da ogradi za purico poseben prostor v drvarnici.
Puran in purica ždita že dva dni vsak v svojem kraljestvu. Puran v obširni drvarnici zgornjih, purica v ogrnjenem prostoru drvarnico spodnjih. Zgornjim jo lahko: če Jim puran po-nesnaži drva in premog, saj imajo služkinjo, ki jim bo vse počedila. Spodnji bi morali sami to delo opraviti, za to pa ni časa. Ali to jo končno malenkost. Hudo je to, da so oba, puran in purica, postita že dva dni. Nočeta in nočeta pokusiti ničesar. Purica čepi na tleh in poveša glavo, puran pa se ogleduje v starem ogledalu, niha z glavo, da mu rdeči Bmrkelj od-letava na desno in levo, in vpije in razgraja, da gre skozi ušesa. Ne zgornji, no spodnji ne veda kaj bi ukrenili. Do božiča jo So nad mesec dni, in če ne l»osta jedla, bosta oba poginila od lakote. Pa se domisli mlekarica:
»1, seveda, vajena sta družbe! Dajte oba v en prostor, pa bosta jedla, da bo veselje.«
Nasvet je bil dober, puran Je dobil družico, purica pa tovariša. Prišla sta
oba v drvarnico zgornjih, da se lahko sprehajata po mili volji. Ob mogočnem puranu jo bila purica kot pišče ob petelinu. Zgornji in spodnji pa so so zmenili, da ju bodo izmenoma hranili. En dan zgornji, drugi dan spodnji.
»No, da, naj bo!« je zagodrnjal Smolnik, ko mu je žena povedala, kako so bo odločili. »Največ koristi od tega bodo imeli zgornji!«
»Zakaj?« se čudi Janezek.
»Zato, ker večji puran več poje. Zdhj se ti bo morda zabliskalo, kako se z denarjem denar dola,« ga pouči oče.
4
Mine nekaj dni in k Smolnikovim prid. nova skrb. V družbi purico Je puran razvil tak tek, da jo sproti pobiral turščico s tal in jo tlačil v svojo golšo. Kadar koli pa so je približala skledi tudi purica, jo jo neusmiljeno kavsnil po glavi, da se jo kar opotekla v najdaljši kot. To Je nesporno ugotovila tašča, ki je, zavita v staro volneno ruto, pročepela cele ure v drvarnici.	,
»Hudiča,« je zarobantil Smolnik, »nazadnje bodo zgornji zredili purana v prašiča, naša pura bo pa poginila! Krueittrken!«
»Kar nazaj jo prenesem!« so jo odločila tašča. »Pa pitati jo bom začela.«
In purica Je prišla spet v svoj ogrnjeni' prostor. Smolnikova tašča jo je vsak dan dvakrat prinesla v kuhinjo, .jo stisnila med kolona in • JI s prstom potiskala na mleku kuhano koruzo v golšo; Ko Je prvič opravljala to delo.
je stala vsa Smolnikova družina v polkrogu okrog nje in čakala, kdaj se bo purica zadaviln. Pa se ni. Iz dneva v dan je postajala debelejša In obilnejša, in nekaj dni pred božičnim večerom je bila tako rejena, da sc je zibala po kuhinji kakor matrona. Puran se je bil medtem privadil samoti in je tudi pridobival na Širini, dh ga je bilo veselje gledati.
4
In nekega večera se je Smolnik V postelji odločil: »Jutri zjutraj ji odrežem glavo!«
»Jutri!« je prikimala zena.
»Kdaj jo bomo pa pojedli?« se jo oglasil Janezek v svoji postelji.
»Jetra in želodec in srce ter kremplji pa glava — to bo za juho!« odloči lašča. »ostalo čez pol Polovica počeno purioe pride na mizo zn božič, druga polovica na sv. Stefana dan «
»Kaj hi ne bilo bolje ečlo speči?« vprašuje Smolnik.
»Ti kar meni prepusti to!« de tašča in se obrne v postelji na drugo stran.
Vsi obmolknejo, ker vedo, da zoper odločitev tašče ni leka Misli vseh se še dolgo vrte okrog slastne pečenke. Končno le zaspe.
Sredi noči pa so Smolnikova nenadoma zbudi in sune moža v rebra:
»Purica vpije!«
Smolnik se zbudi, so skloni na po-Btelji in vleče na ušesa. Res začuje že znane glasove. A nekam premočni in preglasni se mu »de. Končno
spozna:
»Puran jel Vpije, baraba, ker ne more do purice. do bi jo spet ne-
TEDEN
DRUGA
'
JT-.
."liSi
Anglež! o pomorski bitki pri SleOIJL Angleška admlrallteta Je o bitki v Sicilskem prelivu objavila komunike, ki pravi, da so angleške ladje potopile en italijanski ruSllec. Angleški rušilec »Galant« je zadel na mino ali ga je poškodoval torpedo, a se Je rešil v svoje oporišče. Pri poznejšem napadu nemških in italijanskih strmo-glavcev sta bila zadeta nosilec letal »Hlustrious« in križarka »Southampton«. pri Čemer sta posadki imeli nekaj žrtev. Pri tem 1e sovražnik Izgubil najmanj 12 letal. Konvoj, ki vozi važno volno nomoč Grčiji, je srečno prispel na cilj.
N uredbo o uvozu volnene preje je podpisal te dni trgovinski minister Po tej uredbi pride tudi uvoz volnene preie pod kontrolo direkcije za zunanjo trgovino. Določena je tudi razdelitev volne in volnene preje med tekstilne tvornice
Prijave za petrolej naj pofiiljajo vsa obrtna in industrijska nodjetja do dne 20. t. m. Zbornici za TOI v Ljubljani. Podjetja naj n« edejo na prijavnici svoj točni naslov in količino petroleja, Iti ga potrebujejo mesečno v svojih obratih. Podjetja, ki bodo noslala prijave po 20. t. m., bodo dobila petrolej šele mesecn mnrca.
Za starše, vzgojitelje, prijatelje mladine! Izšla ie nova knjiga »Spolno življenje*. katero vsem toplo priporočamo. Greh je ne povedati pravo časno mladini, kako je priSla na svet. ne jim zaupati skrivnosti življenja. Pisatelj prati v uvodu: »Povejmo ljudem resnic« in obvarovali jih bomo pred 1 a ž j o i n zablodami!« Zato naj Cita knjigo »Spolno življenje« zoreča mladina in vsak odrasel človek. Knjiga o!>eega 22 zanimivih poglavij in stane a poštnino vrd samo din 20'—. Namenjena je predvsem onim. ki si no morejo kupiti dragih knjig o tem vpraSanju. Nakažite denar na poštni čekovni račun štev. 14.675 (Hranilnica »Moj dom«. Ljubljana), ali pošljete v znamkah na naslov: J. E. Knjižna centrala, Ljubljana, Dvofakova 8 b.
usmiljeno kavsal in preganjal iz kota v kot! Kar spi, saj so tudi njemu
ure štete!«
Glasovi utihnejo In Smolnfkovi za-sj-3 spet do jutra. Zjutraj pa morajo
vsi iz postelje prej kot običajno. Tašča pripravi skledo z nastrganim kruhom, Smolnik preizkuša ostrino noža s palcem, Janezek se pripravlja, kako Lo držal purico za nogo; Smolnlkova pa vzame kljui In se odpravi po purico
v drvarnico.
A se kmalu vrne bleda in t izbuljenimi očmi:
»Purice nit«
Smolniku pade nož iz roke. TaSča prevrne skledo. Janezek zazija od za-cudonja. Smoinikova Bedo za mizo In si z roko podpre glavo.
»Ukradena! Okno jo sneto! Skozi okno so jo odnesli!«
Kakor vihar zdirja Smolnik skozi vrata in ga dolgo ni nazaj. Ko se vrne. sedo tudi on za mizo. Duša se mu trga, ko spregovori:
»Res so jo ukradli! Ponoči bo jo, Bog jim greh odpusti, jaz jim ga ue bom. dokler bom živ!«
»Kaj pa puran?« vpraša Janezek.
»Puran je v drvarnici. Najmanj osem kil ga cenim. Vidiš, sinko,« se odtrga iz Smolnika kakor dolgo zadržan |ok, »zdaj vendar veS, kako se dela denar!«
Vsi molče dolgo, dolgo.
Nazadnje si Smoinikova obriše b predpasnikom solze, vzame smetiS-njco in metlo ter se odpravi v drvarnico, da pomete, kar je še ostalo od ^iubo purice.
Putnikovi smučarski izleti
Še v prejšnjih časih, ko državno meje niso ločile narodov in je bilo potovanje iz ene države v drugo lahko mogoče brez posebnih težav, je mislii Putnik tudi na domače kraje. Predvsem pozimi je bilo treba seznanjati smučarje z obsežnimi slovenskimi smučišči, s krasnimi manj znanimi predeli.
Putnik je s svojimi smučarskimi izleti zadovoljil marsikoga. Koliko je smučarjev, ki nimajo družbe in mogoče zaradi tega ostanejo v nedeljo doma. Putnik je dal vsem tem priliko, da prebijejo nedeljo v prosti naravi. Pod vodstvom izkušenega vodje izleta so podajajo smučarji na razna smučišča. Smuški učitelj je vso pot na razpolago, prostori v avtobusu so rezervirani, Putnik preskrbi kosilo — ali je potem čudno, da so postali Putnikovi smučarski izleti tako priljubljeni?
Posebno prijetno je pa, da ti izleti vodijo na smučišča, ki sicer smučarjem niso dostopna, ker normalno k takšnim smučiščem ni primernih prometnih zvez.
Prihodnjo nedeljo priredi Putnik izlet na Pasjo ravan. To ime je širšim krogom smučarjev le malo znano. Putnikovi smučsrji so pa kar vzradoščeni, kadar slišijo to ime. Pasja ravan je za poedinca težko dostopna. Putnik pa pripravi avtobus in oskrbi sani, ki prepeljejo smuči in nahrbtnike na višino 1000 m. Vzpon iz Poljanske doline v Škofjo Loko je za pešca kratek in prijeten, sestop za smučarja pa eden najlepših, kar jih pozna Slovenija, saj v vseh 600 m višinske razlike od Pasje ravni do Tavčarjevega gradu na Visokem ni več ko 60 m preseke skozi gozd, vse drugo so golo planjave in senožeti. Sestop je ves čas po severnem pobočju, tako da je sneg v tem delu zmerom dober.
Kolikor se da soditi po snežnih razmerah, je prirejen program Putniko-vih izletov še za prihodnje nedelje takole: 26. t. m. izlet k prazniku slovenskih smučarjev v Celje, na Svečnico je na vrsti Mrzlica v Zasavju, za spremembo sledi Polževo, potem daljši skok na Kofce, v marcu bo pa gotovo program tudi pester in zanimiv, saj bo ostal Putnik zvest svoji dosedanji praksi, da priredi vsako nedeljo poceni in dobro organiziran izlet za smučarje.	GP
Nov pravilnik o predpisovanju, izdajanju in plačevanju zdravil na račun OUZD in drugih zdravstvenih ustanov, ki jih bodo dajali lekarnarji in zdravniki, je bil to dni objavljen v Službenih novinah. Novi pravilnik stopi že 1. februarja v veljavo.
Proti kašlju Vam priporočamo odličen Reincdia sirup. Dobiva se v vseli lekarnah in zahtevajte izrečno samo ta domači preparat »Remedia sirup«, ki je v kakovosti enak dragim inozemskim preparatom. Glavno zastopstvo za Slovenijo je poverjeno znani lekarni Bahovec v Sloveniji.
Zverinski morilec je umoril 61letno mestno delavko Marijo Podpečanovo iz Ljubljane. Starka je stanovala v baraki centralnega šolskega vrta ob Zeleni poti na Mirju. Zadnje čase je bila bolehna in je po več dni ni bilo iz barake. Ko ji je pa te dni prinesla lastnica bližnje mlekarne mleko, je našla vrata zaklenjena, na klice se pa nihče ni orrlasil. Takoj je posumila, da se jo zgodila nesreča, in je na to opozorila stražnika. Ko so b Bilo odprli vrata v barako, se Jim je nudil grozen prizor. Na tleh je ležala ženica vsa v krvi. Ugotovili so, da ji je ue-kdo najprej zadal več smrtonosnih sunkov z bajonetom v glavo, potem jo pa ie zadavil. Storilec je umor izvršil iz koristoljubja, ker je pobral tudi ves denar, ki ga je ženica imela v stanovanju. Dejanje je Izvršil 271etni Henrik Podpečan, starkln nečak, ki Je bil zadnje čase večkrat pri njej.
Strogi pasji kontumae bo uvedli v Celju in okolici zaradi Btekline, ki se je zadnji čas pojavila. Lastniki psov naj se strogo drže predpisov, če pa sumijo, da so njihovi psi že oboleli, naj jih takoj pripeljejo v celjsko mestno klavnico, kjer jih bo živlnozdrav-nik cepil proti steklini.
Jadrnica, naložena • kožami, n je potopila v kanalu Ljubcu pri Zadru. Jadrnica »Nevldjane« je vozila Iz Obrovca v Zader 20.000 surovih kol. Na poti Je jadrnico tajel vihar in se je x bremenom vred potopila. Lastnik jadrnice Kuzma Kapovid in dva mornarja so se rešili.
V	kočevskih gozdovih so se močno udomačili jeleni, ki jih zadnje čase pridno krmijo. Ker uživajo veliko za-sčito. upajo, da se bodo kmalu razmnožili
Delavski konservatorij so ustanovili
v Zagrebu V njem se bodo otroci delavskih družin učili glasbe in gledaliških umetnosti. Konzervatorij so ustanovili po prizadevanju Delavske zveze.
Elektrificirali bodo lokalno progo od Zagreba do Samobora. Ker proga veže Zagreb z lepimi letovišči, bo njena elektrifikacija zelo koristna Najbrže bodo v kratkem progo tudi podaljšali do Velike Gorice.
Monopol ca izvoi krompirja, čebule in česna bodo po vesteh Iz Beograda v najkrajšem času uvedli. Po tej naredbl bodo torej smele izvažati krompir, čebulo in česen samo pooblaščene ustanove, in sicer Prizad, Pogod in Prevod.
Prosimo
nakažite naročnino 1
Hvala!
Veliko Škode je napravila reka Južna Morava v okolici Vranja v Srbiji. Reka je zaradi hudega mraza zamrznila in po njej plavajo velike ledene plošče. Ko je pred nedavnim neki kmet peljal z vozom več vreč moke in je po stari navadi hotel pregaziti reko, so ga zajele ledene plošče. Živino z vozom vred je voda odnesla, kmet se je pa s silnim naporom rešil iz vode. Ledene plošče so zaradi narasle reke kar porezale drevje na bregovih.
Najstarejša Beograjčanka je umrla, stara 112 let. Do nedavnega je bila še vedra in zdrava. Rada je razlagala skrivnost svoje visoke starosti, češ da jo je učakala samo zaradi uživanja dobrega vina in dobrih jedi. Se zadnja leta svojega življenja je vsak dan popila tri kozarce vina in veliko jedla.
Eksplozija je nastala v neki trgovini 8 strelivom v Novi Gradiški. Zaradi kratkega stika se jo vnel smodnik in je močna eksplozija v nekaj trenutkih raznesla vso hišo. Na sr'čo prav v tistem trenutku ni bilo nikogar v njej.
Rečni promet po Donavi go spet obnovili v omejenem obsegu. Zaradi hudega mraza je namreč Donava na več mestih zamrznila in zaradi ledenih plošč so ustavili ves mednarodni in notranji premet. Zdaj bodo vozili po Donavi samo parniki, ki zdržujejo zvezo med Novim Sadom in Beogradom.
PRIJAVA KOLES ZA LETO 1941.
bo na področju oprave policije » Ljubljani, kot običajno na polli-llsklh postajah v času od 15. januaija do 28. februarja 1941. Predpisani obrazci u prijavo ae dobe prav tako na policijskih postajah ln stane komad 1 din, Kolkovlna u prijavo kolesa tnaSa 5 din, davgčlna r.a ?gradnjo ln VKdrieva-,je kolesarskih poti pa 10 din ra vsako k tlo. Čitljivo a Črnilom In v vseh rubrikah Izpolnjene prijave Je predložiti vselej ■ prometno knjl’ico. Navesti se mora brezpogojno, kd»| In od kosa Je bilo ko'o kupljeno ter sedanje, (dosedanjo) Številko na evidenčni tablici. Za kolesa, ku-Urlh knjižica Je že Izčrpana, dobe lastniki novo knjižico in morajo zanjo plačati 5 din. Uprava policije pozi\a lastnike, da prijavijo svoja kolesa na najbltžnji postaji svojega bivališča po naslednjem vrstnem redu: dne 15 januarja Stev. 1 do 1000; dne 16 Januarja ttrv. od 1001 do *000; iii,e 17 januarja štev 2001 do 8000: dne 18 Januar,a Itev. SOM do 4000; dne 21). Januarla Stev 40Ci do 5000; dne 21 januarja Stev od 5001 op 6000; dne 22 januarja Stev. 6001 do 7000; dne 28 januarja Stev. od 7001 do 8000; dne 24. januarja Sto v. od 8001 do 0000 dne 25. januarja Stev. od 90(11 do 10 000; dne 28. januarja Stev.	od	10.001	do	11 000;	dne	29	Januarja
itev.	od	11.001	do	12 000;	dne	SO.	januarja
Stev.	od	12.001	do	13 DOfl;	dji«	Sl.	lanuarja
Slcv.	od	13.001	do	14.000!	tih*■	i.	februarja
Stev.	od	14 Pol	do	15 000-	dne	S	februarja
Stev. od	16.001	do	in.000;	dne	4	februarja
Slev. od	16.(01	do	17.000.	dne	5.	februarja
Stev. od	17.001	do	18.000:	dno	7	tebruarja
Stev. od	18.001	do	19.000;	dne	8.	februarja
Stev. od	19.001	do	20.000,	dnt	8.	februarja
Stev. od	187.000	do	t88 000;	dne	10.	februarja
Stev. od	188.001	do	189 000;	dne	11	februarja
Stev. od	180.001	ilo	190 000	dne	12	februarja
Stev. od	190.001	do	191.000;	dr>e	14	februarja
Stev. od	191.001	do	192.000,	dne	15.	februarji
Stev. od	192.001	do	103 000;	dne	17.	februarla
Stev. od	103.001	do	194.000:	dne	IH,	februarja
Stev. od 194.001 do 105.000. - Po 2b. februarju bodo morali zamudniki plačati poteg gori navedenih pristojbin Se zamudno kazensko takso za vsako kolo 87'50 din.
V	banovini Hrvatskl bodo uvedli tridnevno prodajo koruznega kruha. Druge dneve bodo peki prodajali kruh iz mešanice koruzne In pšenične moko v razmerju 70:30. Poieg tega bodo v banovini Hrvatskl v najkrajšem času uvedli krušne nakaznice.
Tri smrtne žrtve je «ahteval požar v hiši posestnika Funtka v Slokovcn v varaždinskem okraju. Na kmečki peči bo sušili konopljo, poleg nje sta se pa igrala dveletni Ivica in njegov osem mesecev stari bratec Jurek. Nenadno se Je pa na peči konoplja vnela in plameni so zajeli oba otroka. Na njune klice je prihitela v sobo 651etna babica in skušala otroka rešiti Na nesrečo se je pa tudi njej vnela obleka, da Je zgorela z otrokoma vred.
Avto je zavozil v tramvaj na križišču Pražakove in Tyrševe ceste v Ljubljani. Šofer Anton Merčun zaradi poledenele ceste ni mogel pravočasno speljati avtomobila iz tramvajskih tračnic in je zavozil v nasproti prihajajoči tramvaj. Zaradi hitrosti je tramvaj vlekel avto še kakšnih IS m pred seboj, potem sta se pa obe vozili ustavili. Auton Morčun in njegova žena, ki je sedela poleg njega pri volanu, sta dobila lažje rane po obrazu, sicer pa Človeških žrtev na srečo ni bilo. Avto sam je močno poškodovan ln gmotna škoda je precej velika.
200 vlakov je ukinila	železniška direkcija s	15. januarjem	v naši	državi.
Izmed teh vlakov jih bo samo v Sloveniji prenehalo voziti kar 50.
Nenavaden samotar živi žo dolga leta v neki pečini med Petrovcem in Gornjakom, kakšnih 150 km od Beograda.	Mož	ima	v	pečinah	ob reki
Mlavi špiljo, v kateri stalno stanuje s čredo ovac. Preživlja se s sirom, ki ga Izdeluje iz ovčjega mleka in ki je baje zelo dober, tako da ga ljudje ze-
lo	radi kupujejo.
»<J . J.	it* > i) ;• V	V .J.’	»»•ajrc*}
<	N	" -r.o £ <-ilr	»M. P	iv. ><-1 e
Lo i-i p-zri'i 'i« U ? j a j ris.- »< kc< a"; '.ri in t. I; < t l< m
■ fgJ ilV- i t	M	fc	t* .‘i ij |	1-tC «i-
nKii	»	Mi	ne;« *•» ’*,»»;.• v,
\ ■ il-	v. tj	h	aije < li) ' v ri-c
U ii.ji n-i !•<•'•?il n mio*.
Trgovinski minister je izdal naredim o prodaji in razdelitvi mila za pranja. Po tej naredbi morajo obrtni in- industrijski proizvajalci miTa do 10. vsakega meseca poslati točno poročilo o proizvodnji mila in seznam trgovcev, ki so jim to milo prodali. Količina prodanega mila ne sme biti večja, kakor je bila pred 1. septembrom 'leta 1939. V naredbl je določeno. da morajo milo v prvi vrsti dobiti javne ustanove, Sele potem privatniku
Najemninske pogodbe morajo skleniti tudi tisti najemniki stanovanj in lokalov, ki plačujejo letno do 2.400 dinarjev najemnine. V dopolnitvah in spremembah novega pristoibinskega pravilnika je namreč določeno, da morajo najemniki stanovanj z letno najemnino do 2.400 dinarjev, ki so se vselili v stanovanje 8 1. januarjem, skleniti pogodbo najkasneje do 1. maja tega leta. Vsako kršitev tega pravilnika bodo najstrožje kaznovali.
12 reševalnih čolnov so te dni našli v bližini Crikvenice. Poleg čolnov so našli tudi nekaj reševalnih pasov in drugih reči.
Odobreni bo krediti za bolnišnice v Sloveniji. Primerni zneski so bili razdeljeni med posamezne bolniSnlce; novi kirurgični paviljon v Ljubljani ie pa dobil 785.000 din, da ga bodo lahko dokončno dogradili in izročili njegovemu namenu.
Tekma letalskih modelov, ki jo Je priredil Aeroklub, Je bila v nedeljo v Beogradu. Mladi konstruktorji so se dobro izkazali. Z Beograjčani so močno tekmovali razstavljalcl iz Niša, ki so bI lani priborili pokal vojnega ministra.
Pasjo takso Je zvišalo mestno poglavarstvo v Zagrebu, tako da znaša v tekočem letu skupna pasja taksa za luksuzne pse 700 din, za lovske pse 100, za pse čuvaje pa 10 din.
Ohromelost Je nova bolezen, ki se je pojavila med svinjami v različnih občinah eeljskega okraja. Bolezen je nalezljiva, zato morajo vsi posestniki in živinorejci takoj javiti občinskemu zdravniku znake obolenja, da se bolezen ne prenese na druge živali.
Za 120 •/# se je podražila v enem letu obutev po ugotovitvah strokovnjakov zagrebške Delavske zbornice. Hrana se je v tem letu podražila za 79‘30°/o, obleka pa prav tako kakor obutev za 120*/«. Edino razsvetljava in stanovanja so se podražila samo za 10°/».
Naftovod bo zgradila naša država od PloeŠtija v Romuniji do donavskega pristanišča Gjurgjeva. Po tem naftovodu bo naša država dobivala nafto iz Romunije z veliko manjšimi težavami kakor sicer. Za ta naftovod so doslej izdelali že 0.000 ton cevi.
210 kil eina je ukradel delavec .Iz kamniške tvornice železnih izdelkov »Titana«. Delavec je ostal po delovnem času skrit v tovarni in je zmetal preoslalo kovinsko maso iz kotla skozi okno. Na vrtu sta ga žo Čakala dva druga delavca, ki sta maso naložila na sani in jo odpeljala v bližnji gozd Na srečo so tatu kmalu našli, ker bi sicer imela tovarna 42.000 dinarjev škode in bi zaradi pomanjkanj cina ostalo 30.000 delavcev brez dela.
Oaebne vesli
F oia 1111 so m
V Mariboru! g. Danilo Vahttr, trgovski aotrudnlk In solastnik tvrdke M. Vahtar, in gdč. Jelica Benkovičeva, diplomirana učiteljica; g. Bogoljub Petrovič, kapetan II. razreda, In gdč. Dlvna Perhavčeta; g. Vasilij Vučkovič, poročnik, lo gdč. Zlatka Perhav. cevai g Leopold Berce, akademik, n gač. Milena Petovarjeva; g fi.me Baklč. narednik, In gdč. Helena Vahikcva- g. Karel Novak, uradnik Borze dela. In gdč MarlU Jurleva; g Josip Papa, tekstilni uradnik, m gdč. Angela Trlklerjeva- g. Bogomir PirSič, profesor. In gdč. Borlalava Klcmenčeva; g. Franc fpmh> pekovski pomočnik, In gdč Alojrija Ferkova, Šivilja! g. Anton Berlot, ildar, Id gdč. Ma. rlja Cohovai g Krauc Kukovec, čevljarski pomočnik In gdfi. Frančiška Ferlinova.
Hranim g. Jole Novak, tiskar, la gdč. Valenta KlebHova.
V Ljubljani) g Marijan Dorer 1» gdč, Bllva Kremžarjeva
V Slovanski •IstrlcU g Florijan Leskovar, kapelnik vojalke godbe v Rlbnlrl. In gdč. Olga Drnjulčtra, uradnica Poiti.e hranilnice v Ljubljani; g Jožef ZafoSmk, posestnik. In gdč. 4na Vlnterjeva.
V RtfM ob Savinji i g. Stefan SvegelJ. učitelj In gdč. Jo<tlca Stlgllč« va, učiteljica.
V Križah na Osranjtkam: g Frane Jaabec, trgovec. In gdč. Vlkica Koiirjeva.
V Ptuju i g. Mirko Kostanjevec, sodni pripravnik, In gdč KrlBtlna Podmenlkova, odvetniška uradnica.
V Cellui d*. Oton Ambroi, aagreblkl urednik »Jutm«, ln gdč. Lilijana Kosinova.
Bilo s ročno!
Umrli toi
V Ljubljani i 44letnl Josip Bevc, dimnikarski mojster: Marija Strupljiva; Franjo Jedre-dlč policijski nalitratnlk v pok : Marija Bouconova, poitna uradnica v pok.i Ivan Arbl, pekovski mojster: A ton Zgonc; 77letna Klementina KraSevčeva: Anton Kralj, tajnik Zadruin* aveie v Ljubljani; Katarina Černičeva; 66letni Jote Plečko, mi ‘tn’ usluibenec v pok.: Ivan Žagar; Milan KoroSec, čevljarski mojster: 76letia Ana Merkutičeva; Arma Reichlova Marija Hasslcjeva; OSletna Ma rlja Bimonova; Jo£e Vovk, usluibenec »ve-čarne »I*ax«
Pri Veliki Nedelji: TTrtula Bkubalova.
Ma Teharjlh pri Celju i Irrano Putnik, po-■estnlk
V Mariboru: 62letna Marija Korenčanova; 74letna Ivanka Sfinčeva; TJtetna Jera Grn*a-kova; flOUtna Katarina Prlečeva; 31'etna Ro-tallja Kajtnerjeva; Ivai a Btetaničeva; Ivana Btrniieva.
V Lolu pri Rakekut Marija Skrhčeva.
V Kropil Terezija Lazarjeva, posestnica In ni(*arVa
V Prekopi: M*ha Vranič, posestnik
V Brežicah: Koza Bohinčeva, učiteljica v pokoju.
V Vodicah: Frančiška (Irajieijeva, zasebnica.
V RaCvanJu: 75letna Elizabeta Onlčiva, posestnica.
Za mamico in zame
zmerom samo
milo za otrofte
Milo za ofičutljivo ftožo
V Tememi S51etnl Ferdinand Glaser, tkalski mojster.
V it. Vidu nad Ljubljano) ?21etna Jeric« Clrmanova
V Vnanjih goricah« 401etnl Valentin Krbet-nik, trgovec m poseatnll*
V Kamniku: SOetna Lidija Ivanoma Mihe-
Jeva.
Na JeZlei pri Ljubljani: NeJIka Stefanclou, upokojenka tobačne tovarne » TJiibljanl.
V itepanji trasi i 801« tni Antoo Vrbinc, po-aeatnl’#
V toStanju: Anton Krlen, preglednik finančne kontrole v pok.
V Celju: 9’letna Elizabeta Baasova, zasebnica; Mletna Marija Wotfova, zasebnica; Roletna Ana Wo!frumova. itv<!ja; (SOIetnl Florijan Rebernik, mestni de>avec.
V it. Lambertu pri Zagorju: Ivan Vrtačnik. posestnik, trgovec In gostilničar.
V zatoni Mletnl Ivan Fischer, Uvlnoadrar-nlk.
Na PetnHi Marija 8atlerKava.
Kale aoialjel
8ADI0 LJUBLJANA
M 16. D0 22. MMMRI11941.
CKTRTKK 16. JANUARJA
TJIl Jutrnji pozdrav 7.0*1 Napovedi, po rotila 7.1«! Ploiče itMi Plo85e 12.J0: Porinila, objave 11.001 Napovedi 13.021 Harmonika fco!o» g Podobnikar Ivo 14.00: Poročila, objavo 17.30: Koncett Sodeluje g 8Iavko KoroSec, Član opernega orkestra (flavta solo) in Ra* dijaki orkester 1l.40i Slovenfičina ta 81ovence (g. dr Rndolf Kolarič) 10.00: NapovetH, poročila 10.2*i Nac. ura 13.501 Deset minut zabave 30.001 Radijski orkester 31-00: Reproduciran koncert simfonične glasbe 32.00: Napovedi, poročila. Konec ob 33.30.
PKTEK 17. JANUARJA
7.001 Jut ruji poadrav 7.05: Napovedi, poro čila 7.15: PloSče 11.00: Šolska ura 12.C0: Pio* 55e 13.30: Poročila, objave 13.00J Napoved! 13.031 RadiJ-»k’ orkester 14.001 PoroOPa, objave 17,301 Plo8?> 13.101 Ženska ura: Žena in tisk (gdfi Anica Lebar) 13.30: Plo8'e IS.^Oi Franco&Pna <g. dr. Htnnko Leben) 13.00: Napovedi, poročila 10.251 Nac. ura 1§.40i Plofiče 19.501 Izseljenske vesti 20.001 Koncert za violo In klavir (gg. piof Karel Jeraj in g. prof. Marijan LipovSek) 20.45; Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila. Konec ob 22.20.
SOBOTA 18. JANUARJA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.C5? Napovedi, poročila 7.15: Plofl c 12.00: Hitro hitro mine čas. če venček pl« 8č zabava vas! 12.30: Poro'i!iK objave 13.00: Napovedi 13.02:	Hitro hitro
mine čas, če venček plcfič zabava vas 14.00: Porodila, objave 17.00: Otrcftka ura 17.30: O ti^leah plofl.’e pojo 17.50: Pregled ftnoreda 13.00: Radijski orkeste* 18.40: Koliko ie resnice na ljudskih vremenskih pregovorili (g. Janko Slcharl) 10.00: Napoved porodila 10.?.5: Nac. ura 10.40: PloSče 20.00: Zunanjepolitični pregled (g. dr. Alojzij Kuhar) 20.30: Jože Vombergar: Bo| drapinji 22 00: Pupovodi, po ročlla 22.15:	Radijski orkester. Konec ob
23. uri
NEDELJA 10 JANUARJA
1.001 Jutrnji pozdrav S.ISr Ara im I »£krjan-ček« 04)0i Napovedi, poročiln 015; prenos cerkvene glasbe Iz franč:*kanske cerVve 3 451 Verski govor (g ravn. Jožo Jaaodic) m.OOi P1o8če 10 30i Trio ia violino, violo in kitaro (gg Ivan Trost, Avpust Ivančič, fltanko Pr*‘k) 11.151 ploiče 11.45: Samospevi, g. Gregor Radev, basist zagre»>?Ve opere, pri klavtrjn g prof M llpovfick 12.30; Porodila, objavo 13.001 Napovedi 13.021 Radijski orkester 17.00: Kmet. ura: več dobre zelenjave (g Ing. C. Jeglič) 17.301 Jurmanov! harmonikarji 13.30: PioSče 10 001 Nanovedl. poročila 10.30: Slovenska ura 20.301 Radijski orkester 22.00) Napovedi, poročila 22.15i PloSče Konec ob 23. url.
PONEDELJEK 20. JANUARJA
7.00! JutrnJi pozdtav 7.051 Napovedi, poročila 7.151 Ploi*e 12.001 Ploftče 12 30: Porodila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Rad'Jski orke-| ster 1*.00i Poročila 17.30: Radijski orkester 18.101 Du8evno zdravstvo (g dr a Br^elJ) 13.301 Plol*e 1S.*0i Geografski zemljevid Slovenije: živalstvo (univ. prof a. dr. J. Had*l) 13.00: Napovedi, poročila 13.25: Nac. ura 13.50: 10 minut zabave 20.00: Gertrtčev večer. Sodeluje? Radijski komorn* »tor Radlj«ld orkester t1.30i Plo8*e 22-001 Napovedi, poročila. Konec ob 32.20.
TOREK 21. JANUARJA
7.001 Jutrnj pozdrav 7 051 Napovedi, poročila 7.1*t Plofiče 12.001 Plcd^e 12 30l Poročila, objave 13.00! Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00i Poročila, napovedi 14.151 dolska ura 17.301 Akademski pevski kvintet 13.1*1 Ploi*e 13.00: Kaj moram« vedet« o Jonih (g prof. M Adlcilč) 10 00 Napovedi, poročila 13 25i Nac ura 10.80 Gospodinjska posvetovalnica (ga. Helena Kelhar. 20.00! Radijski orkester 21.13: 8amospev* g Mirka le-lačina, pri klavirju g. prof. M Lipovftek 22.00: Napovedi, poročila Konec ob 22.15«
8RBDA 22. JANUARJA
7.00! Jutr.d pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15; PloSČe 12.00: PloSče 12-30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13 02: Na harmoniko Igra g. Rudolf Pilih 14.00: Napovedi, poročila 17.30: Plo8Čf 13.00: Doba vi-r«k*h pomiritev (g prol Simon Lenarčič) 13.20: Pev«ke vale (»Pojte z nami«) g. pro*. Loka Kramolc 1O.0T: Napovedi, poročila 10 25:	Nac. ura
10.50: Uvoo v preno« 20.00: Prenos iz ljub Ijanske opere, v 1. odmoru: G!a*teno predavanje (g V Ukmar), v I! odmoru: Napovedi, poročila. Konec ob 23 ur|
Organi finanfne kontrole, v Vaši naporni službi, pri VaSih obhodih potrebujete večkrat požirek tople in po-življajofo pijače. Priporočamo Vam. da vzamete s seboj na pot poluo termos-steklenico našega okusnega in krepilnega domačega cvetličnega čaja »Kmo-na«, ki 3i ga po želji pripravite * limono, rumom, žganiem ali mlekom. Toda samo prnvi »Emona« cvetlični čaj v originalnih paketih lekarno Mr.
| Balioveo v Ljubljani. Dobi so povsod.
Znameniti Gufdhall — londonski rotovž — ki so ga nemški letalci r~ zde. jali pri napada na londonski City,
»Kralj ključavničarjev*
Roman svetovnega tehničnega fenomena
Mož s 60.000 dolarji letne plače
Newyork, januarja.
Ameriško ministrstvo vojne in notranjih del ima v svcji službi največjega tehničnega specialista Charlesa Curtneya. Tega fenomena prav po kneževsko plačuje. Poleg svojih milijonskih zasebnih zaslužkov namreč ta mož letno dobiva iz državne blagajne kar 60.000 dolarjev.
Velika ključavničarska kariera tega fenomena se je začela prav nenavadno. Ko je bil Charlie še otrok, je mati pred njim zmerom zaklepala jedilno shrambo. Charlija je to zelo jezilo in zato je sklenil, da bo materi pošteno zagodel. Nekje je dobil navadno gosjo kost in jo tako spretno izdelal v ključ, da je z njo lahko odklenil vrata shrambe. Potem se je pošteno najedel mezge, ki jo je mati tako skrbno skrivala. Seveda je mati tatvino kmalu zapazila m malega kaznovala. Bila je vsa obupana, ker je mislila, da tiči v njenem sinu tatinska žilica in bo v svojih poznejših letih gotovo postal tat ali pa še Kaj hujšega. Njen strah se pa na srečo ni uresničil.
Curtney je tudi v poznejših letih k; zal veliko veselje do ključavničarskih poslov. Neprestano je doma izdeloval ključe, ki so mu bili najljubša igrača. Ko ga je mati res dala izučiti kTučivničarstva je kaj kmalu zaslovel. Izumil je nešteto praktičnih novo-
Znamemta smučarska skakalnica v Cortini d’Ampezzo v Italiji, kjer sc bodo od 1. do 10. februarja vršile tekme
za svetovno smučarsko prvenstvo.
tarij in se z njimi proslavil daleč po svetu. Posebno so ga poznali po njegovem odpiranju ključavnic. Za Charlija je bila tudi najbolj zamotana ključavnica igrača, ki jo je odprl v nekaj minutah.
Ko je nekoč prišel španski kralj Alfonz XIII. v Newyork, je Charles Curtney po svoji zmožnosti še posebno zaslovel. Kralj je namreč pozabil vse ključe svojih kovčegov doma. Ker po bile pa ključavnice teh kovčegiov silno zamotane, so si vsi mogoči newyorški ključavničarji zaman belili glave, kako bi jih odklenili. Tedaj so se v stiski spomnili Charlija. katerega slava je bila takrat še v povojih. Na veliko presenečenje vseh je Charlie z veščo roko že v neKaj minutah odklenil kraljeve ključavnice in si s tem pridobil zaupanje vseh Newyorčanov in kralja samega. Od tedaj je njegova slava iz dneva v dan rasla.
Charlie pa ni bil samo spreten ključavničar, temveč tudi eden najspret-nejših potapljačev. Tega posla se je Izučil v vo„aški službi. Nekoč so ga namreč kot ključavničarja dodelili potapljačem ki bi morali odpreti zakladnico neke potopljene ladje. Na srečo v nesreči Je prav v Clarlijevem potapljaškem zvonu nastala pokvara. Charlie je bil primoran, da ostane cela dva dni pod vodo, ker ga niso mogli po-tcgniti na vodno površino. Tedaj je Imel dosti priložnosti, da se v potapljaškem poklicu do popolnosti znajde ln pokaže vso svojo hladnokrvnost.
Charlijeva slava je kaj kmalu prodrla tudi v newyorško podzemlje med gangstre ln zločince. Ti so ga večkrat nagovarjali, da bi stopil v njihovo službo. Ponujali so »kralju Ključavničarjev« velike zneske denarja, samo da bi jim pomagal odpirati bančne blagajne. Vendar Curtneya niso mogli pregovoriti, da bi sfc:pil v njihovo družbo, čeprav so mu včasih grozili celo z umorom.
Nekoč so Charlija telefonično pozvali v neko banko, češ da ne morejo odkleniti neke ključavnice. Ko je pa Charlie prišel v banko, sta stooila predenj dva do zob oborožena gangstra in ga hotela prisiliti, da bi jima odprl blagajno. Toda Charlie je bil spretnejši ln je na mah spet izginil skozi vrata, kakor je bil prišel. Tekel je v prvo telefonsko celico in obvestil poli-
cijo. Seveda, ko je prišla policija, ni bilo gangstrov nikjer več. Tedaj je policija prvič dvomila o Charlijevi poštenosti. Dolgo se je moral boriti proti tej sumnji.
Charlija Curtneya so kaj kmalu po vsem svetu poznali samo ped imenom »kralja ključavničarjev«. Nikjer na svetu ni ključavničarskega posla, ki bi ga on ne znal. Z ozirom na njegovo spretnost seveda Curtney tudi neizmerno dosti zasluži. Glavno pa je, da se materina bojazen ni uresničila in da je Curtney kljub svojim zmožnostim ostal poštenjak.
Opice imajo svojega poglavarja
Gibraltar, januarja.
Britanski vojaški oddelki na Gibraltarju spoštujejo že od davnih časov neko staro angleško vražo, neko zelo čudno navado: zelo pazijo na opice ki jih je prav tu zelo veliko.
Ko je Angleška osvojila leta 1704. Gibraltar, so poleg velikega števila raznobarvnih plemen našli po raztresenih pečinah tudi veliko opic, ki so se nekdaj naselile iz Afrike.
Kdo je to vražo ustvaril, se ne da ugotoviti, toda povsem resnično je pa, da se Angleži te vraže še danes drže: Pravijo, da bo britanska zastava vihrala nad Gibraltarjem samo dotlej, dokler se bodo te opice, ki so se zatekle na Gibraltar, ohranile.
Najprej so gojili opice bolj za šalo kakor za res, toda pozneje je postala njihova gojitev zelo resna, še celo tako resna zadeva, da Je bila poverjena ta naloga angleškemu častniku, ki Je moral zanje skrbeti. Britanski vojaški oddelki so si izbrali prav te opice za svoje talismane. Častnik je v vojaških spiskih vpisan kot »poveljnik opic« in dobiva poleg svoje častniške plače še plačo za to svojo funkcijo. Tudi danes ima'o te opice svojega poveljnika, nekega angleškega kapetana.
Pred sedanjo vojno so pa začele opice nenadno izumirati. Nekega dne sta ostali samo še dve samici. Babje-vemi Angleži so že začeli šepetati o spremembi vlade na Gibraltarju. Toda »poveljnik opic«, kapetan D. A. Smith, Je šel v Afriko. Po nekaj tednih se je vrnil in pripeljal s seboj 40 mladih in močnih opic. Odtlej nihče več ne veruje, da bi Angleži kdaj morali zapustiti Gibraltar.
Za 175 dolarjev lahko postanete Anabella
Newyork, januarja.
V sredini Newyorka, v četrtem nadstropju neke donebnice ima svoje prostore najnenavadnejši klub, kar si jih človek more misliti. Ta klub se imenuje »Klub filmskih fanatikov« in izvršuje prav nenavadne posle. V tem klubu je zaposlenih nešteto frizerjev, maserjev in kirurgov, njihova: dolžnost je pa, člane »Kluba filmskih fanati-
kov« po želji pretvarjati v filmske Igralce ln igralke.
Ta posel izvršujejo po različnih cenah. Ce hočete na primer biti podobni Hedy Lamarrovi, morate plačati 250 dolarjev. Ce hočete biti podobni Greti Garbovi, morate plačati 220 dolarjev, za videz Claudette Colbertove pa samo 180 dolarjev. Za obraz Joane Craw-fordove morate plačati 200 dolarjev.
Kakor hitro poveste, komu želite biti podobni, in za to daste potrebno vsoto denarja, pridejo maserji, frizerji in kirurgi in vas toliko časa »gnetejo«, da dobite v resnici neko podobnost s filmsko igralko ali igralcem, ki vam najbolj ugaja. Američani na račun teh podobnosti potem zbijajo vsakovrstne šale. Svoj obraz si puste danes napraviti po podobi Marlene Dietrichove, jutri pa spet po podobi Anne Sheri-danove.
V tem klubu pa niso včlanjene samo ženske, temveč tudi prav veliko moških. Po mili volji potem lahko moški postane sličen Clarku Gablu ali Paulu Muniju. Kakšen je videti potem po takšnem »gnetenju« resnični obraz »mučenika«, je druga stvar. Prav gotovo takšne izpremembe noben zdravnik ne pr—e priporočati, posebno mladim ljudem ne.
Z mišnicami je postal milijonar
Newyork, januarja.
Ameriški listi so objavili vest, da je umrl znani ameriški milijarder John Gould iz Newyorka- Nekdaj (je bil znana osebnost v vsej Ameriki kot prvak v tenisu.
Leto? je spet hud mr* zajel vso Ev.opo. Na gornji sliki vidimo Donavo,' ki je vsa zamrznila, zato je promet po njej popolnoma zastal. (Kakor je znano, je Donava glavna prometna žila Srednje Evrope, zlasti za Nemčijo.)
Zgodovina Gouldove rodbine je zelo zanimiva. Danes spada med najbogatejše ameriške rodbine, saj je podedo-vala po Johnu Gouldu 2 milijardi dolarjev.
Gculd je prišel v Ameriko iz Anglije reven kot cerkvena miš. Prebijal se je skozi življenje, kakor je vedel ln znal. Poprijel je za vsako delo in izrabil vsako priložnost, da je lahko zaslužil
po nekaj dolarjev. Toda medtem se je zmerom bavil z izumom takšne mišnice. ki bo hitro in zanesljivo lovila miši.
Gould je dal svoj- Izum patentirati in je kaj kmalu odprl tevarno za mišnice. Njegove mišnice so kmalu poznali po vsej Ameriki pa tudi v Evropi. Z izdelovanjem mišnic je postavil iznajdljivi mož podlago svojemu ogromnemu bogastvu. Pozneje se je pričel bavitl tudi z borznimi špekulacijami. Imel je veliko uspeha in sreče in je zaslužil nove milijone.
Samokres, ki slika
Los Angeles, januarja.
Inženir Atkins iz Los Angelesa je pred nedavnim izumil samokres, s katerim strelec lahko slika. Tisti trenutek ko nameri samokres na neko osebo ali predmet in sproži, je napravil tudi že sliko.
Ta izum je zelo zanimiv in zanj se zelo zanimajo. Ali se bo v prihodnosti obnesel ali ne, je vprašanje časa.
Če gorila pobesni
Newyork, januarja.
Pred nedavnim je Oscar Perding s svojo ženo in osemnajstletno hčerjo obiskal newyorški zverinjak. V tistem delu zverinjaka, kjer imajo svoje kletke opice, se je pa družini pripetila velika nesreča
Ena izmed goril je s svojo veliko taco zlomila rešetke svoje kletke in prilomastila ven. še preden se je Fer-dingova družina zavedela. Gorila je bila ogromna in je z enim samim zamahom pobila na tla Ferdingovo hčer. Gorili pa to še ni zadostovalo. Ko je videla, da je dekle okrvavljeno omedlelo, je napadla še njeno mater. Vrgla jo je na tla in jo s svojimi šapami praskala in davila. Sele tedaj se je Perding prav zavedel. Vzel je Iz žepa samokres in gorilo ustrelil.
Nesrečni ženski sta s tega napada odnesli velike poškodbe Hčeri je gorila popolnoma zdrobila levo nogo,
njeni materi je pa poškodovala glavo, tako da je dobila težak pretes možganov. Največja nesreča pri tem je, da je gorila poškodovala mladi hčeri prav levo nogo. Na njej je imelo namreč dekle šest prstov in je zato v raznih varietejih veliko zaslužila. Ker oče ni imel liobene službe, mati je pa bila bolehna, je bila hči edina rednica vse Ferdingove družine.
Poslopje angleške Narodne banke » Londonu je pri nedavnem hemšken. letalskem napadu na osrčje Londona hudo trpelo.
BEOGKAD V ZNAMENJU BOŽICA IN ZIMSKE POMOČI. Z leve na desno: NJ. Vis. kneginja Olga otvarja z govorom po radiu teden zimske pomoči. — NJ. Vel. kralj Peter II. posipa na pragu dvora po starem srbskem običaju nosilce badnjaka z žitom. — V spodnji vrsti z leve na desno: Nj. Vel. kralj Peter II., NJ. Vis. kneginja Olga, N j. Vis. kneževiča Aleksander In Nikola in N j. Vis. princesa Elizabeta pred začetkom programa v veliki dvorani starega dvora. — Druga slika: Nj. Vis- kneginja Olga pri otvoritvi kuhinje zimske pomoči v Beogradu.
Ferding zdaj toži newyorški zverinjak za nič manj ko 40.000 dolarjev odškodnine samo za svojo hčer. Za ženo še posebej zahteva 10.000 dolarjev za pretrpljeni strah. Denar bo najbrže dobil, ker je njegova zahteva povsem upravičena.
Deklice imajo rajši kakor dečke
Ncwyork, januarja.
Ko so pred nedavnim v nekem new-yorškem sirotišču sestavljali letni obračun, so na začudenje vseh ugotovili, da so Newyorčani vzeli za svoje veliko večje število deklic kakor dečkov. Ugotovili so, da je bilo povpraševanje za. deklicami dvakrat tolikšno kakor po-vprašcvuuje ca dečki.
Starši, ki so hoteli posinoviti ali pohčeriti kakšno osirotelo dete, so poleg tega tudi navadno zahtevali, da otrok še ni dovršil dveh let. Posebno velike sitnosti ima ta zavod z dvojčki in dvojčicami. Navadno se jih starši zelo branijo, kar je tudi povsem razumljivo.
Moški je napravil najlepše ročno delo
London, januarja. Pred nedavnim so v nekem angleškem mestu priredili veliko tekmovanje ročnih del. Na razstavo so kar deževala ročna dela iz vseh krajev Anglije. Nešteto žensk je bilo prepričanih, da bo ntihovo rečno delo do. bilo prvo nagrado. Usoda je pa hotela drugače.
Ko je prišel dan. ko bi morali objaviti rezultat tekmovanja, se je zbralo pred veliko razstavno dvorano veliko žensk. Vse so nestrpno pričakovale, kateri bo usoda določila prvo nagrado. Tedaj so se vrata odprla in predsednik razstave je pokazal nagrajeno dčlo, neki krasen gobelin. Ko so vprašali, čigavo delo je to, se je skozi množico preril starejši gospod in je dejal, da je ročno delo izvršil sam.
Množica žensk sc je silno začudila. Ko so ga izpraševale, kje se je naučil tr.ko lepo delati ročno delo, je priznal, da je bil več let častnik v kolonijah. Tam sl je dolgčas krajšal in neznosno vročino hladil z ročnimi deli. V tem se je sčasoma tako Izuril, da je njegov Izdelek lahko tekmoval z delom n»i-spretnejših ženskih prstov.
DEŽNIK
PO NEMŠČINI
Bengt je stal pod postajno uro. Bilo je pol šestih. Ob petih bi morala priti Inga. Ce bo naslednji vlak, ki bo privozil na pobtajo, brzec, si je mislil Bengt, bom počakal Se pet minut. Če ho osebni vlak, pojdem domov. Naposled se moram vendar upreti.
Prigrmel je neki vlak. Bil je tovorni vlak. Bengt je bil neodločen. Ce bo Prva dama, ki bo zdaj prišla, svetlolaska, prav gotovo odidem domov. Babnici moram naposled vendar pokazati, da si vsega ne sme dovoliti. Ob šestih je prišla prva dama. Bila je svetlolaska. Bila je Inga sama.
»Vse vem,« je začel Bengt in 8 trepetajočo roko stiskal v roki svoj dežnik. »Bila si pri frizerju in si morala čakati, potlej si morala spet domov, ker si bila pozabila svoje ključe. Ko si prišla domov, te je po telefonu klical Holger, ki zmerom tako dolgo govori s teboj in ki se ga nikakor ne moreš iznebiti. Potlej si šla po stopnicah navzdol, ko ti je na lepem pobila podveza. Spet si se morala vrniti in si jo prišiti. Tudi migreno si imela in bi najrajši sploh ne bila prišla. Dalje nisi mogla najti svojih rokavic in jaz vendar zmerom polagam tako nerazumljivo važnost na rokavice. Razen tega sva se pa zmenila za < b šestih in ne ob petih, na kar si pripravljena priseči. In naposled je postajna ura napačna, to ve vsak otrok. Ni res?«
»Zdi se mi, da si Židane volje!« je odgovorila Inga.
»Saj tudi šele debelo uro stojim tukaj!« je skoraj zakričal Bengt in s svojim dežnikom zamahnil po zraku, teko da je pritekel neki nosač, misleč, da ga je Bengt poklical.
Neki predmestni vlak je privozil na postajo in Bengt je Ingo potisnil vanj. Bila sta sama v kupeju. Bengt je nadaljeval svoj samogovor:
»No torej, zakaj se ti je danes zljubilo priti celo uro prepozno?«
»Saj st že vse vzroke izčrpno navedel,« je dejala pikro, »ni mi treba tv-ji brezobzirnosti dajati še nove hrane!«
Bengt je godrnjaje pogledal skozi °kno. Nebo je bilo hudo oblačno. S strani je opazoval Ingo. Na lepem je dejal:
»Zakaj si spet prišla brez dežniku? Ali nisi videla. Ja bo deževalo? Na bele rokavice misliš, toda dežnik, elegantni moli dežnik, ki sem tl ga kupil prav za ta kostum, tega nisi vzela s seboj!«
»Zato sem pa tako pozno prišla!« je dejala Inga brez poudarka.
»Ga nisi našla?« je vprašal.
»Ne!« je zašepetala.
»No torej,« je dejal porogljivo, »zdaj si zgubila poslednje lepo darilo, ki sem ti ga poklonil. Saj tebi je treba nekaj podariti, treba ti je poklanjati dragocene pozornosti, treba se je pokazati voljnega nasproti tvojim željam. Rajši bi vrgel denar kar v morje, bi ga vsaj slišal pljuskniti Izgubiti, dežnik izgubiti, to je spet nekaj, kar n»e popolnoma osupne. Tega sploh ne •norem izraziti, ob tem ostanem brez besed. Naposled je dežnik vendar nekoliko večji in težji kakor žepni robec. Dobro, priznam, da utegne človek včasih zgubiti robec, toda dežnik, tako lep dežnik, ki ga človek sliši zaropotati, če pade iz roki Saj sploh ne vem. kaj bi rekel na to! Dežnik! Ali si že kdaj slišala, da sem zgubil dežnik? Tale dežnik imam že deset let; povsod sem ga že nosil s seboj in še *merom ga imam Inteligenten človek ničesar ne zgubi. A ti hodiš v sanjah po tem svetu, nikoli ne paziš, ti... Prekrasni dežnik! Najbolje, da človek molči. Pri tem je najbolje, da človek obsedi in ne spregovori niti zloga več. Lepi dežnik! In ti seveda ne veš, kje si ga zgubila, niti pojma nimaš, kje sl ga poslednjič imela, ne spominjaš se več. kdaj je poslednjič deževalo. Ne, potrata časa, da bi Človek še enkrat razmislil vso Žalostno zgodbo in
o	njej tratil besede. Dež bi te moral naprati, vsak dan bi se moral oblak »trgati, da bi si naposled enkrat zapomnila, kaj si lahkomiselno vrgla od sebe. Izgubiti dežnik, dežnik, ki sem ti ga bi) jaz podaril za binkošti! Saj je smešno, s takšno površnostjo pokvariti si današnje lepo popoldne. Najbolje je, da te pustim še dalje živeti tvoje zanikrno življenje. Kaj pomagajo vsi nauki, saj boš zmerom *i>ova vse izgubila! Lepi dežnik!«
»Iz bombaža!« je siknila Inga.
»Hvala bogu!« je zakričal Bengt. >Ali naj bi bil morebiti celo svilen?«
»Druga dekleta imajo svilene dei-Bikel« mu je Inga segla v besedo.
To je merilo na Matildo, si je mislil Bengt, na tisto Ingino prijateljico. "1 ji je neki oboževalec prinesel iz Londona svilen dežnik In ki se odtlej imenuje Maud.
»Koga meniš s tem?« jo kljub temu vprnšal.
. »Na primer moja prijateljica Maud!« 1® pojasnila Inga.
KonBorratima Američanka
50.000 dolariev za dolge lase
Proces zaradi moderne pričeske
Newyork, januarja.
Newyorškl Usti že nekaj časa obširno pišejo o tovarniški delavki Ruti Galberstonovtofkl zahteva za svoje lase
50.000	dolarjev. Pripomniti moramo, da Je bila gospodična Galberstonova konservativna in je kljub modi še zmerom nosila dolge lase spletene v dve krasni kiti.
Gospodična Galberstonova je bila več let v službi v neki tovarni. Nekega dne se je preveč nagnila k stroju; ta jo je zgrabil za njene dolge kite in ji potegnil lase s kožo vred z glave. Zdravniki, ki so delavko zdravili, so ji povedali, da ji na mestu, kjer ji je stroj odtrgal kožo, nikdar več ne bodo zrasli lasje.
Ker so bile pa krasne kite las edino premoženje siromašnega dekleta, jo je njihova izguba zelo prizadela. Po vsej tovarni so jo namreč poznali prav zaradi njenih las. če je kdo želel z njo govoriti, je povedal kratko malo, da
želi govoriti z gospodično, ki ima dolge kite- Njeno ogorčenje in obup sta torej prav upravičena.
Branilec mladega dekleta je na sodišču Imel zanimiv govor. Citiral je stare klasike, ki so v svojih delih opevali ženske lase, ko še ni bila moda kratkih las. Omenil je, da je še danes veliko moških, ki ljubijo samo žene z dolgimi lasmi in so veliki nasprotniki kratkih nakodranih las.
Zagovornik tovarne je pa spet dejal, da navadna tovarniška delavka nikakor nima pravice zahtevati za svoje lase tako veliko odškodnino kakor kakšna filmska igralka za svoje lepe noge. Ta govor so ljudje izžvižgali in ga ostro obsojali, tako da zagovornik ni dosegel zaželenega uspeha.
Naposled je sodišče mladi delavki njeno zahtevo v znesku 50.000 dolarjev odobrilo, ker se je po mnenju sodnikov možnost ženitve za mlado delavko zelo zmanjšala, ker nima več svojih las.
Iz tobaka izdelujejo olje in dišave
Berlin, januarja.
V nemškem državnem institutu za preiskovanje tobaka so pred nedavnim ugotovili, da bi se tobakov cvet prav lahko uporabil za dišave pa tudi za različna olja.
Dišava, ki bi jo lahko Izdelali iz tega cveta, je podobna vonju nageljnov ali jasmina. Doslej iz neznanega vzroka te lastnosti tobakove rastline niso izrabljali. Po porcčillh so se pa menda zdaj znanstveniki resno zavze-
li	za to novo odkritje in so sklenili, da bodo iz tobaka prav kmalu izdelovali tobakovo dišavo, ki bo najbrž kaj kmalu osvojila ženska srca. Zanimivo je, da bi takšno dišavo lahko izdelo. vali samo iz tobaka za cigarete, ne pa iz tistega za cigare.
Sef instituta dr. K5nig je pa šel v svojem iskanju še dalje. Ugotovil je po daljšem raziskovanju, da je tudi seme tobaka prav koristno. Iz njega bi se namreč dalo izdelovati olje. Iz tobaka, ki je zrasel na enem hektaru zemlje, je raziskovalec dobil deset metrskih centov semena. Iz tega semena Je potem s posebnimi pripravami dobil 33 litrov olja.
Videti je, da bo tobak sploh večstransko uporabljiv. Doslej so uporabljali samo tobakovo listje. cd3lej bodo pa uspešno uporabljali še tobakovo seme, njegov cvet in celo stebelca. Iz teh namreč skušajo izdelovati papir.
Sofijski tramvaj ima veliko izgubo
Sofija, januarja.
Z ozirom na letni proračun, ki ga je te dni rešetala sofijska m^tna ob čina, so ugotovili mestni očetje, da se Sofljčanl prav radi vozijo s tramvajem zastonj. Kadar je na cestni železnici velik naval, vselej je na njej več zastonjkarjev kakor takšnih, ki bi plačali
Ko je torej te dni mestna občina napravila za mestni tramvaj proračun, je ugotovila, da so jo zastonjkarji oškodovali v vsem letu za nič manj ko 12 milijonov dinarjev.
Ves »Gorski venec« zna na pamet
Podujevo, Januarja.
V mali vasi Podujevu nedaleč od Prištine živi 50 let star pastir Milorad Jovanovič, star samouk, ki zna na pamet ves Njegošev »Gorski venec«.
Milorad se je rodil pod Kopaonl-kom, kjer še danes nimajo Sol. Ko je nekoliko odrasel, je kakor vsi drugi otroci pasel čredo. Na paši se Je cd nekega svojega tovariša naučil čitatl in pisati. Ker s prijateljem nista imela papirja, sta rezala črke v les in sta se tako naučila najpotrebnejšega.
Prva knjiga, ki jo je Milorad dobil v roko. Je bil Njegošev »Gorski ve-
nec«. Iz same želje po branju jo je večkrat prebral in jo čital tudi svojim tovarišem, ki niso znali pisati niti brati. Kmalu je znal celega na pamet. Tako se je pastirček izobraževal sam od sebe in učil tudi druge. Ko je odrasel, je po očetu podedoval posestvo in strastno zbiral knjige. Prečital Je vse narodne pesmi in pripovedke. Zato so ga vsi sovaščani imeli za zelo pametnega.
Danes je Milorad star 50 let in je brez šolanja izobražen kakor malokdo. Takšnih samoukov gotovo ni veliko na svetu.
Poljub v temi
Newyork, januarja.
John Battley, bančni uradnik v Buf-falu, se je neke poletne noči precej dobro razpoložen vračal domov, kjer ga je čakala žena. Ko je hotel zaviti v svojo ulico, mu je prišlo naproti lepo mlado dekle. Ker je bil precej dobre volje, jo je hotel na vsak način poljubiti.
Dekle je klicalo na pomoč. Prišel je stražnik, ki je vročekrvnega Johna odpeljal na stražnico. Tu so ga obsodili na mesec dni zapora, češ da je Hotel dekletu ukrasti denar ne pa Je poljubiti.
Zaradi tega ga je njegova žena zapustila in se vrnila k svojim staršem, šef mu je pa odpovedal službo. John pa le ni našel miru. Pritožil se je na višje sodišče. Ko so pa obnovili proces, dekle ni moglo priseči, da Ji je hotel veseli ponočnjak ukrasti denar.
Zena je ona, ki določa okus m kulture
svojega časa.
Za sodoben dom si izbere
4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK
ORION
RADIO 150
RADIO d. z o. z., LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 7 RADIOV AL, LJUBLJANA, Dalmatinova ulica 13 ANTON BREMEC, CELJE. Miklošičeva ulica 2 L. LUŠICKY, MARIBOR. Koroška cesta 11
glava velike okrogle oči z rdečim odsevom, rjavo kožo z belimi pikami, kratke, zelo mišičaste krake, velika usta in zelo dolg jezik.
Neki član ekspedicije je opazil, kako je žaba ujela mladega oposuma. Zaba je najprej pogoltnila glavo svojega sovražnika. Toda oposumov rep se Ji je ovil okrog nog. Zaba je potrpežljivo počakala, da se je oposum zadušil v njenem želodcu, in je petem pojedla še ostanek svoje žrtve.
Drugič je žaba napadla kačo, ki je bila več ko meter dolga. Posrečilo se ji je pojesti glavo in velik del kače
ZRCAL
Cenjeno tjospedinjn* Vi 86 bodete prepričala s svojim
železnini
Sekavčnik Filip
posetom, da si nabavit« vao kuhnj-sko posodo, razni jedilni pribor, ali s eno besedo vse kar potrebujete v Vašem gospodinjstva najceneje v novi
LJUBLJANA
Cesta 29. oktobra (Rimska c.) 19
Johnova žena se je pa medtem tudi premislila in tako je bil obsojen samo na 5 dolarjev globe zaradi kaljenja nočnega miru. Sodniku je John dal častno besedo, da pol leta ne bo pokusil niti kapljice alkohola. Ce bo pa prelomil besedo, bo prišel prostovoljno v zapor za mesec dni.
Ko je odhajal domov, Je sodniku še dejal: »Ko bom čez šest mesecev šel spet pit. bom vzel ženo s seboj.« Sodnik mu Je pa nagajivo odgovoril: »To bi lahko že preje tudi storili.«
Žaba mesojedka
VVashinston, Januarja.
Neka znanstvena ekspedicija wa-shlngtonskega instituta je nedavno prinesla z zadnjega potovanja s seboj med drugimi redkimi primeri tudi novo odkrito vrsto žab. Zaba ima ogromno
»A tako, tista mala z velikimi sinjimi očmi?« Je menil Bengt tjavdan.
»Dežnik je iz črne svile I« je nadaljevala Inga.
»Čedna kolena ima Matilda!« je dejal Bengt zasanjano.
»S krasno črnobelo galatitno kljuko!« je končala Inga svoj govor.
»Tvoj dežnik je bil najmanj tako lep,« Je začel Bengt znova. »In Če bi bil iz kalifornijske kurje volne, bi bil še zmerom dežnik, ki sem ti ga jaz podaril. To je trdosrčnost, to je zaničevanje mojega darila, ki je v tem, da ga kratko in malo kje pustiS. A o tem ne bova govorila dalje. V bodoče se boš morala zadovoljiti s tem, da imam dežnik, ki ga nosiin že deset let in ki ga ne bom zgubil. In če boš šla brez mene ven, boš pač mokra'«
Prispela sta na cilj in stopila iz vlaka.
»Ali Imaš svojo torbico?« je vprašal Bengt. Inga jo je molče pokazala. »Svoje rokavice?« Inga je trmasto prikimala. »Ključe?«
Inga je molče drobila poleg njega. Majhna slaščičarna je vabila.
Sedla sta.
»Kavo ali slaščice?« je vprašal Bengt
»Oboje!« je zamrmrala Inga. Bengt je zdaj pa zdaj zmajal z glavo. Izgubiti dežnik in niti obžalovati, to je bilo neverjetno! Inga ni spregovorila niti besedice več. Kmalu sta se odpeljala nazaj v mesto. Ko sta odhajala s postaje, so začele padati prve kaplje.
»Moj novi klobuk!« je zakričala Inga.
»Na glavi ga imaš!« je dejal Bengt pomirjujoče.
»Razpni dežnik!« je ukazala.
Bengt je zgrabil v prazno. Ulica se je začela vrteti. Nekje je igral gramo fon. Bengt se je oklenil prvega droga cestne svetilke. Z rokami je segel v žepe, buljil na Bvojo laket, ogledoval svoje prazne roke.
Rahel nasmešek je spreletel Ingin obrazek.
Bengtovega dežnika ni bilo nikjer.
Kači se Je posrečilo, da se je ovila okrog nekega korena ln se ga tako krepko držala, da je bil ves žabin trud, da bi kačo odtegnila, zaman. Zaba je spet nekoliko časa počakala, da se Je kača v njenem želcdcu zadušila in se Je njen rep sam odvil. Zaba je pričela Jesti ostanek, vendar je bila kača pre velika, da bi Jo zmogla. Toda svojega plena ni hotela Izpustiti. Počakala Je 24 ur in se potem znova spravila nad kačo ter pojedla ostanek.
Če se poslušalci gramofona maščujejo
Newyork, Januarja.
Neko znano ameriško pevko so nekega dne na cesti ustavili zakrinkani moški, jo s silo naležili v pripravljen avto ln jo z veliko hitrostjo odpeljali neznano kam. Pevka Je bila prepričana. da ji hočejo ugrabitelji izsiliti večjo vsoto denarja in so Jo zato odpeljali v svoje skrivališče.
Igralka je pa bila na moč presenečena. ko se je avto ustavil pred krasno vilo in so Jo odpeljali vanjo. Posadili so jo v udoben naslanjač in Jo prosili, naj trenutek počaka. Pevka se je pripravila na najhujše. Vzela je iz torbice denar in snela z roke nakit, da bi oboje izročila »izsiljevalcem«. Toda čakalo jo Je veliko presenečenje. V sobo Je stopil elegantno oblečen moški in prinesel s seboj gramofon. Potem ga Je navil in povedal pevki, da bo morala osem ur nenehoma poslušati svoj glas na ploščah, samo da bi že enkrat lzprevldela. da ni za petje.
Pevki Je postalo Jasno, da so se ji hoteli njeni poslušalci, ki z njenim glasom niso bili zadovoljni, tako maščevati. Ko so Jo pa po preteklih osmih urah spet izpustili na svobodo, Je še ni zapustilo samoljubje. Bila je tako domišljava, da svojega poklica niti zdaj ni opustila. Hotela se je svojim »izsiljevalcem« maščevati in je Se dalje pela.
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
Ali je to dostojno?
Ko sem šel po cesti na postajo, sem slišal kričanje, kt se mi je hitro približevalo. Za ovinkom zagledam starega možička, ki je sedel na obcestnem kamnu. Okrog njega je pa bila gruia otrok, ki mu je nagajala. Revež bi se bil rad odpočil, pa mu nagajivci niso dali miru. Suvali so ga s palicami, metali kamenje v njega in ga z žaljivkami zmerjali.
Tega nisem mogel nikakor dopvr stiti. Stopim pred otroke, dva malo brcnem, drugi se pa hitro porazgube. Tako sem rešil starčka neprijetnega položaja. Siromak se mi je lepo zahvalil in mi podal roko. Toda dal mi je levo. Zdaj šele sem videl, da j« siromak brez desne roke. Zato se ni mogel braniti.	Dijak	M.	M.
Lepa higiena!
Stanujem v predmestju pri tričlanski družini, ki se kljub kmečkemu poreklu nosi zelo visoko. Slučaj je nanesel, da sem prišel prej kakor običajno domov. Zunaj je deževalo. Kar ti prihrumi domača hčerka vsa premočena iz urada. Takoj se je preoblekla, seveda tudi nogavice. Prejšnje pa, vse oznojene, umazane in oškropljene z blatom, je namočila v lonček za kavo.
Za večerjo sem pa dobil jaz v istem lončku kavo. Torej pomislite malo, ali je to higiena!? Dijak
Brezobzirnost mladine
Iz šole grede sem opazil v mraku pred neko vilo družbo razposajenih dijakov, ki so se med seboj škodoželjno hihitali m muzali lakoj se mi je zdelo, da nekaj kujejo. In res: Eden izmed njih se splazi k vhodu in začne na vso moč pritiskati na električni zvonec. Pri oknu se pokaže obraz stare gospe, ki sicer prijazno, vendar spričo takega zvonjenja nekoliko razburjena vpraša:
»Kaj želite, prosim? Kdo je?«
»Nekaj zelo važnega. Pismo imam za vas,« odgovori smrkavec. Gospa preplašena skoči od okna in odhiti odpirat.
Zdajci planejo vsi rogovileži k vratom in pritiskajo kakor blazni na zvonec. Ko se gospa prikaže pri vratih, odmotovilijo z divjim krohotom vsak na svojo stran. Uboga gospa je vsa premražena spoznala, da ie postala žrtev nesramnih paglavcev.
Ali niso zlikovci, ki si dovoljujejo take potegavščine, vredni najstrožje kazni od šolske oblasti, če že ne od policije?	Tin*
Letos je zelo moderno ozelotovo krzno. V nasprotju s perzijanerjem je bolj pisan in večstransko uporaben. K plašču ali jopi iz ozelotovega krzna
ELITNA KONFEKCIJ*
MARIBOfi
prinaša vedno naj novejše
UGANKE*?]
KRIŽANKA
Pomen besed :
Vodoravno: 1. kratica za športno! društvo; reka v Aziji. 2. struja; frankovski kralj (leta 814.). 3. reka na Nemškem; pleme. 4. cvetica (anemone hepatica). 5. površinska mera; kradljivec; kratica za glasbeno delo. 6. levi pritok Drave. 7. boter; gledališki prostor. 8. azijsko gorovje; pripadnik starega slovanskega plemena. 0. žensko ime; ime številnih rek keltskih in germanskih dežel.
Navpietio: 1. moško im«; znak za politične osumljence v Avstro-Ogrski. 2. prislov; blato. 3. žužkojed (talpa europaea); ameriška mačka (kugu-ar). 4. grška boginja lova. 5. naziv semitskih narodov za boga; osebni zaimek (sklon); zemeljska oblika. 6. vas v blejski okolici. 7. zemeljska oblika; žensko ime. 8. predlog; red. 9. mednarodni avtomobilski znak za Grško; staro grško mesto.
ČAROBNI LIK
ZAKAJ?
»Zakaj se ml zdi, kakor da bi te me ljudje iiogibalit• mi je ondan položilo mlado dekle. Ne boljša ni ne slabša od drugih, vesele nravi je In prijetne zunanjosti. In vendar loži, da ne more dobiti primerne družbe, še več: zdi se ji, da se ljudje njenih let v njeni družbi ne počutijo dobro. Ce bi deklice ne poznala tako dobro, bi dejala, da si vse to najbrie samo domišlja. Ker jo pa VS precej časa pobiiie poznam, si mislim, zakaj v družbi nima dosti uspeha.
To dekle je še tako mlado in prostodušno, da ne ve, kako nevarno je, če si v družbi presebičen. Ni dolgo tega, kar sem brala, da imajo zdaj v Ameriki nov poklic: poslušalce in poslušalke. Dolžnost teh ljudi ni, da poslušajo nove radijske aparate ali pa kakšno opero, temveč da poslušajo svoje bližnje. Greš v takšno ,posredovalnico' za poslušalce in si najameš poslušalca ali poslušalko za uro ali dve. Ti dve uri imaš pravico govoriti, govoriti in še govorili; edina dolžnost poslušalca je, da tiho posluša in odgovarja na tvoja vprašanja. Pardon — Se eno dolžnost ima: molčečen mora biti. Baje se novi poklic dobro obnese.
Naša junakinja je pa pravo nasprotje takšnega poslušalca. V vsaki družbi hoče imeti glavno besedo In govori v neskončnost. In kar je še posebno usodno — samo o sebi pripoveduje. O vsem, kar je z njo v zvezi in se nje tiče: o svojih sanjah, o svojih oblekah, o svojih doživljajih. S slapom svojih besed primora poslušalce v molk, družba postane enolična, prične se dolgočasili, zmanjka novih idej, ki jih navadno zbude duhovite pripombe tega ali onega, in počasi sl vsi že/e, da bi se smeli posloviti.
Ce hočeš, da bi te v družbi radi imeli, če hočeš, da bi tvoji znanci dejali o tebi: »Prijetno dekle je,« bodi dovolj nesebična, da privoščiš kak-
Morda ste Izmed tistih, ki v zdravniških čakalnicah pridete poslednji, pa vendar prosite: »Dovolite, da vstopim prva, tamo plačala bom,* in vas tri četrt ure ni ven.
Morda Imate navado, pozdravljati svoje znance z besedami: »Joj, kako slabi ste videti danesl Ali ste mogoče bolni?«
Morda Imate navado, da si pri ljudeh Izposojate denar, čeprav samo drobiž In čeprav ga o prvi priložnosti vrnete?
Morda imate navado, govoriti lepo o sebi in slabo o svojih bližnjih?
Morda se prilepite na človeka In ne Izpustite niti minute, da mu ne bi pridigovali, kako naj tlvl, pač samo zato, ,ker mu hočete dobro"?
Izprašajte sl vest, včasih je to prav kratkočasno in potrebnol Saška
Pomen besed, navpično in vodoravno: 1. števnik, 2. gradivo, 3. sel, 4. Šport, S. začimba.
OBRATNICA	<
Risan — meso — ravna — Bilo —• Ruma — trese — Apis — nato —; sloga.
Besede obrni tako, da dobiš nove; besede, katerih začctnice ti dajo zna-; no mesto.
*
ČAROBNA ZLOGOVNICA 2. — ~ — ;
Iz zlogov bi, da, da, ka, ka, kil,; na, na, ro dobi vodoravno in navpič-; no: 1. šahovsko potezo, 2. shranje-; valni prostor v kopališču in 3. abesinsko pokrajino.
*
PREMIKALNICA
OKSIDACIJA
MORILEC
DELAVNICA
DUHOVNIK
MANDARIN
Besede premikaj tako, da dobiš navpično tri zemeljske razvojne dobe.
*
OPEKE
Ljubljana, Mesini trg 9 Tei. 2^-56
Pravilna rešitev: začetni vrstici narodne pesmi.
Rešitve ugank iz preišnie številke
RCIITEV KRIŽANKE
Vodoravno po »liti: 1. pp. gospod. > rok, slana. 8. Atos, ano. 4. SoStanJ, K ; 6.	ep, oui, ur	6. k. ftpai.lja.	7. skl,	amen.
8.	Otoče, Edi.	D. Latene, at.
Navpično: 1 praSek, ol. *. Potop. ata. t.	kot, Skot. 4.	Stopič.; 6. os,	Ana n.	6.	slanina. 7. panj,	Ime. 8 ono,	ujeda.	e.	da,
granit.
Reiltev ttavilnlka: Gradac dolina, Martin, Golica, medica. Cetina — Gorica.
ReSite« premik alnloei Himara — Valona — Tohruk.
Rosita« iarobiMR« lika: l. nol, I. nered, I. Morales, 4 telod, 6. ded.
ReSitav atopnlai 1 M. 2. M. A., S. mat, 4. mati, 5 mirta, 0 Martin
Rotita« pototnlut učiteljica.
šno besedo tudi komu drugemu. Navadi se poslušati, zakaj lo je še vse težje kakor duhovito pripovedovati, zato pa tudi vse bolj hvaležno.
•
»Zakaj moj mož tako rad sam hodi na izlete, mene pa pušča doma, kjer se tako strahovito dolgočasim? Nekdaj je bilo drugače.«
Ljuba mlada gospa, ki tako govorite, najprej bi vas vprašala tole: »Ce se že tako pritožujete o ,kroničnem dolgem času', zakaj ne poskrbite za najnaravnejše razvedrilo mlade ženske: zakaj nimate otroka?« Medtem ko boste na to vprašanje iskali odgovora za svoje opravičilo, si dovoljujem govorili dalje.
Nekoč ste šli z možem na smučarski izlet. To je bilo dobro leto dni po poroki. Ko ste po neštetih ,ohih' in ,ahih' prilezli ha vrh hriba, sc je pričelo:
»Ljubček, povej, katero streme /e za desno nogo? Uh, kako se to težko zapret AH mi hočeš malo pomagati?«
Vaš dobro vzgojeni mož vom je pomagal, čeprav ne prerad, v zadregi, ki jo občuti malone vsak moški, kadar mora vpričo drugih pomagali v takšnih malenkostnih zadevah svoji življenjski družici. To oslane menda moškim še iz deških let, ko je ta zadrega ujeta v zaničljivi prezir: »Punco so preneumne za nas, lanteh To ni prav, toda tako je.
Vaš moi vam je moral na tistem Izletu še dostikrat pomagati. Ob koncu Izleta je podzavestno čutil, da lo ni bil izlet, vse prej pokora. Rad vam pomaga, kadar gre za važne, resne zadeve. Dolžnost slehernega človeka je pa, da se sprijazni tudi z neprijetnimi stranmi življenja In sprejme na svoje rame hkrati z zabavo tudi tisto, kar je potrebno, da ostane zabava res zabava. Tisto smučanje je bilo pa zabava samo za vas, ne pa tudi za vašega moža.
skoraj prav tako kakor z o pametni In nespametni ženi. Pametna žena se razlikuje od nespametne samo v enem: moža zna s svollm vedenjem v zakenu prepričali, da je še zmerom tisto dekle, ki se je van/o nekoč zaljubil, pa čeprav sla preživela skupaj že dolgih dvajset let.
*
•Zakaj Imam občutek, da ljudem nisem simpatična?«
»Zakaj ne morem dobiti sebi primerne družbe?«
»Zakaj se je toliko mojih prijateljic že omožilo, samo jaz ne?«
Zakaj?
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek: Ričet, kisel krompir. Zve. čer: Zabeljeni makaroni, solata.
Petek: Krompirjeva juha, kislo zelje, ajdovi žganci. Zvečer: Krompirjev riž.
Sobota:	Goveja	juha	z vlivanci,
sladka repa, krompirjev pire. Zvečer; Mlečen močnik.
Nedelja: Goveja juha, telečja pečenka, pražen krompir, solata. Zvečer: Govedina od kosila v solati, kava.
Ponedeljek; Fižolova Juha, zabeljeni široki rezanci. Zvečer: Guljaž.
Torek; Jota. Zvečer: Mlečen močnik.
Sreda: Prežganka, praženec. Zvečer: Pljuča s krompirjem.
Jedilnik za premožnejše
Četrtek; Zdrobova juha, sirovi žlikrofi, kompot. Zvečer:	Pražena
Jetra.
Petek: Zelenjavna juha, pražen riž. solata, kompot. Zvečer: Palačinke z marelično marmelado.
Sobota: Kruhova juha. goveji zrezki, krompir v kosih, solata, riževi klo-bučki«. Zvečer: Džuveč.
Nedelja: Goveja juha z rezanci, nadevane telečje prsi2, mešana solata, kompot, flancati3. Zvečer: Narezek, čaj, pecivo.
Ponedeljek; Goveji jezik*, pražen ohrovt, solata, kompot. Z ve čer: Sarma.
Torek; Jota, ocvrte češplje. Zvečer: Sara. svinjska glava, hren.
Sreda: Gobova juha, ruski biftek5, solata. Zvečer: Kislo zelje, kranjska klobasa.
Pojasnila:
‘Riževi klobučki; 17 dek opranega riža skuhamo na mleku. Pridenemo 7 dek zmletih orehov in sladkorja, da je dc-volj sladko. Ko se riž nekoliko shladi, ga devljemo po žlicah na de. sko, posipamo z moko in razrin^mo kupčke z lesenim kladivcem. Krpicam damo obliko trikotnika, denemo nanje kupčke marelične marmelade in jih zvijemo tako. da dobimo koničaste klobučke. Klobučke pomočimo v raztepeno jajce, povaljamo v kruhovih drobtinah in jih ocvremo. Ocvrte povaljamo v nastrgani čokoladi.
J Nadevane telečje prsi: Telečje prsi nam že mesar pripravi, da Jih lahko nadevamo. 2 drobno sesekljani čebuli
Eleganten plošč iz perzijanerja — v novi, elegantni obliki. 2ivotu se priloga, spodaj Je pa nekoliko zvončasto ukrojeno. Spodnja ogala sta zaokrožena. Zraven spada čepica, podobna baretu, prav tako is perzijanerja.
lahko oblečete tudi športne čevlje in športno krilo, k perzijanerju ga pa ne morete. Pa tudi sicer to pisano krzno zelo elegantno učinkuje.
zarumenimo na masti in dodamo 12 dek riža. Riž pražimo toliko časa, da postane prozoren. Potem ga zalijemo z juho, malo osolimo in opopra-mo, pokrijemo in dušimo do kraja. Ko je riž mehak, ga ohladimo in ir.u primešamo 2 stepeni jajci. Vse skupaj zmešamo in napolnimo z nadevom prsi. Vdolbino sešijemo, osolimo in pečemo pečenko počasi dve uri.
»Flancati: Od neke naše naročnice smo prejeli tale recept: Flancati brez masla ali smetane so bolj rahli in lahki. Vzamemo četrt kile bele moke, 3 rumenjake, 3 žlice dobrega belega vina. 1 žlico sladkorne moke in ščepec fine drobne soli. Testo naredimo mehkejše kakor za rezance, ga dobro po-gnetemo in ga pustimo počivati 8 do 10 minut. Nato ga razvaljamo na nožev rob debelo, zrežemo s koleščkom za testo poljubne kose in jih zlagamo v razbeljeno mast. Ko jih polagamo v ponev, ponev vsakokrat malo potre semo, da flancati lepo vzkipijo. Ko so na obeh straneh lepo zlatorumeno ocvrti, jih položimo v skledo in že tople potresemo s sladkorjem.
‘Goveji jezik: Goveji jezik operemo in očistimo vseh žilic. Kuhat denemo 6 korenčkov, glavico čebule, 2 stroka česna, 2 do 3 liste zelene, petršilj. Zelje denemo v lonec pol ure preje, preden je jezik skuhan. V lonec denemo tudi jezik, polijemo vse skupaj z mrzlo vodo in pustimo 3 in pol ure neprenehoma vreti. Ce hočemo, da je Jezik dober, mora biti tako mehak, da ga lahko z vilicami trgamo. Jezik dobro osolimo in opopramo. Ko Je skuhan, Juho odcedimo in jo denemo na mizo s prepečenimi kruhovimi kockami. Jezik zrežemo in ga denemo na mizo z vso zelenjavo, ki se je kuhala v Juhi. Ce nam pa ostane še kaj jezika, ga lahko porabimo drugi dan ali pa za večerjo. Zraven postavimo na mizo solato.
•Ruski biftek; Pljučno pečenko zrežemo na dva prsta debele rezine, jih potolčemo z lesenim kladivom in jih pustimo drugo na drugi ležati kakšne tri ure. Potem jih pečemo na masti 10 minut; šele petem Jih osolimo in opopramo. V zajemalko ubijemo jajce in jo držimo v vreli vodi toliko časa, da se beljak strdi, rumenjak pa ostane še tekoč. Vrh vsakega še rdečega ali prepečenega bifteka denemo takšno jajce. Mestno zakrknjenih jajc lahko denemo na biftek tudi ocvrta jajca.
neprijetnosti na potu, so ves denar zaupali svojim ženam v varstvo. Zene so potem ostale včasih mesece in mesece same doma in so z njim gospodarile, kakor so vedele in znale. Ker so morale same gospodariti, so se tega tudi do popolnosti naučile. Gospodarski duh so sčasom prinesle teko rekoč že s seboj na svet. Moški niso utegnili skrbeti za domače gospodarstvo, za hišo in posestvo. Za vse so skrbele žene.
Ni čudno torej, če so se ženske zavedale svoje sposobnosti in so zahtevale tudi pravice, ki so jim same od sebe pripadale. V družbi, doma in v javnem življenju so Američanke kaj kmalu prevzele vodilno vlogo. Razpolagale so z velikimi zneski in znale z njimi prav spretno gospodariti.
Danes je ugotovljeno, da je 80% vsega ameriškega kapitala v ženskih rokah. Zenske nalagajo denar v denarne zavode in žive od visokih obresti ali pa vodijo z glavnico še kakšne bolj zamotane račune.
Jasno je torej, da so si Američanke priborile svojo popolno samostojnost samo na denarni podlagi. Kdor ima v rokah denar, tisti je gospodar, pra. vijo ljudje. CeMma torej ženska v rokah denar, potem ni več odvisna od volje moških. Američanke so v tem pogledu postavile nešteto rekordov. Postale so moškim enake na vseh področjih. Za Američanko je vseeno, ali ona zasnubi moškega ali on njo. Cilj Je zmerom isti.
Denarna samostojnost Američanke
Evropke pogosto zavidamo Američankam njihovo samostojnost. Za naše razmere se nam zdi njihova denarna, zasebna in javna neodvisnost nedosežna. Ne moremo razumeti, da je v Ameriki večji del vsega kapitala v ženskih rokah.
Vsa ta samostojnost postane na mah jasna in naravna, če pogledamo zgo-dovino in življenje, ki so ga Američanke živele še pred nekaj sto leti. Ko so prvi kolonisti prišli v Ameriko, Je bilo v »novem svetu« še zelo malo žensk. Moški so se morali boriti za za služek in hoditi na dolga popotovanja. Zaslužili so navadno dosti denarja. Ker so se pa bali roparjev in drugih
Pazite na čevlje
Zaradi ogromne podražitve usnja so se tudi čevlji zelo podražili in je marsikomu zelo težko s svojimi skromnimi dohodki obuvati vso družino. Zato je danes bolj ko kdaj prej važno za vsakogar, da zna na čevlje paziti in jih varovati škodljivih zunanjih vplivov.
Najhujši sovražnik čevljev je mokrota. Ce torej hočete čevlje tega sovražnika obvarovati, Jih morate primerno impregnirati. Držite se spodaj navedenega preizkušenega pravila o impregniranju in vaši čevlji bodo tri. krat trpežnejši kakor sicer.
Čevlje, ki Jih nosite za vsak dan ali pa za šport, takoj nove namažite po podplatih z lanenim oljem. Mažite jih tako dolgo, dokler usnje sploh ne bo več vpijalo olja. Najbolje je, da laneno olje vlijete v kakšno zato primerno posedo in čevlje kratko malo postavite za več ur vanjo Paziti pa morate, da se olja napije samo podplat.
Zgornji del športnih čevljev impregnirajte z mešanico iz polovice lanenega in polovice ricinovega olja. Ce boste svoje čevlje tako varovali, bo vaš trud oblino poplačan.
lil
.
POZORI
PRIHOD-
NJIČ:
•
Otroška
jopica
Monodrami — entel — ažur gumbnice — (Sutnbi — pllse fino In hitro izvrši
Molele &1fUUeš
LJUB LIANA. Frančiškanska ulita nasproti Uniona
Vezenje perila, predtlsk ženskih ročnih del
Kopanfe
Ut legata
Marsikdo Ima navado, da v kopala)
ka^i poje, drugi spet žvižga veselo popevko, mnogi pa zatrjujejo, da jim nikjer drugje ne Sinejo v glavo tako odlične ideje kakor med kopanjem.
Ste zmerom se mi je zdelo, da kopalna kad ne more tajiti nekakšnega sorodstva s postelj«. Nekaj toplega, tolažilnega, varnega veje od nje; človek se zlekne vanjo, a ne samo zato, da se umije, temveč tudi, da se spočije. Ali pa, kar je za nas sodobnike še važnejše: da se sprosti.
V sinjkasti topli vedi postanejo naši problemi vse lažji, bolečine se ublaže, skrbi se razblinejo. Topla kopel — bi skoraj lahko rekli — ne spada samo k telesni, temveč tudi k duševni negi! In če bd morala izbirati med razkošnim šestsobnim stanovanjem brez kopalnice in enosobnim s kopalnico — ne bi niti za trenutek pomišljala. Nerazumljivo nam je danes, kako so mogli ljudje prejšnjih dob živeti brez takšne dobrete, da. celo bati se posledic tople kopeli.
Toda, čeprav večina žensk danes ve, da kopanje spada k samo po sebi razumljivim pogojem nege, še zdaleč ne vedo, da utegnemo svojo polt neverjetno polepšati in zboljšati, če ji enkrat v tednu posvetimo nekoliko več časa. čemu ne bi torej staroslavno »sobotno kopanje« porabili v ta namen?
Zelo sulia polt rada kmalu ovene in se naguba ter izgubi svojo prožnost; zelo mastna polt je nagnjena k izpuščajem, madežem in mozoljem; tako osovraženo kurjo polt na rokah in nogah — vse to lahko s kopelmi ozdravite ali vsaj zboljšate.
Za suho polt
Po vroči kopeli in običajnem umivanju z vodo in milom otrite svoje telo z grobo brisačo. Medtem pa segrejte stekleničko mandljevega olja, in sicer tako, da jo postavite v vročo vodo. Potlej z majhno, precej ostro ščetko vtrite to olje v svojo polt. Začnite pri vratu, ščetkajte se po ramenih in rokah in bodite posebno razsipni tam, Kjer se pokaže rdeče-pikčasta kurja polt. Pustite stekleničko z oljem v vroči vodi, da se olje ne ohladi. Nato se natrite s ščetko od kolen navzgor proti bokom, potlej pa spet navzdol. Ko je vaša polt obilno namaščena, začnite ščetkati v krogu in obdelujte eno minuto eno stegno, eno minuto pa drugo stegno. S tem polt poživite, ne da bi jo ranili. Ce je kl;ub takšnemu ravnanju še zmerom greba, nadaljujte ščetkanje z novim zalogajem toplega olja. Seveda je nemogoče, da bi že prvič izgladili vse grobosti. 2e po dveh ali treh takšnih kopelih bo pa vaša polt tako nežna,
Tlcaktiltoi nasveti
V votlino t?ga novodobnega električnega likalnika nalijemo vodo, ki med lignjem izpareva. Vri likanju s takšnim likalnikom odpade vsako škropljenje perila.
mehka in voljna kakor polt dobro-negovanega dojenčka.
če je le mogoče, pustite olje kakšnih dvajset minut učinkovati na svojo polt. Med tem časom bodite zaviti v kopalno brisačo. Cas vam bo hitro minil, če boste med tem časom masirali svoje noge, posebno podplate in med prsti. To storite tako, da si t dlani vlijete toplega olja. Nato pa se po celem telesu namilite ln splaknite a vodo ali pa še bolje prhajte. Naposled se natrite s kolinsko vodo. To zelo dobro učinkuje, ker osveži in hladi kožo, zapre znojni ce in da človeku prekrasen občutek živahnosti.
Takšno kopel in ščetkanje z oljem bi si m«rali vsaj enkrat na teden privoščiti.
Za mastno polt
Ce imate mastno polt, poskusite s temle preprostim sredstvom:
Zmešajte skodelico ovsene moke, mandljevih otrobov in dobrega milnega praška. Kakšne tri žlice te zmesi dajte v pripravljeno vrečko iz tenčice, veliko 4 cm t kvadrat, ki jo dobro zavežite. To vrečko zmočite in se z njo drgnite po celem telesu z obrazom vred. Kmalu se bo pokazala mehka, dobrodejna pena. Vsako takšno vrečko lahko trikrat uporabite, če svoje telo pri vsaki kopeli z njo odrgnete, bodo odvečna maščoba, madeži in zajedavci, ki jih povzroča maščoba posebno na hrbtu in rokah, kmalu izginili.
Krvni obtok
Neki star, izkušen zdravnik nam je priporočil izvrstno - sredstvo zoper le-niv krvni obtok. Majhno, a res grobo vrečko za umivanje zmočite v slani vodi, ožmite in se z njo močno drgnite po vsem telesu. To sicer ni preveč! nežen postopek za vašo polt, a prav I prijeten, če se mu privadite.
Druga pot do Istega cilja je pa tale: v kopalnici si pred kopanjem pripravite skodelico grobe kuhinjske soli. Ko sedite v kadi. se s soljo v prgišču zdrgnite po vsem telesu. Postopek končajte s tem. da se oplaknete v mrzli vodi ali pa prhate. To bo zadostovalo, da vam bo začela kri hitreje plati po žilah.
In še nekaj: Ne pozabite, da topla kopel odpre znojni ce in da morate zato pred kopeljo svoj obraz natreti s kakšno dobro nočno kremo. Pustite j- na obrazu, dokler se niste skopali. Po kopeli pa, ko ste tudi obraz dobro izmili, vzemite brivski čopič in se z milom odrgnite po celem obrazu kar povprek. Mehak čopič ne škoduje in pospeši kroženje krvi.
Tele pa na uho: Kdaj pa kdaj si privoščite to razkošje, da vodo odišavite z dišečo kopalno soljo in jo z boraksom omehčate To vam bo vaša polt tisočero poplačalal
Če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila.
potem sezite po »Družinskem tedniku«!
Kadar elektrika ne gori
»Joj, elektrika ne goril« slišimo večkrat vzdihovati riekatere gospodinje. Ne vedo si pomagati in čakajo, da se vrne mož domov, ki bo popravil, kar se je pokvarilo.
Pred vsem bi morala imeti vsaka gospodinja pri roki kakšno petrolejko ali pa vsaj svečo, da si lahko takoj luč prižge. Veliko je pa tudi gospodinj, ki si znajo same pomagati. Kako neki?, boste vprašale. Le malo spretnosti in poguma, pa gre. Najprej pogledamo, ali morda niso pregorele varovalke. Dobro je, če imamo zmerom po kakšno varovalko doma, da z njo lahko zamenjamo pregorelo. Ko se lotimo tega dela, velja pravilo: previdnost.
Najprej si dobro obrišemo roke; vlaga je zelo nevarna, ker je dober prevodnik toplote in elektrike. Na tla ali na stol, na katerega stopimo, položimo kos časopisnega papirja ali pa debelo krpo. Ce je varovalka pregorela, Jo zamenjamo z novo.
Včasih se pa zgodi, da med likanjem z električnim likalnikom kar na lepem ne greje več. Morda je pokvarjen likalnik, morda žica, lahko pa tudi stikalo. Ko smo kupili šivalni stroj, smo z njim vred dobili tudi od-vijač, ki nam bo pri delu zelo dobro došel.
Najprej pri števcu odvijemo varovalke in tako preprečimo, da ne pride tok v cevi, ki eo napeljane po stanovanju. Z odvijačem odvijemo vijake pri stikalu in pogledamo, ali so varovalke v stikalu cele Ce je varovalka pregorela, jo zamenjamo z drugo, ki jo za nekaj dinarjev dobimo v vsaki elektrotehnični trgovini.
Drugih popravil se pa rajši ne lotite same, ker lahko kaj pokvarite. Takrat pokličite strokovnjaka, ki bo ve'če opravil svoje delo.
še enkrat: pri takšnem delu naj velja pravilo: previdnost, previdnost, previdnosti
Eden proti osmim
JPIIPRRR ■ c mi ima velikansko premoč, vzlie • temu pa partije ne more dobiti. Po-■ glejte! Beli igra Kc3Xb2 in črna trd-fm \ njava Je ujeta. Ker ima črni belega -lovca, ki belemu kralju ne more *a-'	! Preti P01!® J« partija remis.
Trojna vprega
Drsalna obleka, kakršno so opazili na nekem elitnem ameriškem drsališču. Obleka pa ni samo športu ustrezajoča, temveč tudi lepa. Baržunasto krilo je zelo zvončasto ukrojeno. Iz istega blaga je tudi kapuca, zraven pa spada bela jopica iz angorske volne, ki je za današnje razmere pravo razkošje.
VAŽNIH KOZMETIČNIH ZAPOVEDI
O Svojega nosu ne pudraj vsake pol ure. Kajti naposled ne bo videti več nosu, temveč samo debelo plast pudra. Bazen tega Pa to tudi za polt ni zdravo. Napudraj se samo takrat, kadar je to neobhed-no potrebno, a si moraš poprej polt dodobra izmiti in na novo namazati s kremo.
O Tvoja kvasta za pudran je mora biti še bolj snažna kakor tvoj robček. Zato rajši uporabljaj koščke vate, ki jih lahko vsaj enkrat na dan menjaš. Svojo veliko kvasto pa operi v topli milnici.
O Za svoje lase uporabljaj ščetko in jih nikar ne češi z vlažnim glavnikom, da bi jim dala vtisk nege. To zaleže za nekaj minut, a se kruto maščuje, kajti lasje tako ne izgube samo svojega leska in barve, temveč postanejo sčasom krhki bi uporni. Dosti bolje je, če na ščetko razmažeš nekoliko redke briljantine tn z njo pogladiš lase.
O Ustnice si ne našminkaj prej. preden si nisi prejšnjega rdečila dodobra obrisala, Z majhnim koščkom vate ali čistim robcem, namočenim v olje ali voda to kaj hitro storiš. Ko se znova nardečiš, bo rdečilo belje držalo ln se dalo bolje razdeliti,
©Po umivanju svoje roke temeljito obriši in posuši, preden greš z njimi na zrak. Vlažne roke na zraku rade razpokajo. Ko si brišeš roke, nikoli ne pozabi kožice za nohti pritisniti nazaj. S tem preprečiš, da ti neprijetna kožica ne priraste k nohtu.
O Nikoli ne odlašaj, da ne bi od časa do časa dala svojih zob pregledati pri zobnem zdravniku. Majhno popravilo o pravem času ti prihrani dosti bolečin in denarja.
©Lepotičenje čez dan se mora od lepotičenja za večer temeljito razlikovati. Za dnevno luč moramo z barvami naše naravne barve samo nekoliko poživiti, sicer pa podnevi ne smemo biti popolnoma našminkane. Za večer in za umetno razsvetljavo moramo pa uporabljati močnejše barve in okolica lahko opazi, da smo si skrbno nalepotičile svoj obraz.
O Poleti ne uporabljaj istega parfuma kakor pozimi. V vsaki letni dobi mora biti pa neprisiljen in nevsiljiv in se mora har. monično skladati s tvojo osebnostjo. Preštudiraj torej najprej svoj tip, potlej si pa kupi takšen parfum, ki se ti bo podal — če ga sploh uporabljaš.
©Za čiščenje nohtov nikoli ne uporabljaj ostrih predmetov, j Paličica iz pomarančnega le- ■ sa in kovinski čistilec, ovit s koščkom : vate, tl čisto zadostujeta. Ce si laki-: raš nohte, si enkrat na teden z etrom; odstrani lak in jih pusti nelakirane vsaj eno noč, da bodo spet svobodno; zadihali.	j
CN Teh deset kozmetičnih zapo.: tm vedi velja za vseh 365 dni,: W brez izjeme. Pogoj je rednost: in skrbnost. Kot deseta, a ne zadnja: kozmetična zapoved velja ura svežega: zraka. Naužijmo se ga po možnosti na sprehodu, pri slehernem vremenu.' če le mogoče zgodaj zjutraj.
Beli na potezi dobi
»Zakaj ne bi mogel zmagati?«, bo marsikdo izmed bralcev vprašal. »Enostavno bom prodiral s prostim kmetom na h8« (docela pravilno, dragi bralec!), »črni kralj ga ne more ujeti« (saj ga sploh ne bo preganjal), »naredim dani*. in zmaga Je v žepu!«
Ce zares tako mislite — potlej, cenjeni bralci, si dovoljujemo nasprotovati!
Po potezah 1. h3—h4 b5—b4l, 3. h4—h5 Kb6—a5!, 3. h5—h6 Ka5—a4. 4. h6—h7 b7—b5, 5. h7—h8 dama?, a7—a5! je črni v tako čudovitem patu. da si lepšega ne da misliti!
Ce hoče beli zmagati, mora kmeta izpremeniti v skakača — in po 5. h7— h8S! a7—a5, 6. Sh8—g6! f7Xg6, 7. f6— f7 g6—g5, 8. H—18 S! g&—g4, 9. Sf8—• e6! d7Xe6, 10. d6—d7 e&—e5, 11. d7— d8S! e5—e4, 12. Sd8—b7(e6) e4—e3. da s potezo Sb7—c5 mat!
Dva konja sta v bitki padla, tretji je pa zmagovito prispel na cilj!
Če se konji splaše...
Ali ste že kdaj gledali konje, ki so se splašili? Ne? Nekaj strašnega je to — človeku se lasje ježe. Pokazati vam hočemo tak prizor:
Tudi lioja je šport
Malo je žensk, ki bi vsako jutro posvetile nekaj minut Jutmji telovadbi. Bodisi, da za to nimajo dovolj časa. bodisi da so prelene. To napako poleti še nekako lahko popravite. Ce ste kje na počitnicah, hodite na dolge izpre-hode in tako nehote pretegnete svoje mišice. Drugače Je pozimi. Takrat Je skoro vsaki ženski potrebno veliko, veliko dobre volje, da se tudi v najhujšem mrazu odpravi na lzprehod. Navadno ob takšnih dnevih samo zmrzlo gledamo skozi okno in se po-
tem opravičimo sami sebi, češ da je; danes res premraz za lzprehod. :
Takšna lenoba se pa pozneje ime-; rom maščuje. Telo postane mehkužno.: vso zimo nas zebe. Vse drugače bi se: počutili, če bi se tudi pozimi držali! pravila, da se moramo vsak dan vsaj: za eno uro dobro izprehoditi. Vedite. 1 da je tudi hoja sama na sebi posebiie! vrste šport. Med hojo in hojo Je pa: velika razlika. Hojo smemo samo takrat Imenovati šport, če stopamo čvr-: sto in globoko dihamo. Po takšni hoji: se vselej počutimo sveže in nimamo utrujenih nog. Ce pa hodimo počasi in leno prestavljamo noge nas vselej obide neka čudna utrujenost. Noge nočejo in nočejo naprej. To ni šport! S takšno hojo se samo še bolj polenite.
Pri pravilni hoji je najvažnejše pravilno dihanje. Zrak vdihavajte enakomerno šest sekund. Pri tem imejte usta zaprta, dvignjeno glavo ln vzravnana ramena. Držite se neprisiljeno in hodite lahkotno. Po takšnem neprisiljenem izprehodu se boste dobro počutili in izvrstno spali vso noč.
Plačajte naročninol
Mat V 8 potezah
Rešitev: 1. b7—bas šah Tb5xb8, 2. &7Xb8Sšah Kcfi—d6. 3. c7—c8 S šah Kd6—e8, 4. d7—d8 S šah La5Xd8, 6. e7Xd8Sšah Ke6—f6 6. g7—g8 S šah Dg5Xg8, 7. nxg8 8šah Tg3Xg8, S. h7Xg8 S mat.
Rešitev problema St. 101
1. Se 5—c4
2. Dh6—d6
3. Dd&—14 mat 1.........
2. Dh6—e3 šah
3. De3—c3 mat
Na 1 Kb4 sledi 2. De3.
Kc5xc4 c6—c5
Kc5—d4 Kd4Xc4
Rešitev problema št, 102
1. Sb6—d7	Ke4—d5
2. Df2—c5šah	kar koli 3 Dc5—e5 ali Sd7—f8 mat.
1............... S	kamor	koli
2. Df2—f3 šah	Ke4—d4
3. Df3—d3mat.
Pozimi vas rado zebe v noge, posebno če imate čevlje s tenkimi podplati. Ali ste že kdaj pomislili da sc dado iz ponošenih klobukov urezati prijetno topli vložki, ki vas bodo temeljito varovali mraza?
MtOSDISKl TISDfVZK
1«. t 194L
LJUBEZENSKI ROMAN MLADEGA DEKLETA
NAPISALA ANNY PANHUYSOVA PREVEDLA K. N.
/y' \ \ 0*'
RAZPOTJU
S8. nadaljevanje
In potlej je Sabino in Egona čakalo dolgo zasliševanje. Sabininih staršev niso pustili noter, da bi ju obiskala.
Dolgo zasliševanje, skrivno namiga vanj e in podtikanje nemogočih dejstev je Egona naposled tako rasdražilo, da je komisarju kratko in mrlo zabrusil, da mu ne misli več odgovarjati.
Sedel je v majhni celici, kakršne so pač celice v preiskovalnih zaporih: z zamreženimi okni. Egona je najbolj bolela zavest, da mora tudi njegova ljubljena Sabina piti to čašo gorja. Tudi ona je sedela za zamreženimi okni. In ne da bi se oba najbolj trudila, da bi našla sled za izginulim otrokom, ko jima že policija pri tem noče pomagati, ampak morata sedeti tukaj in se ne smeta nikamor ganiti. Otroka pa ugrabitelji lahko med tem časom odnesejo že na konec sveta.
V	samoti, v zaprti celici, postane marsikaj, kar se nam zdi v svobodnem življenju neodpustljivo in razžaljivo, popolnoma nepomembno. Tako je Egon že davno iz srca obžaloval, da se je zadnje dni tako nepopustljivo vedel nasproti Sabini. Zakaj morebiti ju sploh aretirali ne bi bili, če bi bil tisti večer po Lottnem izginjanju ostal pri Tannovih in če se s Sabino ne bi bila sprla zaradi njenega očeta. Zaradi njegovega nepremišljenega vedenja se je stvar zazdela komisarju sumljiva i > tako ni čudno, da ja moral s Sabino vred že drugi dam v preiskovalni zapor.
A sam bi bil to še prenesel. Naj-hujže je bilo to, da je morala tudi Sabina spati v preiskovalnem zaporu, pod isto streho, za zamreženimi okni. In vse to samo zaradi njegovega sovraštva do Sabininega očeta.
Spomnil se je besed v očenaSu. besed, ki Jih je včasih v sirotiAču kot majhen deček molil, ne da bi vedel, kaj pomenijo. Besed: »In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom...«
In tisto minuto Je Egon Stem Sabininemu očetu prav vse odpustil
XXXXII.
Tri dni in štiri noči je bila že Lota v Loninem stanovanju, ko se je tistega opoldne Uza Webrova vrnila domov s sporočilom, da bo mala Lotica čez dva dni odpotovala. Njen cirkuški prijatelj se že pripravlja na pot in je tudi za otroka priskrbel potrebne listine.
Potlej se je pa na vsa usta zasmejala, rekoč:
»Lona, vesela bedi! Nakana se nama je tako izvrstno posrečila, kakor sva si le mogli želeti. Pomisli, v današnjem časopisu berem, da policija ni aretirala in priprla samo svetlolase lutke, temveč tudi n. 'nega ljubčka. Vidiš, moje pismo policiji le ni bilo brez uspeha!«
Lona bi bila morala zdaj zavrisniti od veselja, ker so se Ji njeni maščevalni naklepi doslej popolnoma posrečili. A niti na misel Ji ni prišlo kaj takšnega. Narobe. Ko je znova in znova prebirala časopisno poročilo o aretaciji Sabine Werdnove in njenega zaročenca, Jo je vsaka beseda zadela kakor puščica v njeno srce.
Ilzi Webrovi to kajpak prav nič všeč ni bilo.
»Tako se držiš, kakor bi tl bil kdo na kurje oko stopil. Sicer si pride pa jutri dopoldne moj prijatelj ogledat otroka.« Ko Ji Lona tudi nato ni nič odgovorila, Je Ilza postala nestrpna:
»Spregovori že vendar! Sicer pa mislim, da vem, kaj Je vzrok tvojemu trmastemu molku. Predolgo si bila skupaj z otrokom in zdaj ti Je že žal, da mora oditi.«
»In če jo obdržim?« se Je opogumila Lona.
Ilza Je grozeče, s stisnjenimi ustnicami siknila:
»Potlej bom svoje maščevanje opravila brez tvojega pristanka.« Lona ji ni odgovorila. Odšla je v drugo sobo k otroku, ki se ji Je bil že popolnoma privadil. Kljub temu, da je mala Lotica neprestano želela nazaj k svoji novi mamici, Jo Je znala Lona zmerom tako prepričevalno potolažiti, da Je za nekaj časa pozabila, kje je.
In Lotica je tako ljubko in prisrčno pripovedovala o svoji novi mamici, kako 1o ljubkuje in Je dobra z njo. Ali naj zdaj zlorabi otrokovo zaupanje? Zdaj se je že hudo bala za otrokovo nadaljnjo usodo. Zato Je Ilzi Webrovi dejala. da mora otrok najmanj še ne-
ka] dni ostati pri njej, ker se J«
prehladil in mora poprej, preden odide na dolgo potovanje, popolnoma ozdraveti.
»Ali si blazna, ali si popolnoma blazna?« se Je nanjo zadrla Ilza. »Ali misliš, da bo moj prijatelj zaradi pritlikavke osem dni dalj ostal v Berlinu, ko je svoje posle že končal? Nobenega ugovora ne trpim! Storila boš tako, kakor bom jaz ukazala. Sicer pa misli na vse, kar vem o tebi. Morebiti bi policijo še danes zanimalo, kdo Je napadel kraljico mode.«
»Ali mi groziš?« se Je prestrašila Lona.
»::e. Samo spomniti sem te hotela, da nimaš tako čiste vesti, da bi se smela tako kljubovalno vesti proti meni.« Potlej se Je oblekla in odšla od doma.
Lona je spet svobodneje zadihala. Torej zdaj Ji njena dična »prijateljica« že grozi. V lepo mrežo se Je zapletla.
Naslednje Jutro Je proti enajsti uri dopoldne prišel lizin prijatelj, ki naj bi malo lotlco vzel s seboj ▼ Pariz. Lona ga je kritično opazovala in spoznala, da ni preveč neoporečen možak. Na pogled še zdaleč ni bil tak, da bi mu bila Lona mirne vesti zaupala usodo Werdnove hčerke.
Kar prebadal Je z očmi malo Lo-tico in Lona je videla, da ji s svojim hipnotičnim pogledom ukla-nla voljo. Potlej se je Loni pomenljivo nasmehnil, češ:
»Stvar bomo že tako uredili, da bo prav. Kar brez skrbi bodite. V svojem življenju sem še drugačne zapletljaje spravil s sveta. Tako boječ izraz imate, kakor da bi se česa bali?«
Lona ni odgovorila.
Odkar Je videla Hzlnega prijatelja, se ji Je Lotica še dosti bolj smilila. Bila Je kar vesela, da sta Uza in njen spremljevalec naposled odšla.
Lotica je vsa vesela dejala:
»Maj me bo dobri gospod vendarle odvedel k starim staršem. Ali se ne bi mogla tudi nova mamica z menoj peljati k njim? Gotovo bi bili zelo veseli.«
»Tvoja nova mamica je že pri svojih starših, Lotica. Mudilo se Ji je, zato ni mo*rla po tebe priti.«
Lotica je bila dobro vzgojen otrok. Nikoli ni ne pri svojih starših ne pri Tannovih slišala ničesar, kar bi ji dalo slutiti, da se ne ujema z resnico. Zato jo Je bilo dosti laže kakor kakšnega predmestnega otroka, ki se že v naj-nežnejši dobi seznani s prevarami tega življenla, prepričati, da je vse res, kar ljudje govore.
In prav zato so Lono njene laži še dosti bolj pekle. Nerazumljivo Ji je bilo, zakaj na lepem občuti takšno bolečino ob misli, da bo mo-
Pri brivcu
»Kako želite, da vas obrijem?«
»Mirno in brez prelivanja krvi!«
Detektiv v gostilni
»Natakar! Prinesite mi rezance na Juhi, govejo pečenko in čokoladno torto!«
Natakar ga začudeno pogleda: »Gospod, kako pa veste, kaj smo kuhali, ko še niste videli Jedilnega lista?«
»Zato sem pa pazljivo pregledal madeže na namiznem prtu!«
Pravi zobje
Tonka: »EJ, Mira. kako lepe zobe imaš! Ali so pa res tvoji?«
Mira: »Ali so moji? Ali mlslU, da nisem zobozdravniku pošteno plačala?«
Sreda v skodelici kave
Prerokovalka gleda v usedlino črne kave in govori: »Vidim srečo za vas z mladim in lepim mladeničem, toda vašo pot bo križal nekdo drugi, star in grd.«
Stranka ogorčeno:	»Spet se bo
vmešal moj mož. ta mrcina...«
Nova skrb
»Čestitam ti! Slišal sem. da si se te dni oženU in se tako rešil vseh samskih skrbi!«
»Res je, toda zdaj si šele belim glavo.«
»S čim vendar?«
»Premišljam, kako bi se ločil.«'
Zloba
»Natakar, prinesite ml. prosim, pl-šče, toda, čisto mlado mora biti!«
»Potem bi bilo pač najbolje, da bi naročili jajce.«
ral* čez nekaj dni dekletce zapustiti, čeprav ni imela nikoli opravka z otroki in otrok nikoli ni prav ljubila. V njej se je porodilo neke vrste materinsko čustvo. Toda prepričana je Mia, da Je to posledica tega, ker Ji Je tudi mala Lotica tako prisrčno zaupala, posebno ker je iskala pri njej zatočišča pred grobo Ilzo.
Na lepem je tudi Lotica Lono prisrčno objela, rekoč:
»Ali me boš tudi potem rada imela, ko me ne bo več tukaj? Ko se vrnem domov, te bom š® večkrat obiskala.«
Lona si Je mislila:
»Nikoli, nikoli več me ne boš ooiskala!« In ob tej misli se Ji je oglasila vest. Zastrmela se Je v obraz male Lotice in na lepem so se njene črte zaostrile; zdelo se ji Je, kakor bi njen obraz postal večji, kakor da bi se spremenil v obraz Petra Werdna. Njegove oči so potemnele, njegove ustnice so v jezi trepetale. In ali ni slišala njegovega glasu ki Ji Je šepetal: »Kaj počenjaš z mojim otrokom?« Njegov pogled Je Lono kar
V 24 URAH
barva, pllaira in kemično tisti obleke, klobuke itd ftkrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd Pere, suši, monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
prebadal. Tik pred seboj je videla njegov obraz, njegove oči, njegova usta. Prestrašena Je poskočila, položila otroka, ki je začuden strmel vanjo, na divan in zbežala v svojo spalnico.
Bog nebeški, ali Je bil to privid ali imajo pa pokojniki res to moč, da se lahko vračajo na zemljo? V blaznem razburjenju je šepetala predse: »Kaj naj storim? Kaj naj storim?« Nobenega izhoda ni videla. Otroku ni mogla pomagati, ker se je bala lizine grožnje. Izmišljala si je vse mogoče možnosti, kako bi otroka obvarovala pariškega potovanja, a načrt za načrtom Je zavrgla, Naposled se je odločila, da mora biti naslednje Jutro zelo trda z Lotlco in s seboj in Jo pustiti oditi.
Kajti tudi Peter Werden z njo ni lepo ravnal.
A kljub vsemu prigovarjanju ln vsem opravičilom pred samo seboj Je bila nezadovoljna in zaskrbljena. Tista noč Je bila zanjo ena najstrašnejših, kar jdh je bila kdaj preživela.
BISIIOI
Izgovor Je dober._
Oče: »Izvedel sem, da sl najslabši učenec v razredu.«
Sin: »Ali morem zato. če je moj prednik zbolel ln ga ni v šolo?«
Narobe je razumel
»Ali že veš, Kovač je shujšal za petnajst kil?«
»Beži no, ali Je nalašč tako shujšal?«
»Ne. toda slepič so mu operirali.«
»Vraga.mar ta stvarca toliko tehta?!«
Predrzne*
Teta nečaku ogorčeno: »Ne, ničesar več ne boš dobil od mene! Ze prepogosto sl me naplahtal! Olej, da Izgineš! V bodoče si zame mrtev!«
Nečak: »No, prav. tetka, pa žrtvuj vsaj sto dinarjev za venec!«
Nič zato
»čudno, Jaz lahko pesnikujem samo ponoči!«
»Nič zato, saj te tako nihče ne sliši!«
Težki čast
»Najstarejše žepne ure so tehtale skoraj četrt kile.«
»Joj. kako težki časi so morali biti tedaj!«
V	žargonu
Trgovina z gramofonskimi ploščami Išče prodajalko. Mlado deklo se pride predstavljat:
»Koliko časa ste pa bili v prejšnji službi?« jo vpraša delodajalec.
Drug® Joti« J| Je Ha sporočila, da namerava na povabilo svojega prijatelja tudi sama odpotovati v Pariz. Lona je takoj vedela, za kaj gre. Torej tako se je hotela Uza izmazati za primer, da bi Jim policija prišla na sled. Sama bi morala potlej nositi vso krivdo.
»Torej zdaj se hočeš o pravem času zmakniti?« JI Je oporekla.
»Ne govori nesmisla! že zato, ker boš tl — že zaradi sebe same! — držala Jezik za zobmi, ne more ln ne bo prišlo do razkrinkanja. Dovolj denarja Imam, časa tudi. Pariz me mika — samo zato odpotujem.«
Lona Je sprevidela, da ne kaže
oporekati. Na lepem jo Je prešinila dobra misel. Celo nasmehnila se je ob njej.
»Nespametna sem,« Je dejala, »no bodi huda name, Ilza. Kar od-potuj. Ali ti lahko še kaj pomagam?«
»Hvala. Zdajle odidem nakupovat in se nekoliko olepšat, potlej se pa vrnem « Lona je Ilzi pripravila še skodelico kave. nato je pa Uza odšla z besedami:
»Ob petih se vrnem.«
Komaj je Ilza pete odnesla, že Je Lona Lotlco zbudila. Hitro jo je umila in ji medtem dopovedala, da morata kakor hitro mogoče v mesto. Med potjo ji bo že povedala, zakaj. Tudi Lona se je v naglici oble’'% potlej pa prijela otroka za roko in odhitela z njim po stopnicah.
Nc. cesti se je nekoliko razgledala, potlej je pa skočila v najbližji taksi ln se z otrokom odpeljala iz mesta.
Sele takrat je Lotica vpraSala, kam se peljeta. Lona se je zamislila. potlej pa odgovorila:
»Dete moje, ti ▼ sredo, Ja* pa ▼ nesrečo!« Lotica ni razumela teh besed.
xxxxm.
Robertu Tannu ln njegovi ženi na sodišču niso dovolili, da bi obiskala svojo hčer. Kakor strela z jasnega ju je zadela vest o njeni ln njenega zaročenca aretaciji.
Sabinin oče je hotel komisarju po vsaki ceni povedati, zakaj sta se njegova hči in njen zaročenec sprla. Seveda Je hotel pri tem žrtvovati svoj položaj In ugled, vse samo lz ljubezni do svoje hčere. Njegova žena ga Je komaj pregovorila, da ni storil nepremišljenega koraka, češ da sta pri izginjenju male Lotice Sabina in Egon tako in tako nedolžna in da bi z razkrinkanjem samega sebe ne škodil samo sebi, temveč celi družini. Gospa Marta je v svoji preudarnosti kmalu spoznala, da Sabine in Egona vendar ne morejo dolgo držati v zaporu, ker sta nedolžna in Jima torej ne morejo ničesar dokazati. Brez dokaza pa ne gre.
Skrbna gospa Marta, ki je bila Lotlco tako zelo vzljubila, je prejokala noči ln dneve zanjo. Mislila je pač, da Je otrok že mrtev, saj je Ilza Webrova zadevo res skrbno izvedla. Brez Lonine vednosti je namreč vzela Lotino belo oblekco, ki jo je imela na sebi pri ugrab-ljenju, in Jo okrvavila, potlej jo pa pustila na obrežju reke. Tam jo je našla policija, pač prepričana, da so storilci otrokovo trupelce vrgli v reka
»Od .Poljubljam vam roko, madame* do .Balalajke1.«
Novo leto
»Se nisem kupil koledarja za to leto, pa ne vem, kakšno je, navadno...«
»Ni navadno!«
»...ali prestopno?«
»Ni prestopno!« •
»Kakšno je pa vendar?«
»Brezmesno.«
Koruzni kruh
»Kako tl je všeč koruzni kruh?«
»Tako. tako «
»Zakaj pa ne?«
»Ker se bojim, da bomo začeli vsi kokodakati, če ga bomo še dolgo jedli.«
Tudi res
»Ali Je Januar v znamenju rib ali
v	znamenju device?«
»Letošnji januar je v znamenju krušnih kart.«
Očetov odgovor
Peter vpraša očeta: »Očka, kakšna glasba je klasična?«
Oče: »To je glasba, ki ti mora biti všeč. ne glede na to, ali ti Je res všeč ali ne.
Vendar že!
»Pomisli, včeraj sem praznovala svoj trideseti rojstni dan!«
»No, saj je bil že skrajni čas!«
Strupeno
»Ali imate knjigo Kako naj si obvarujem mladost in lepoto?1«
»Na žalost, gospa, Jo nimamo na zalogi, toda lahko jo naročimo.«
»Dobro, toda takoj.«
»Da, sr. tudi Jaz vidim, da so že mudi.«
V
pazite kaj bolnik pijel
Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, temveč fudl za bolnika mnogokrat važnejie od hrane!
Zato pijte Vi la Vaš bolnik čim češ če našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna
ono se rdečimi srci
Praspekte ta na potrebna navodila notlje gnus ta i meljem
Uprava zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
A čemu so umorili malo Lotico, ko vendar živi duši ni ničesar žalega storila?
Ko sta gospod in gospa Tannova tako ugibala, kaj bi bilo treba ukreniti, je zunaj pozvonilo. Služkinja je najavila gospodično Win-terjevo. Sabinina prijateljica Ema ni bila več v službi modnega salona Weilertovke, ker je bila tik pred poroko.
Takoj nato, ko je gospa Marta prosila, naj vstopi, je Ema že po preplašenih izrazih Sabininega očeta in matere sklepala, da je resnica, kar je bila brala v berlinskih dnevnikih: da so Sabino in Egona aretirali in ju osumili sodelovanja pri ugrabitvi male Lotice.
Ema je prišla na dan s ploho besed, da Tann in njegova žena še do besede niste mogla. Takoj je hotela k Sabini v zapor, da bi ji Izrekla nelcaj tolažilnih besed. Sabinini starši so jo komaj prepričali, da nje prav tako ne bodo pustili k njej kakor njiju ne. Potlej ji je moral Robert Tann povedati vse po vrsti, kako se je bilo zgodilo. In v Emini bistri domišljiji se je takoj porodila misel, da to nihče drug ni storil kakor eden izmed Sabinih sovražnikov. In po kratkem premišljevanju Je menila, da bi utegnil biti tisti skrivnostni mož, ki je Sabino napadel še takrat v Werdnovem stanovanju in za katerim prav tako niso mogli najti sledi kakor zdaj za ugrabiteljem male Werdnove hčerke.
Domneva se ni zdela tako neverjetna. A kje iskati zdaj, ko še pri prvem zločinu niso mogli najti sledu? In razen tega jim niti policija ni hotela pomagati. Kljub temu se je pa Tann odločil, da bo storil vse, kar je v njegovi .moči, da najde sled za storilcem. To se mu mora posrečiti, da osvobodi svojega ljubljenega otroka takšnega osumljenja. Svojo Sabino, o kateri se Je imel priložnost zmerom znova prepričati, kaj pomeni v njegovem življenju.
Tann se je odločil, da bo nemudoma odšel v Berlin in si tam najel zanesljivega zasebnega detektiva, pa naj stane, kar hoče. Pri tem mu bo Emina domneva še posebno prav prišla.
A tudi če bi našli krivca in osvobodili Sabino in Egona, male Lotice ne bo več. Okrvavljena oblekica na bregu reke Je bila jasen dokaz, da Je ni več med živimi.
»Upanje je pač zelo majhno, da bi Jo našli,« je menil Robert Tann.
»Da, upanje je zelo majhno!« je ponovila gospa Marta, ki Je stala pri oknu. Na lepem je pa na glas zakričala:
»Lotica prihaja, Lotica prihaja!«
Planila je k vratom, stekla ven. Robert Tann se Je z Emo debelo spogledal. Za božjo voljo, ali je sirota zaradi Sabinine in Lotičlne usode zblaznela?
Takrat sta pa tudi že zaslišala glasne vzklike v predsobju. Hitela sta pogledat; na hodniku sta zagledala tujo damo v črnini, malo Lotico Je pa že imela gospa Marta na rokah in jo ljubkovala. Od sreče je Jokala in se smejala hkrati.
Robert Tann se Je moral kar na steno nasloniti, tako Je bil presenečen. To je bilo za njegove uboge, izbičane živce preveč.
Talcrat Je pa že mala Lotica pritekla 1 njemu in ga objela. Ko ie tudi ostale pozdravila, Je stekla spet nazaj k dami v črnini, ki je presenečena opazovala veseli sprejem. Lotica Jo je predstavila:
»To Je Loni; zelo dobra Je bila z menoj, ona druga gospa pa ni bila. Loni mi je tudi v vlaku povedala, da sploh niste bili daleč odpotovali in da je bila to le laž!« Tako Je čebljala mala, a odrasli je kajpak niso razumeli. A opozorila Jih je s tem na tujko, ki Je stala ob strani in ki jo Je Lotica predstavila za Lono. Robert Tann jo Je pozval, naj vendar pove. kje je dobila otroka in od kod je. Lona Je prosila Roberta Tanna za razgovor na samem, med štirimi očmi. Tann Je bil takoj pripravljen in je Lono odpeljal v svojo delovno sobo.
Dal/e pnhoanjti
Emo-23
m*#?*.
Sto petnajst let grške zgodovine
Boj za svobodo
Toda preroki so se ušteli. 17. okto-b.a 1912. se je balkanska vojna začela, tri tedne nato, 8. novembra, so bili Grki že v Solunu.
Evropa se jame vznemirjati. Nepričakovana zmaga balkanske zveze grozi, ua bo vojni požar še razširila. Eolgarski kralj Ferdinand ima vkorakati v Carigrad, to pa ni všeč ruskemu carjm saj je bil Carigrad že od nekdaj vroča želja Rusije. Srbija ima prodreti do Jadranskega morja, to pa ne gre v račun Avstro-Ogrskij habsburška monarhija se zgrozi spričo naraščajoče moči svoje južne sosede. Velesilam se mudi posredovati, toda uspeha ni, ker Turčija ne mara plačati računa svojega poraza. Februarja 1913. vzplamti vojna na novo. Balkanski zvezi se je bila medtem pridružila še Črna gora Tri mesece nato se sovražnosti ponovno ustavijo. Turčija pristane na mirovne pogoje.
Prva balkanska vojna je prinesla Grčiji ostanek Epira, del Macedonije, Kreto in druge otoke v Egejskem morju.
Toda prva vojna je imela v sebi že kal druge. Dovčerajsnji zavezniki se sporeko pri razdelitvi Macedonije. Srbi, odrinjeni od Jadranskega morja, se ne morejo odpovedati še svojemu delu Macedonije. Toda Bolgari ostanejo nepristopni.
Spretna srbska diplomacija se tedaj sporazume z Grčijo zastran razdelitve Macedonije, misleč, da bo tako Bolgare laže pridobila za kompromis. Toda Bolgari, pijani od svojih zmag, se preveč zanašajo na moč svoje vojske, da bi se zadovoljili s kompromisom. Zato sklenejo iznenada napasti Srbe in jih potolči, še preden bi jim Grki utegnili prihiteti na pomoč. Medtem ko so pogajanja še v teku, medtem ko se Rusija trudi, da bi sprti stranki pobotala.' medtem ko Avstro-Ogrska pritiska pri svojih zaveznicah Nemčiji in Italiji, da ji dovolita obračun s Srbijo — medtem preide bolgarski vrhovni poveljnik general Savov v zahrbten napad na dotedanje zaveznike
Toda Srbi se ne dado presenetiti. Bolgarski napad se izjalovi. Grki zavzamejo Kavalo. Turčija, videč, da je trenutek ugoden, se pridruži zmagovalcem in za njo še Romunija. Berlin odkloni ponoven avstrijski predlog in noče nastopiti proti Srb ji. Bolgarija ostane sama. Obdana s sovražniki z vseh štirih strani, mora kapitulirati.
Grki dobe Solun in Kavalo. Egejsko morje se Bolgariji zapre.
Boj za hegemonijo
Leta 1914. Grčija ne ve, kako na) se odloči. Ali naj se pridruži antanti ali centralnima državama? Kralj Konstantin predlaga nemško - avstrijrko orientacijo. Venizelos je na strani zaveznikov. Le-ti zasedejo Solun. Venizelos izjavi, da je njegov protest proti zavezniški kršitvi grške nevtralnosti zgolj formalnega značaja. Ko se začne bitka za Dardanele, ponudi Venizelos zaveznikom 80 000 mož. Toda kralj dezavuira svojega ministrskega predsednika in ga prisili k odstopu.
Venizelova ideja je ideja o Veliki Grčiji, ki naj bi segala do kopenskih meja Egejskega morja. To bi mogla Grčija dobiti samo od zaveznikov, zakaj stroške bi plačala Turčija, zaveznica centralnih držav
Ko se leta 1917 Venizelos spet vrne na oblast, se Grčija odkrito postavi na stran zaveznikov. Toda Ve-nizelov sen se ne uresniči: zavezniki mu ne priznajo Carigrada
Neprestani uspehi vse od leta 1826. — izvzemši nesrečno . a kratkotrajno vojno s Turčijo — so grškemu nacionalizmu podelili silen polet. Nekateri nacionalisti so od samih zmag kar otopeli in izgubili smisel za razločevanje možnega od nemožnega. »Cesar nam zavezniki niso dali, si bomo pa sami vzeli.« Takšno je bilo geslo grškega nacionalizma po končani svetovni vojni.
V	maju 1919. se Grki izkrcajo v Smirni v Mali Aziji. Kakšen je bil konec anatolske vojne, naši bralci vedo: vojaki Kemala Atatiirka so Grke vrgli v morje. Grčija izgubi vzhodno Tracijo in se vrne v okvir skoraj istih meji. kakor jih je imela leta 1913
Poraz, ki ga je Grčija doživela v Mali Aziji, je ustvaril o RTŠki voiski napačno predstavo. Anatolska vojna je bila nepremišljena pustolovščina. Grški generalni štab ni poznal vrlin in hib svoiega nasprotnika. Predvsem je pa pozabil, da je za uspešno invazijo potrebna brezhibna oskrba vojaštva, za oskrbo pa zadostna mornarica. A mornarico je bila Grčiji v dobršni meri pogoltnila svetovna vojna.
Grškega vojaka torej ne zadene krivda za katastrofo grške ekspedicije v Malo Azijo. Grški vojak zna biti drzen in pogumen kakor kateri koli njegov sosed na Balkanu Prnvkaršnji boji v Albaniji so to lastnost potomcev starih Helenov na novo potrdiM
V začetku sedanjega, 20. stoletja Rova Grčija še ni imela svojih pri-rodnih meja. Sto let poprej se je začel njen boj za svobodo in za neodvisnost, boj, ki je rodil nepričakovano lepe sadove. Stoletja in stoletja pridušeni grški nacionalizem si je dal tolikšnega duška, da je kazalo, kakor da ekspanzija nove Grčije ne pozna več meja.
Leta 1826., ob koncu prve zmagovite vojne proti turški nadvladi — te vojne se je udeležil kot prostovoljec tudi slavni angleški pesnik lord Byron — obsega svobodna Grčija samo Peloponeški polotok (na našem zemljevidu črno označen). Boj za neodvisnost se nadaljuje; že štiri leta pozneje (1830.) obogati naslednica stare Helade po rusko-angleško-fran-coski pomorski zmagi nad Turčijo in Egiptom pri Navarinu (na severozahodni obali Peloponeza; 1827.) za pokrajine med Peloponezom na eni strani in Epirom in Tesalijo na drugi. Isto leto dobi še Evbejo (podolgovati otok v Egejskem morju) in večino Cikladov (otočje južno od Evbeje). Dve leti pozneje (1832.) se njena severna meja pomakne do gorovja Pinda. Leta 1864. dobi Grčija Jonske otoke, leta 1881. pa del Epira in Te-salije.
Takrat šele je grški dinamizem zajel sapo in se odpočil; miroval je več ko trideset let.
Današnji Grk je v marsičem soroden klasičnemu Helenu. Predvsem ima, kakor ugotavljajo nemški zgodovinarji, isto nagnjenje do političnih prepirov kakor vrstniki Solona, Pizi-strata in Lizandra. Grki iz leta 1880. se na vrat na nos vržejo v politične razprtije. Začne se doba notranjih nemirov, tolikšnih, da nekaj časa celo ogrožajo obstanek države. Posebno finančno zaide tedanja Grčija v velike stiske in težave; iz njih se reši šele s pomočjo velesil. Potlej se za nekaj časa obme na boljše. Dežela začne gosoodarsko nrospevati, saj si 1. 1893. lahko nrivošči slovesno otvoritev Korintskega prekopa. Tri leta pozneje (1896.) praznuje Grčija obnovo olim-piiskih iger, a pet let poprej, za 70!etnico njene neodvisnosti, počijo hudi nemiri na Kreti.
Krečani so namreč zahtevali pri-kliučitev k materi domovini. Carigrajska v*ada	to	-mislila,	da bo duhove
pomirila,	če	bo na	Kreto poslala
krščanskega guvernerja. Začno se pogajanja med Grčijo in Turčijo — zaman. Spet moraio vmes poseči velesile. Leta 1896. priolove nred kretsko pristanišče Chanio angleška bojna ladja Hnod. Naslednje leto počijo no-
vi	nemiri in snet gre demonstrirat angleška vojna mornarica. Na otoku se izkrcajo grški prostovoljci.
Čeprav	se	je	to	dogajalo Se v
prejšnjem stoletju, se nam zdi vredno, pomuditi se pri teh dogodkih, saj Je problem Krete še dolgo vznemirjal duhove. Neurejen je namreč ostal v°e do leta 1913 . ko je Grčija po zmagoviti prvi balkansk* vojni dobila ta važni otok v svojo oblast.
Kreta je ob koncu preteklega stoletja, ko	so	se	začeli upori grških
nacionalistov, potegnila Grčijo v nesrečno vojno s Turčijo Na grške obmejne incidente je namreč Turčija odločno odgovorila in vojni spopad Je postal neogiben Grki zbero 80.000 mož, Turki skorai dvakrat toliko. Pri Larisi v Tesaliji dožive Grki prvi poraz. Na posredovanje ruskega carja pristanejo Turki na kratko premirje, toda Grki ne odnehajo. Zato pa do-Žive še dva poraza, pri Domoku in pri zgodovinskih Termopilah.
Zmagovita Turčija zahteva od Grčije vel’ko denarno odškodnino in lep kos grške zemlje. Šele posredovanje Velesil obvaruje Grke novega razkosanja njihove domovine. Vrhu tega »godi carioraiska vlada predlogu Rusije, Anglije in Francije in imenuje grškega princa Juriia za guvernerja Krete.
Boj za neodvisnost
Leta 1910. je na Balkanu že smrdelo po smodniku, ki se je vnel dve leti pozneje. Turška politika na Balkanskem polotoku združi Srbijo, Bol-Karijo in Grčijo v balkansko zvezo. Grkom in Bolgarom gre za to. da osvobode svoje macedonske rojake Izpod turskega jarma Srbija ima pa le en tehten vzrok: njeni voditeMi hočejo namreč razburjenost raroda snričo aneksije Bosne in Hercegovine (1908.) kanalizirati drugam.
Za vojskujočimi se balkanskimi narodi stoje seveda velesile Na eni Strani Rusija, ki bi rada pomnožila svoj vpliv na Balkanu, na drugi strani Av°tro-Ogrska ki si ničesar f-olj be želi, kakor da si Srbija opeče Prste. Sicer je bil pa takrat ves svet Prepričan, da bo Turčija zmagala — Ves svet razen balkanskih držav'C. bodečih se za svobodo in neodvisnost, (n njihovih slovanskih prijateljev v Avstriji.
GRČIJA OD 1828. DO DANES: Zemljevid kaže, kako so se širile in krčile meje samostojne grške države po vojnah, ki so se vanje zapletle helenske armade. — Plus (-1 ) pomeni prirastek ozemlja, minus (—) pa upadek.
Evzoni,	elita	gršk	vojaštva
KAJ SO BILI NEKOČ: Med Grki, ki so si v bojih 1. 1821—1828. izvojevali osvoboditev izpod turškega jarma, je bila tudi peščica gorjanskih postovoljcev, ki so si pridobili nevenljivo slavo. Za nagrado so smeli svojo slikovito nošo — tesno prilegajoče se hlače, nabrano belo krilce, kratki vezeni suknjič in opankaste čevlje — obdržati še tedaj, ko so Jih 1. 1863. sprejeli v redno vojsko. Evzoni imajo pa še druge privilegije; tako se n. pr. iz njih rekrutira kraljeva telesna straža. Šele v drugi balkanski vojni so dobili pravo poljsko uniformo. Danes prav tako kakor pred 115 leti so evzoni tisti, ki se bore v prvih vrstah, lam, kjer Je nevarnost največja.
KAJ SO DANES: Grčija Je spet v vojnil Evzoni so zatorej spravili svoja nabrana krilca v omare in se oblekli v resne pol|ske uniforme. Izmed vsega bleska in razkošja so ostali samo še čopi na čevljih; po njih se te elitne čete tudi v vojni ločijo od drugih grških vojakov. In spet gredo v boj kakor njihovi predniki, z istim navdušenjem kakor očetje njihovih dedov. Načičkana paradna četa je spet postala to, kar je: elita grške armada
hazard-
mamili
marca •.
■trtjUer^
Skrivnost japonskega vohuna
ZA KULISAMI JAPONSKEGA IMPERIALIZMA
IAZKBITIA ITALIJANSKEGA ČASNIKARJA AMLETA VESPE
U ANGLEŠČINE PREVEDEL VUtlMB PAVSlC
25. nadaljevanje
Nekega dne je prišel v glavni stan japonske vojaške misije in povedal, da namerava odpreti urad za zbiranje dolgov, zadolžnic, menic in vseh mogočih obveznic, in sicer s sodelovanjem misije, kateri je pripravljen prepustiti 25 odstotkov dobička. Kupčija se je sklenila in Jamasaki je odprl svoj urad na vogalu Kitajske ln Mongolske ulice.
Toda Jamasaki se ni ubija! z izterjevanjem za druge. Nakupoval je vse vprek najraznovrstnejše obligacije, pravilne ali nepravilne, veljavne ali neveljavne, pristne ali ponarejene, ne glede na njihov datum, in sicer po dva do pet odstotkov njihove nominalne vrednosti.
Ko je postal končno zakoniti lastnik teh papirjev, si je prizadeval izterjati njihovo celotno vsoto in ie 3 odstotke mesečnih ali 36 odstotkov letnih obresti, ki so po zakonih Man-džukua dovoljeni.
S potuho orožništva je Jamasaki ograbljal domove, trgovine, posestva in vsa mogoča druga imetja.
Naj navedem en sam primer njegovega delovanj*:
Dobro znani harbinski oderuh in tipičen konfident, po imenu Bogin, je prodal Jamasakiju za 700 dolarjev menic, vrednih skupno 25.000 dolar-jevi nekatere so bile ponarejene, druge že izplačane ali pa že več let neveljavne. Med njimi je bila tudi dvestodolarska menica, ki jo je tri leta poprej podpisala vdova Halni-kova v Boginovo korist Gospa Hal-nikova je plačala menico v celoti z obrestmi vred, toda Bogin ji ni hotel vrniti listine, češ da jo je izgubil. Namesto tega ji je pa izdal pismeno potrdilo, da je poravnala svojo obveznost v celoti in da nima proti njej nobenih terjatev več.
Vse to pa vendarle ni pomagalo gospe Halnikovi. Jamasaki ni zahteval samo, naj mu izplača 200 dolarjev, ampak je vztrajal na tem, da mu mora plačati še pet odstotkov mesečnih obresti za vsa tri leta od podpisa menice, vrhu vsega pa še izter-jevalne stroške, kar je zneslo v celoti 845 dolarjev Ker je vdova Imela hišico, je Jamasaki vložil proti njej tožbo, da bi ji spravil imetje na dražbo in tako zadostil svojim zahtevam.
Hčerka gospe Hainikove, ki je delala v mojem uradu, se je pa obrnila do mene za pomoč Sel sem k svojemu šefu, ki je bil takrat slučajno dobre volje in mi je obljubil, da se bo pobrigal za zadevo.
Čez dva dni je dobila gospa Halni-kova od Jamasakita originalno menico s svojim podpisom ln potrdilom o docela poravnanih obveznostih.
To je samo eden izmed mnog!h primerov, v katerih mi je uspelo nekoliko popraviti krivico, a koliko ti-sočev ln tlsočev primerov te bilo spričo katerih sem bil prav tako brez moči kakor žrtve same.
Bila je tudi neka organizacija, nad katero je imela popolno kontrolo japonska vojaška misija in ki ji je načeloval neki častitljiv bivši ruski general. Moža so primorali, da je spre-
tajci in poleg tega upravljati široko razpreden vohunski sistem. V ta namen ima »urad« po vseh glavnih mestih v Mandžuriji in na Kitajskem svoje podružnice, ki opravljajo obveščevalno službo. »Emigrantski urad« ima sto in sto uslužbencev in vsi ti so tajni agenti japonskega orožništva.
V Pekingu, Tientsinu, Hankovu in Šanghaju lahko najdete podružnice »Emigrantskega urada«, ki niso prav nič drugega kakor gnezda japonskih vohunov. Dobršen del Rusov, usluž-benih pri upravi koncesij ali pri pomožni policiji, je registriranih na »uradu« in dobivajo od Japoncev denar za vohunstvo.
Vsa štiri in pol leta, ki sem jih prebil v japonski tajni službi, sem po »uradovih« agentih dobival stalna poročila o Kitajski.
V Tientsinu tiskajo Japonci ruski list Vozroidenije, v Šanghaju Siovo; oba izdajajo agenti »urada«.
»Emigrantski urad« ima še drugo, izredno važno nalogo, namreč najemati in vzgajati mlade, za orožje sposobne Ruse in jih uvrščati v oborožene tolpe, ki opravljajo po japonskih navodilih svoje delo na sovjetsko-kitajski meji s tem, da vprizarjajo »incidente«, delajo izpade čez mejo, pustošijo in uganjajo nasilje na vse mogoče načine, a vedno tako; da pade krivda na sovjetsko vlado in da morejo Japonci protestirati.
»Urad« ima svojo častniško in dve podčastniški šoli, kjer se vzgajajo za svojo službo taki mladi ruski emigranti.
Kdaj pa kdaj, kadar me je služba zanesla v okrožja ob sovjetski meji, sem imel priložnost srečavati skupi-
FOTO-
GRAFIRAJTE
za .Družinski tednik!"
ne ruskih emigrantov v sovjetskih uniformah, ki so jih zanje izdelali Japonci. Napadali so vasice na mand-žurski strani meje, oplenili vse, kar jim je prišlo v roke, in nato Izginili proti sovjetski meji, hoteč tako prepričati domačine, da so napadalci b;li res sovjetski državljani. Povsem naravno je bilo, da je prevara pres'e-pila prebivalce. Mar niso videli sovjetskih uniform?... Mar niso napadalci prišli od sovjetske meje?... Ali se n>so vrnili v isti smeri? Rezultat: drugo jutro je japonska vlada poslala v Moskvo noto, v kateri ie ostro protestirala proti napadom. Časopisje po vsem svetu je objavilo marsikatero vest o teh »roparskih« napadih: agencija Domei poroča, da ...
'Podobne »incidente« so uprizarjali tudi v zraku Japonci so prep’eskali jel ponujeno mu mestoi toda bil je nekaj svojih letal, da so bila na oko
primernih za živali- Od obljubljenih 60 dolarjev na mesec pa niso videli niti beliča.
Ko so gradili železnico Harbin-Lung-menčen, se je uprl oddelek ruskih vojakov »Emigrantskega urada«. Na postaji Tungpei je 16. avgusta 1933.; I 21 Rusov ubilo dva japonska častnika in pet vojakov. Pobrali so pet strojnic in mnogo pušk, zažgali postajo in pobegnili. V dveh letih po zasedbi Mandžurije so Japonci s pomočjo »Emigrantskega urada« naselili več sto družin ruskih kolonistov v okrožju, imenovanem Tri reke, ki leži 70 km od Harbina in nedaleč od sovjetske meje.
Tem emigrantom je obljubljal »urad« denarno pomoč, gospodarsko orodje* konje, goved in domove. Toda čakalo jih je grenko razočaranje. Ko »o prišli v kolonijo, so bili nesrečneži primorani delati pod nadzorstvom japonskih vojakov, ki .so jim posilili marsikatero dekle in jih na vse načine zlorabljali.
Na čelo kolonije je »urad« posta-;; vil nekega bivšega ruskega poročnika Tirbaša, ki je sam sebe povišal v generala in ki je pomoril na tacate Rusov, čež da so komunisti.
Neprestanemu zlorabljanju in zatiranju je končno moral slediti obračun. Del kolonije pri Treh rekah pe je avgusta 1935. uprl. Poklali so nekaj japonskih častnikov, mnogo vo- • j jakov, Tirbaša in njegove pomagače.
29. poglavje KONEC SE BLIŽA
Prostor ml ne dopušča, da bi pripovedoval V3e anekdote, ki jih po- ; znam — v nekatere so namreč zaple-;; teni tudi tujezenrki konzuli, ki so
Mala vodna vila
»Bodimo rajši veseli!« Je rekla babica. »Drevi bomo imeli velik ples na dvoru.«
To je bila krasota, ki se je na zemlji sploh predstavljati ni mogoče. Stene in strop velikanske plesne dvorane so bile iz debelega, a prozornega stekla. Več sto velikanskih školjk, rožnatih in zelenkastih, J« stalo na obeh straneh v vrsti s sin j kasto gorečim ognjem, ki Je razsvetljeval vso dvorano. Po sredi Je tekel širok tok, in po njem so plesale morske deklice in ljubko plavale. Tako čudovitih glasov ljudje na zemlji nimajo.
Mala vodna vila je pa od vseh najlepše prepevala in vsi udeleženci so Ji navdušeno ploskali. 7a trenutek Je občutila veselje v svojem srcu, kajti vedela ie, da ima najlepši glas od vseh na zemlji in v morju. A spet se je spomnila sveta nad seboj; lepega princa in zavesti, da nima neumrljive duše, ni ln ni mogla pozabiti.
»Vse bom tvegala, da si bom pridobila njega in neumrljivo dušo. Medtem ko bodo moje sestrice tukaj plesale, bom smuknila k morski čarovnici, ki sem se je zmerom tako bala. Morda ml bo ona lahko svetovala in pomagala!«
Nato se je mala vodna vila napotila v tisti bučeči morski vrtinec, zapadli pogubnemu vplivu Japonske) *za katerim je stanovala čarovnica.
kakor hrumeča mlinska kolesa in potegnil vse, kar je dosegel, s ssboj v globino. Morala je skozi te pogubne vrtince, če je hotela priti do morske čarovnice. Dolg kos poti
predsednik urada samo po imenu, v resnici pa ni imel prav nobene obla-1 sti. Ta organizacija se Je imenovala »Emigrantski urad«) razdeljena je bila v šest oddelkov, v katerih so bili zaposleni sami Rusi. Na vprašanje, kakšni ljudje so ti ruski uslužbenci, vam Je vsak Mandžurec odgovoril, da so jih Japonci Izbrali predvsem zato. ker so od prvega do zadnjega aaml zločinci, sleparji in pustolovci najolabše vrste.
Ta »urad« si je prilastil avtokratsko oblast ne samo nad vsemi ruskimi emigranti, temveč nad vsakim Evropcem v Mandžukuu.
Vse banke, tvrdke, družbo, tovarne, trgovska podjetja, restorani morajo biti »registrirani« na uradu. Nihče ne more nikogar ▼ službo vzeti niti v še tako skromno ne, ne da bi bil vpisan v registre tega »urada«.
»Urad« ima celo vrsto »inšpektorjev«, ki stalno obiskujejo razna podjetja in zahtevajo od uslužbencev, naj jim pokažejo svojo »vpisnico« Tisti, ki jih zalotijo brez te legitimacije, morajo pri priči zapustiti svojo službo. Rezultat: denar se steka v blagajne japonske vojaške misije, zakaj vsak delavec, vsak pisar, vsak bančni ali pisarniški uslužbenec mora plačevati pristojbine in dajatve temu »uradu« in ravno tako mu morajo plačevati vsa podjetja, takega alf drugačnega značaja.
Postranska panoga delovanja »Emigrantskega urada« je nacionalna loterija, katero je razpredel že po vsej Mandžuriji.
Druga važna In dobičkonosna naloga »urada« je voditi japonsko propagandno kampanjo med Rusi in Ki-
ravno takšna kakor sovjetska. Japonski piloti so se dvignili z njimi nad 'inandžursko ozemlje in metali na tisoče komunističnih propagandnih letakov, ki so jih v ruskem ln kitajskem jeziku tiskali Japonci sami, včasih pa so odvrgli tudi kako bombo Seveda je nemudoma odšla na »lice mesta« japonska preiskova’na komisija. Zbirali so letake, pozivali ljudi, naj pričajo in oddajo pismeno prisego, da so videli letati sovjetska letala nad mandžurskim ozemljem ter odmetavati bombe in komuntstično literatura
In spet: protestna nota iz Tokia ▼ Moskvo... spet hiti Domei slepiti ves svetovni tisk. . naj misli svet, kakšna strašna kuga so ti prekleti sovjeti. Kar primite za trnek, ve bele evropske ribel... in potem smeh v rokav kimona.
Različne skupine ruskih članov »Emigrantskega urada« so odšle v Mongolijo, Cahar in Džehol, da bi pomagale Japoncem pri japoniziranju teh pokrajin. Isto so počeli tudi ob mandžurski železnici. Ko so Japonci opazili, da Kitajcem ni mogoče zaupati in da često uhajajo k iregu-larcem, so postavili ob železnici ruske straže. Toda ravno med temi Rusi, ki jim je »urad« obljubljal po 60 dolarjev na mesec, uniformo, stanovanje in evropsko hrano, je bilo mnogo pobegov in uporov. Ko pa so prišli na svoja mesta, oddaljena po več sto kilometrov od večjih krajev, so videli, da so razmere popolnoma drugačne, kakor so jim jih slikali Japonci. Ravnali so z njimi kakor s sužnji, dajali'jim kitajsko hrano in nastanili jih v »stanovanjih«, komaj
Tam zadaj je stala njena hiša v prav čudnem gozdu. Vsa drevesa 'n vsi grmiči so bili polipi, pol živali, pol rastline; na zunaj so bili videti kakor stoglave ka6e, rastoče iz tal Vse veje so bile dolge, slu-
zaste lovke s prsti — gibčnimi črvi; premikale so se členovito vse od korenin pa do vrha. Vse, kar so mogle v morju doseči, so trdno objele In nič več izpustile.
o teh ne morem go.-oriti, ne da	bi*Se	nikoli	ni	plavala	po	tej	poti;
zadal ob zakone drugih držav ali	si f na	njej	ni rastla morska trava, no-
pa zapravil naklonjenost marsikatere- ibenih cvetlic ni videla, samo po j se je pa vlekel čez toolo, vrelo ga svojega tovariša.	S golih peščenih tleh si prišel do ti- | blato, ki ga je čarovnica imenovala
Toda moje delovanje je bilo očitno |stega vrtinca, ki je vrtinčil vodo šotasto barje, pri kraju. V začetku leta 1936., ko je*	^
bila dokončno izrečena sodba v Kas-1 ,	. 'V'
pejevi zadevi, je bilo očitno, da	se
zbira nevihta nad mojo glavo. Kaj naj storim? ... Izginem? . . to ne bi bilo lahko s petčlansko družino. Ra zen tega sem imel le maio denarja prihranjenega. Japonci so mi obljub-, ijali, da mi bodo dajali po 1400 do-* larjev na mesec, a so besedo snedli.
Prvi mesec so mi plačali vse, potem samo polovico, nato tretjino, potlej nekaj sto dolarjev, a po ?estih mese-cih sem dobil komaj sto dolarjev ♦
Kadar koli sem jim omenil denarne t zadeve, so mi ponavljali staro pe-;; sem: »Brž ko se razmere urede, vam;; poravnamo vse do zadnjega do’arja.« ;
Ker pa se razmere niso n’ko'i ure-; dile. nisem nkoli več videl njihove- J ga denarja. Zdaj so ml dolžni 52.000; dolarjev.	;
Prepričan nisem bil, vendarle pa' sem še upal, da ml Japonci izplačajo' vsaj del plače, ki sem jo zaslužil.
Vsem uslužbencem Mandžukua se je godilo podobno kakor meni. Nihče ni dobival plačei policijski in vojaški častniki niso dobivali ničesar. Orožniški častniki in nekaj vojaških služilp denar s tihotapstvom, nimi igrami, prostitucijo in Ostali pa so bili doce'a na tleh.
Iz obupa sem proti koncu 1936 z dovoljenjem sodišča prodal za 12 800 dolarjev kos posestva, ki sem ga imel. Ko sem prišel, da bi mi izplačali dolžni denar, sem izvedel, da ml me^ec dni še ne morejo Izplačati ničesar in da moram objaviti uradno obvestilo o prodaji za primer, da ima kdo proti meni kak*ne terjatve.
Obvestilo je izšlo, mesec dni je minilo. Zabeležili so samovoljno davčno terjatev v znesku 2500 dolarjev, toda še zmerom nisem mogel dobiti svojega denarja. Objaviti sem moral še drugo obvestilo, prešlo le še mesec dni, nakar so ml povedali, da ne morem dobiti svoiega denarja, ker je mogoče zunaj Harbina kak upnik, ki ni bral obvestila o prodaji.
Bil sem samo eden izmed mnogih, ki so prodali svoja imetja nekatera vredna po več sto tisoč dolarjev.
Od časa do časa sem omenil šefu, da brez denarja ne morem živeti in če mi že ne morejo plačati, naj ml vsaj puste, da odidem in si kje drugje poiščem priložnost za zaslužek, toda vselej se .je izmaknit z besedami:
»Dajte nam še nekaj časai ko se razmere urede, dobite vse, kar vam gre.«
Nekoč, ko nisem hotel odnehati, mi je rekel:
»Ali mi lahko poveste, koliko so Evropci plačevali vzhodnjakom, ko
so bili gospodarji orienta? Najbolje plačani uslužbenci so dobivali 50 do 100 dolarjev na mesec. Zdaj, ko smo gospodarji ml, zakaj bi bolje plačevali?!«
Prišla je na veliko, močvirnato jaso v gozdu, kjer so se valjale po tleh vefike, debele morske kače in kazale svoje odurne belorumene trebuhe. Sredi te jase Je stala hiša iz kosti potopljenih ljudi in v tej hm je stanovala morska čarovnica.
»že vem, kaj želiš,« je dejala čarovnica, »to Je sicer neumno, toda imej svojo voljo, kajti ta volja te bo pahnila v nesrečo, moja lepa princeska. Rada bi se odkrivala svojega ribjega repa in dobila dva Strelja, kakršne Imajo ljudje, samo da bi se tvoj princ zaljubil vate in bi ti dobila njega im ne-umrjočo dušo. Skuhala ti bom čarobno pijačo: z njo moraš odpla-
Misel, da moram noč in dan sodelovati pri vsakovrstnih odurnih poslih ln da moram kljub temu živeti ob svojih prihrankih, me je spravila v brezumen bes. Nekaj pa mi Je vendarle bilo v tolažbo: Če me imajo Japonci pod svojo železno peto, če jim moja družina dejansko ni nič drugega kakor talec, če me ponižujejo in izmozgavajo, jih njihova »spretnost« drago stane. Vračal sem jim milo za
vati rano zjutraj, še preden vzide sonce, na morsko obalo. Tam sedi na tla in Jo na dušek izpij. ,TvoJ repek se bo skrčil v tisto kar imenujejo ljudje ljubke nožiče. Opozarjam te pa, da te bo to bolelo, zelo bolelo, tako hudo kakor da bi te kdo z mečem presekal na dvoje. Vsi, ki te bodo videli, porečejo, da si najlepše človeško bitje, ki so ga kdaj ugledali. Hodila boš lahkotno in plešole, nobena plesalka se ne zna tako gibati, toda vselel, kadar boš stopila, ti bo pri duši, kakor da bi stopila na oster nož in kakor da se ti mora vsak trenutek iz noge pocediti kri. Ce hočeš vse to pretrpeti, tl bom pomagala!«
Dalje prihodnjli.
drago. Vse Informacije, ki sem jih dobil in ki so šle skozi moje roke, sem skrivaj izročal prostovoljcem (iregu-larcem) in sovražnikom Japonske. Iregularci so bili vedno obveščeni že vnaprej, kadar so Japonci nameravali poslati proti njim vojaški vlaki vedeli so vselej, kdaj jih mislijo napasti japonske čete
Dalje prihodnjič
Sl. nadaljevanje
Izprevidela je, da bi bil nadaljnji pogovor o tem popolnoma odveč. Zato se je rajši zatekla k vprašanju:	’
»Kje pa sem prav za prav? Tak povejte mi, prosim!«
»V Peckhamu. Ne vem, zakaj bi tega ne smeli vedeti. Ako bi se vam posrečilo uiti odtod, bi vam to itak sleherni stražnik povedal. Tole tukaj je soba, kjer so se med vojno preoblačile delavke, ki so v tovarni polnile granate. Udobna ni bogve kako, toda za prvo silo bo že šlo.«
Obžalujoče je skomignil z rameni in čez nekaj časa dodal:
»Verjemite mi, Miss Brayeva, da se vam ni treba ničesar bati. Edino jaz imam ključ do te stavbe. Prav tako na varnem ste, kakor da bi bili doma v svoji sobi v Sunny-Lodgeu.«
»Menda me ne mislite pustiti v temle neznosnem prostoru, major?« Nalašč ga je imenovala s činom — In res ga spomin na njegovo častilo preteklost ni neprijetno dimil. Kljub temu je pa uganil njen namen.
»Upam, da ste pametni,« je povzel. »Ako trkate na moje viteštvo in me opominjate, da sem bil nekoč v kraljevi službi, je vendarle vse skup bob ob steno. Hudičevo debelo kožo imam. Zaradi sleparije so me vrgli iz vojaške službe — zdaj mi je pa prava figa, kar koli storim. Niti pred samim seboj me hi Več sram...«
»Dolga pot Je, ki Jo mora človek prehoditi, preden postane tako zavržen, major!« je mimo dodala Joan.
»Da, da, dolga pot...« Je priznal. »Edino — in to je res vse — kar vam lahko obljubim, je to, da vam nihče ne bo storil nič žalega, dokler mi bo tukajle notri utripalo srce,« je ponosno dejal, ko si je potrkal na prsi.
In Joan mu je kljub vsemu verjela.
Odšel je in zaklenil vrata za seboj. Stopil je na dvorišče skoz stranski izhod, kjer ga je že čakal avto.
Fing-Su je bil v svoji pisarni v Tower-Hillu, ko se je zglasil pri njem Spedvzell. Nemirno se je iz-prehajal po sobi gor in dol, zakaj grizla ga je negotovost. Nihče mu še ni bil sporočil, ali se je ugrabitev posrečila in ali je Mišs Bra-yeva že na varnem v Peckhamu. Zadeva Je bila vendarle precej tvegana, zlasti ob belem dnevu.
»Da, da,« je čemerno menil Sped-well, »dobro je spravljena.« Vzel si je smotko iz odprte škatle na mizi, odgriznil konico in prižgal.
»Koliko časa jo nameravate imeti zaprto?«
Fing-Su Je razprl svojo suho roko.
»Kdo ve, koiiko časa bom moral čakati, da se Clifford Lynne premisli? In potlej...« Je zamišljeno menil, »...kaj bo z detektivom?«
»Ta komaj še živi,« je odsekano Odgovoril Spedwell. »Že zaradi tega tiča bi lahko oba prišla na vislice.«
Kitajcev obraz je postal prsteno bled.
»Kaj, mrtev je?« Je hripavo vprašal. »Saj sem vam vendar naročil...«
»Naročili ste svojim ljudem, da ga morajo pohiti. In pri moji veri, ubogali so vas skorajda dobesedno. Le za las Je manjkalo, da ni pri priči izdihnil,« Je odgovoril major. »Folicijski seržan ni kdo ve kakšna osebnost; toda če ga ubiješ, je to vendarle tolikšna napaka, da plane ves Scotland Yard na noge. Takoj, ko bo urad moča pogrešil, ®e bo začel ples. Rekel bi, da bodo 1 vas i mene prosili pojasnila...«
»Kakšno nalogo je pa imel ta detektiv?« Je vprašal Fing-Su.
»Miss Brayevo bi moral stražiti... Baj sem vam že zadnjič povedal. Vse, kar lahko še storimo, je to, da ga odnesemo na ladjo. Na nesrečo ga zdaj ne moremo prenesti; morda M bo pa kasneje vendarle dalo. Prepeljal.' bi ga lahko kam na varno, dokler se vihar ne poleže...«
Spedwell je vzel z mize obtežil-hik — to zdelo se je, da se je ves natopil v občudovanje umetniško brušenega kristalnega stekla.
1 »Ali boste imeli na ladji še kaj drugih potnikov?«
| SPISAL EDGAR VVALLACE,* PREVEDEL 2. P. |
»Morda se bom še sam peljal,« je menil Fing-Su. »V tem primeru me boste kajpak spremili.«
»Ali ne boste počakali Lynnove ustanovne delnice?« v
Kitajec je skomignil z rameni.
»Jutri bo vrednotnica že v rokah mojega agenta,« je prepričano dejal. »Razumeli boste, da sam ne morem nastopiti... šele ko bom na debelem morju, me ne bo mogel nihče več s to afero nadlegovati.«
Major Spedwell se Je bučno zasmejal.
»Ali vas ne bosta Miss Brayeva ali pa Stephen Narth izdala?«
Fing-Su je odkimal.
»Po nocojšnjem večeru prav nič
v.eč,«. je komaj slišno odvrnil. Spedwell se je vgrlznil v ustnice, zakaj mislil si je svoje...
».Po nocojšnjem večeru prav nič več...?« Kakšna bo le po nocojšnjem večeru zadeva za njega samega? Predobro je poznal človeka, ki mu je sedel nasproti. Fing-Su je kneževsko plačeval — drugega pa prav nič! Zadnje čase Je bil major po raznih znamenjih uganil, da ni več v časteh pri svojem šefu... Kakšna nejevoljna pripomba — Ftog-Sujev pogled, ki se je pomembno križal s tajnikovim, mu je dovolj zgovorno povedal, da ni več pri starem.
Major Spedwell Je bil pretkan mož; s prirojeno ostrovidnostjo je uganil stvari, ki ni nihče govoril o njih.
»In kaj bo z Leggatom?« ič vprašal.
»Naj gre k vragu —- midva sva opravila! že zmerom sem vedel, da je nezanesljiv človek. Preteto mnogo truda me je stalo, preden sem dobil dokaze o njegovi zahrbtnosti«
»Ali ste ga za nocoj povabili v ložo?« je vprašal Spedwell.
»Ne!« je odsekano odgovoril Fing-Su.
Potlej pa, ko je izprevidel, da bi utegnil njegov zadirčni odgovor zbuditi v majorju nepotreben sum, je prijazno dodal:
»Leggata nismo mogli več rabiti... pijanec je in prav zato nevaren človek. Vi, dragi major, ste mi pa nenadomestljivi. Ne vem kaj bi počel brez vas. Ali ste že skončali konstrukcijo zemeljske mine?«
Trudil se je, da bi bil na moč ljubezniv, toda major ni šel na led.
»Ta izum — kolikšna genialnost!« je spet povzel Fing-Su in gledal majorja z občudujočim očesom. »Pravi genij ste, major! Brez vaše pomoči bi propadel!«
Spedwell je le predobro vedel, da ni njegova zemeljska mina prav nič genialna, zakaj bila je prav za prav čisto navadna bomba s časovno določeno eksplozijo, le precej večja od običajnih. Eksplodira šele tedaj', ko se neka kislina pregrize do svinčene stanice in se tam po-
meša z drugo kislino. Bila je vojno sredstvo, kakršnega pozna sleherni vojaški inženir. Kljub temu mu je pa Fihg-Sujevo laskanje šlo malce do živega.
♦
Major Spedwell je imel majhno posestvo v Bloomsburyju. Po vzgoji in študiju je bil inženir, pozneje je pa postal topničar. Njegove največje uspehe je bilo pripisovati njegovi umnosti in njegovi instinktivni in jasni presoji v slehernem življenjskem položaju. Zdaj Je slutil, da se bliža nevarnost. Vedel je, da ga čaka v življenju prav kmalu mogočen preobrat — in sprijaznil se je s prepričanjem, da se na bolje ne bo obrnilo...
Ure, ki so mu še ostale do večernega preoblačenja, je porabil v to, da je napisal na velik kos papirja vse možnosti, ki se utegnejo izcimit! iz te afere.
Pisal je ih pisal, iščoč najbolj verjetnega razpleta. Polagoma se mu je pogled zbistril in našel je izhod, ki sicer ne bb vsega mogel popraviti, vendar utegne pomeniti možnost, da bo rešil iz te kaiastro-f fe eno... morda dve osebi„. sebe [ kajpak vštevši.
i Po tem uspešnem pisanju je vrgel papir v kamin in stopil v so-i sedno majhno sobico, ki mu je na-! domeščaiu delavnico. Tam je dol«o uro mrzlično delal. O pol sedmih | je odnesel na cesto pravoko+en za-| boj in težak nahrbtnik; oboje Je i previdno položil v svoj avto in se
i	odpeljal v Ratcliff Highway. Od-ondod je peš zavil po ozkih ulicah, držečih do reke, in se na lepem znašel na obrežju. Na vso srečo je koj staknil čolnarja, ki ga je za čedno odškodnino odpeljal k enemu 'zmed čm<h parnikov, zasidranih v~Poolu. Neki Kitajec z nepredirnim obrazom ga je pozdravil na stopnicah. Ponudil se mu je, da mu odnese za boi a na palubo, toda major je odklonil.
Na parniku je bil črn kapitan ln čm blagajnik. Le-ta je bil dobrodušen možak — in pred leti mu je bil Sped\vell nekoč rešil življenje. Takrat je namreč nastopil proti Fing-Suju, da ni stresel nad tem častnikom svoje jeze. S svojim posredovanjem je takrat preprečil veliko prelivanje krvi. Zakaj črnci iz rodu Kru se vneto postavijo drug za drugega. Ko Je prišel zdaj Spedweil na ladjo, je dal poklicati blagajnika.
»Nikar ne povejte Fing-Suju, da sem bil na ladji,« je ogovoril črnca. »Tukajle imam nekaj, kar bi rad prepeljal na drugi breg.«
»Ali se boste peljali z nami, gospod major?« je vprašal blagajnik.
»Ni izključeno, da bom potoval z vami,« je odgovoril Spedwell. »Natanko še ne vem. Glavna stvar je, da nihče ne izve, da sem tele
I	stvari prinesel na ladjo.«
Blagajnik ga je odpeljal do velike kabine na sprednji palubi.
»Koliko časa pa že uporabljate tale prostor za potnike?« Je z na-gubančenim čelom vprašal major.
»Se nikoli niso potovali potniki
v	tej kabini,« je odgovoril črni častnik, »toda Fing-Su je tokrat odredil, naj pripravimo tu vse za enega samega potnika.«
»Zanj vendar ne — saj ima kapitansko kabino. Kdo se bo potlej peljal tako sam zase?«
Toda blagajnik tega tudi sam ni vedel. Pokazal je Spedwellu, kam naj odloži svojo prtljaga V kabini Je bila majhna skrinja z dvema ključavnicama, pritrjena z železnimi kavlji na steno. Spedwell je položil svojo prtljago previdno na tla.
»Poiskal bom ključe od skrinje,« je -dejal častnik in odšel.
Njegova odsotnost je bila kakor nalašč za Spedwella, zakaj imel je še marsikakšen opravek pri svojem zaboji!, česar bi blagajnik ne smel videti. Ko Je opravil svoje delo, Je napolnil skrinjo s kvadratastimi rjavimi pogačami, ki jih je vzel iz nahrbfnika. Le s težavo jih Je vse spravil v premajhno skrinjo.
Komaj je zaprl skrinjo, se Je že vrnil črni častnik.
Spedwell je vstal in sd otresel prah s kolen.
»Zdaj pa dobro poslušajte, Ha-ki! Kdo upravlja na ladji brezžično postajo?«
»Ali jaz ali pa eden izmed mladih Kitajcev. Aparati so v moji kabini. Zakaj se zanimate za to?«
Spedwell je vrnil črncu ključe od skrinje.
»Vtaknite ga v žep in nikar ga ne puščajte kje na miza! Kadar boste dobili od mene brezžično brzojavko; ,Vse v redu‘, vzemite vso vsebino- iz skrinje in jo pomešate v morje. Bržčas boste debili moje sporočilo, predem boste izpluli iz prekopa. Ali ste me razumeli?«
Haki je prikimal in od začudenja na široko odprl oči.
»Ne razumem sicer teh skrivnosti, vendar bom storil tako, kakor ste mi ukazali, gospod major. Ali bi radi kaj pretihotapili?«
Toda Spedwell ni hotel dati nobenega pojasnila. Hakiju niti povedal ni, da bo morda spričo drugačnih okoliščin dobil tudi drugačno brzojavko. Sicer je pa za to še dovolj časa, ako bo kriza res nastopila.
»Kaj pa tedaj, če se boste tudi
vi,	gospod major, peljali z nami?«
»V tem primeru,«-je menil Sped-well z zvitim nasmehom, »v tem primeru vam bom zašepetal primerno naročilo na uho... če bom potoval z vami... in bom še živ.«
črnec še ust ni utegnil odpreti, tako naglo je Spedweli odšel.
MASE MOVO NAGRADNO TEKMOVANJE
Gotovo ste se že vprašali, kje se tako dolgo mudi gospod Sublto, naš znanec z. risbic v Družinskem tedniku. Marsikatero smešno in modro je uganil, potem je pa na lepem izginil s prizorišča, ne. da bi se bil poslovil, kakor je v navadi med spodobnimi ljudmi.
Pisali smo mu na Francosko, toda vojna vihra, ki Je zajela to deželo, je zabrisala za njim sleherno sled. Pisali smo v Pariz, toda pismo se je vrnilo z rdečim pripiskom na ovoju lnconnu (Nepoznan). Prav tako se nam je zgodilo s pismi, ki smo jih pisali v Marseille, Lyon, Bordeaux.
Vse kaže, da je moral gospod Sublto pobrati šila in kopita ln zbežati. Ne vemo, kam se je zatekel, kaj počenja in kakšne stvari mu roje po glavi. Prepričani smo pa, da še živi in da se bo oglasil, kakor hitro bo niir zavladal v Evropi.
Da vam ne bo preveč dolgčas, se nam je posrečilo pridobiti za risbice na tej strani dva simpatična tipa iz življenja pri nas. Morda vam bosta krajiala čas s še bolj zanimivimi, aktualnimi in duhovitimi domisleki kakor gospod Subito.
V	zadregi smo le, kako naj ju krstimo. Da bo njuno-ime kar najbolj prijetno, zabavno in njima primerno, smo se odločili, da pokličemo pri izbiri imen na pomoč naše bralce. Vsakdo izmed vas — najsi bo naročnik alt ne — ima pravico do fode!o-vanja pri tem najnovejšem nagradnem tekmovanju Družinskega tednika. Imeni naj bosta kralki, sml-eini, šaljivi in predslavotvorni, t. j. po j možnosti naj dobro ilustrirala zunanjost in — rekli bi — značaj ln osebnost naših novih znancev.
Odgovore bomo sprejemali do v.šte-tega 15.' februarja. Potem bo posebno
razsodišče, sestavljeno lz članov uredništva Družinskega tednika, izbralo tri najboljše pare imen- in podelilo nagrade, ki bodo znašale v gotovini:
1. nagrada din 200’—.
2. nagrada: din 100’—.
3. nagrada: din 50'—.
Svetovali vam bi, da se ne odločite takoj, temveč počakate nekaj tednov, da boste dobro spoznali osebnost naših dveh junakov. Potem vzemite dopisnico ali pismo in nam napišite imeni, ki ste ju zanju izbrali. Naslov napišite takole: Uredništvo »Družinskega tednika«. Imenski natečaj, Ljubljana, poštni predal 345.
Izmed nagrajenih odgovorov si bo uredništvo Družinskega tednika izbralo za naša junaka tisto kombinacijo imen, ki se bo razsodišču zdela najbolj posrečena.
Joe Bray je prišel kmalu po desetih na Clagers Street. Deževni oblaki so bili krivi, da se je začelo zgodaj nočitl; zato je tudi lahko prej odšel iz Sunningdala. Bil je silno vznemirjen, zakaj noč je obetala marsikatero pustolovščino. In pustolovščine so bile Joeju več ko pol življenja.
»Imenitna misel, Cliff, da si mi naročil, naj pridem skoz zadnji vhod v hišo. živa duša me ni videla,« Je zadovoljno si mencaje roke iapregovoril namesto pozdrava.
»Lahko bi ti bil prihranil to nekoliko daljšo pot,« Je menil Clifford. »Fing-Su namreč ve, da si še živ!«
Obraz Joeja Braya se je podaljšal. Ta novica ga je oropala polovice veselja nad pričakovanimi pustolovščinami.
»Podkupil sem nekega moža v Narthovem uradu,« je začel pripovedovati Clifford. »Perkins se piše; ta zlomek me je stal več časa kakor denarja, preden sem ga pridobil zase, zakaj možak Je Še starega, poštenega kova. Ali so detekti-
vi	na svojih mestih?«
Joe je prikimal.
»Bil sem malce razočaran, Cliff, ko sem jih uzrl,« je skorajda očitajoče dejal. »Zdijo se prav takšni kakor navadni ljudje; takšni kakor ti ali pa jaz. Nihče bi Jih ne imel za detektive.«
»Meni se zdi to vendar imenitna prednost,« se Je zasmejal Clifford. Nekaj časa je premišljeval, potem Je pa vprašal Joeja:
»Ali si pozneje še kaj govoril z Joano?«
»Ne; saj sl mi vendar prepovedal!« je nekam samodopadljivo odvrnil Joe.
»Ali vsaj veš, če se je vinila?« Clifford je zavzdihnil. »Zastian nje si ne belim glave, zakaj Scotland Yard Je izbral za njeno varstvo na moč zanesljivega ln pretkanega moža. Menda mi bo ta detektiv pozneje sam sporočil, kako se Je končal Joanim izlet v mesto.«
»Kako se ti Je pa sploh posrečilo, Cliff, da si sl pridobil Scotland Yard?« je radovedno vprašal Jo«. »In če nam zdaj res pomagajo, zakaj ne aretirajo Fing-Suja?«
»Ker nimajo dovolj dokazov, da bi kogar koli v tej zadevi poklicali na odgovor,« Je odsekano menil Clifford.
Zavedel se je bil vseh težav ln izprevidel, kako silovita Je postala borba spričo Fing-Sujevih nevidnih spletk.
»Tvoja radovednost zastran Scot-land-Yarda bo kaj kmalu potolažena. Na splošno pa, Joe. nocoj bo treba poguma! Nadzornik Willing pride kmalu sem. Z nami se bo peljal po veletoku navzdol. Ali znaš kaj prida plavati, Joe?«
»Nikar me ne draži! Saj vendar veš, da znam vse, kar je umnemu možu potrebno,« je patetično odgovoril. »Enkrat za vselej si moraš izbiti misel, Cliff, da nisem za rabo. Moški petdesetih let je na višku življeniških sil. že tisočkrat sem ti to vbijal v glavo.«
Pršenj nato je prišel nadzornik Willing. Droban, izžet možakar, ujedljivega humorja ln poraznih nazorov o človeški nravi. V marsikaterem oziru Je bil podoben detektivu, kakršnega si Je želel Joe, da, da, mnogo boli kakor tisti trije možje, ki jih je bil pred dobro uro srečal v Sunningdalu. Na moč mu je bilo všeč. da nadzornik ni mnogo govoril. Obšel ga je občutek, da Je ta visoki detektiv nezmotljiv.
»To menda že veste, da smo parnik .Umgeni* davi do dno preiskali? Nocoj bo odplul-
Clifford Je samo prikimal.
»Ničesar nismo našli, kar bi le količkaj smrdelo po tihotapskem blagu. Zdi se, da bodo tiste stvari poslali pozneje s parnikom ,Um-veli‘ — to je namreč njegov pobratim. Drug tik drugega sta zasidrana v " joIu. Toda .Umveli' bo odplul šele čez mesec dni, mimogrede bo pa še pristal v Nevvcastlu. Ali ste slišali kaj o Longu? Mislim moža, ki sem ga bil poslal Miss Brayevi za čuvarja.« In ko je Clifford stresel z glavo, je nadaljeval: »Mislil sem, da je naravnost vam poročal... če ni tako, potlej se je gotovo z nio vmll v Sunningdale. — No, M '. T.vnne, kako sodite vi o končnih clllih svoiega Kitajca?«
Dalle prihodnjič
JaloiT, **»£*£ vet.
‘‘"ut,*,*,
3\»T*.o
“1
''»»ITI CNf )
SkatlicO
p ŠPORTNI TEDNIK =
Zimski šport v polnem razmahu
Snega je zdaj dovolj, tudi mraza ne manjka in tako so dani vsi pogoji za zimski šport. Na sporedu so že bile prve smučarske prireditve, prav tako je pa prišel do veljave drsalni šport.
Prvi je začel Smučarski klub Ljubljana. Prejšnjo sredo je priredil na Pokljuki klubsko prvenstvo, ki se ga je udeležila tudi naša vojaška smučarska reprezentanca, ki se pod Smolejevim vodstvom pripravlja na svetovno prvenstvo v Cortini. Na 15 km dolgi progi je nastopil tudi državni repre-zentatlvec Franc Smolej in je zmagal z naskokom dveh minut v času 1:00:10. Najboljši za njim je bil Robnik 8 časom 1:02:22, ki je oljenem postal klubski prvak.
V petek so naši najboljši drsalci na: topili v korist zimske pomečt Prireditev na drsališču SK Ilirije je v vsakem pogledu uspela. S tem. kar smo videli, moramo biti zadovoljni. Najbolj se je odlikovala državna prvakinja Silva Palmetova, ki se ji pozna; da je dalje časa na Dunaju trenirala. Zelo je ugajala Sernčeva s svojim revijskim sporedom, Id je v posameznih likih mejil že ob : krobacljo. Prav dobra je bila tudi v oaru z dr. Schwa-bom. Med najboljšimi točkami je bil skupen nastop treh deklic iz Bloudkove šele. Drsalna produkcija je pokazala. da bo Ljubljana v tej športni panOgi še dolgo prvjčila.
V soboto in nedeljo so bile na Jesenicah že tretjič zimskio-športne igre Kranjske industrijske družbe. Ta prireditev spada med naj večje v Jugoslaviji, kar je docela naravno, ker so najboljši naši smučarski tekmovalci skoraj brez izjeme uslužbenci tega podjetja. Prav zato imajo tekme KID še poseben psmen.
Letos je nastopilo več ko 500 tekmovalcev. že prvi dan je prinesel veliko presenečenje. V teku na 18 km je zmagal Tone Razinger (Bratstvo) pred favoriziranim Francem Smolejem s prednostjo več ko 40 sekund. No, Smoleju se tega »neuspeha« ni treba sramovati, še dan prej je na Pokljuki trasiral progo za 50 km in Je na dan tekme prismučal naravnost s Pokljuke na Jesenice. Da je kljub temu zasedel drugo mesto, je zares čudovito in priča o njegovem športnem duhu in odlični formi. Z majhno razliko sta prvima dvema sledila Knific in Gregor Klančnik.
Velik dogoaeK. za Jesenice je bila hokejska tekma med Ilirijo in celovškim KAC. Več ko 1500 gledalcev je navdušeno sledilo izredno hitri igri obeh moštev. Klagenfurter Atletik Klub, ki pripada nemški hokejski eliti, je zasluženo zmagal v razmerju 4 : 2. V nedeljo sta obe moštvi nastopili v Ljubljani. Ilirija ni mogla ponoviti
-----------------   svojo
korist. Oba rezultata, zlasti prvi, sta za Ilirijo prav častna in pričata o njenem napredku.
Moštvo Ilirije je v ponedeljek odpoi. tovalo v Bukarešto, kjer to od 15. do 17. t. m. nastopilo kot jugoslovanska državna reprezentanca proti reprezentancam Romunije, Slovaške in Bukarešte. Na povratku bo Ilirija bržčas nastopila v Beogradu in Zagrebu.
V nedeljo so igre KID dosegle višek. Dopoldne je bil na Rc£ei veleslalom na 2 km dolgi progi z višinsko razliko 800 m. Prvak je postal Jože Bertoncelj z Jesenic pred Tržičonom Slav. fcom Lukancem in Je eničanom Lojzetom Zvanom. Favorit Ciril Praček je padel in je bil zato šele šesti. Pri Juntorjih Je zmagal Marjan Stat« pred Tinčkom
Mulejem. V ženskem slalomu sta po programu zasedli prvi mesti Lojzka Pračkova in Erika Heimova,
Popoldne so bile skakalne tekmo na Možaklji. Na premajhni skakalnici, ki Jo bodo morali povečati, so se tekmovalci omejili bolj na slog kakor na daljavo. Zmagal Je Franc Pribošek pred Karlom Klančnikom. Najdaljši skok Je dosegel Pribošek, m sicer 23-5 m. Pri juniorjili je zmagal Berti Brum,
Športni s|x>red je zaključila propagandna drsalna prireditev s sodelovanjem najboljših drsalcev iz Ljubljane,
V Varaždinu je bila prva hokejska tekma za prvenstvo Hrvatske. Domači VSD je nepričakovano premagal Haška 11:0.
Čeprav Je zimski šport v polnem razmahu, nogometaši nikakor ne mislijo na počitek. V sredo sta £6 v Beogradu srečala Jugoslavija in BSK. Slednji Je tesno zmagal z 1:0, čeprav Je bil ves čas v premoči.
Madžarski klub Szeged je za pravoslavni božič igral tri tekme v Jugoslaviji. V Subotici je premagal Bačko 3 :1, v Petrovgradu Borca 3 : 2, reprezentanco Petrovgrada pa 5:2. V nedeljo je BSK v Beogradu premagal Gradjanckega iz Zagreba zasluženo 2 :1. V Novem Sadu Je Vojvodina katastrofalno porazila Szeged s 5:0. Jesenski prvak hrvatske lige Concor-dia Je na Sušaku podlegel Orientu z 1:3. V Sarajevu je v tekmi za hr-vatski pokal Hajduk zmagal nad Sa-Škom t 2:0.
FR. P. ZAJEC
IZPBAiAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Strllurlevo ul. S
prt frančiškanskem mo*tn
fnMmni oti'1, riivnooiadt, loromiri, tiromur. n*qrtmi'ri, itn. V«i>m atu n ut ilaii»i • stilnim. Samu kvalitetna optika	Cmiti	tr«/ei»Cno
RESMAN LOJZE-Ljubljani
Cesta 39. oktobra (Rimska) it 21
44-30
Obleke, perilo, vetrni suknjiči, ('ežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v na i večji Izberi, nalceneje
Presker
Ljubljana, Sv.Petra c. 14
nutici ftzdio'/
Kdo bi tako kupoval, namesto da bi vprašal po kakovosti!
 Pri nakupu žarnic zahtevajte izrecno
0 le kvalitetno TUNGSRAM-KRYPTON žarnico:
Ista da več sončnim žarkom podobne svetlobe In porabi pri tem mnogo manj toka!
BOLJŠA LUC, MANJŠI STROŠKI!
I
PUHASTE ODEJE - specialno delo, svilene in klot odeje iz vate, porjo vseh -■ vrst, kupilo najsolidneje v trgovini SEVER, Marijin trg 2
Dnctolinn novio kemično člščeno po din 14-—, ‘29’— H9"—,
()0*—, gosje perie, sivi in beli puh, po konkurenčnih cenah, dobite pri „Luna“, Maribor, Glavni trg 24. — Vzorci brezplačnol
SABA RADIO
Preciznost In kvaliteta! Sodobni aparat z naipopolnejšim glasom t
Zastopniki:
Generalno zastopstvo in skladišče:
Radio Bremec, Celie
Radio Lušicki - Maribor, Koroška 11 Radio Zupan - Mojstrana Edvard Fischbacber - Trbovlje
Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«!
fici Uašt(u
REMEDIA
Quajuco£
SIRUP
v tem originalnem zavitku
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH Glavno zastopstvo z.a Slovenijo:
Lekarna BAHOVEC, Ljubljana
Rog. s. br. 223G0-1K. IX. 1940
ZA NAKUP nit naročilo solidno Izdelanega pohištva lir domačega ul* eksotičnega furnirja v ravni ali va'oviti obliki *e priporoča Krže Franc, pohUtvo - Vrhnika. BkladiSče v Ljub Ijanl. Prečna ul 0	—	Spalnice	Is orehove
korenine Id fluogo jesena stalno oa zalogi.
NEKADILEC POSTANETE * r.reb dneh c na Sim zanesljivim in popolnoma neškodljivim sredstvom »Nikctinoic — V*-|iUa steklenim din "o*— mala din 60*— Pofidja po po v tet Ju »Jugopatente Llubfjnna Pvoriakova 8. ISČcror	•!<*
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA
Žrebanje V. plavne«« in zadnjega tekočega razreda 41. kol« lin po loterijskem načrtu od 8. februarju do v&tetesa fi. marca t. I., in sicer:
v Beogradu: a., 10., 11., 12., 13., 14.. 15..	18.	Iw 19. tebruarla,
v Sfcoollu: 24.. 2>.. 26.. 27. Iw 28. febr. In 1., 3.. 4W 5. m 6. marca 1.1.
V tem žrebanju bodo izžrebane 6. marca t. L tri premije, in sicer za
500.000, 1,000.000 in 2,000.000 dinariev.
1’ulee teli premij bo izžrebanih vožje število dobitkov, in sicer po: 200.000'-—, 100.000—, 80.000-, 60.000*-, 50.000’—, 40.000-, 35.000*—, 30.000-, 25.000-, 20.000-, 15.000—, 12.000-, 10.000*— in mnogo drugih manjših dobitkov.
Celokupna vsota izžrebanih dobitkov vnaša.
din 56,946.000*—
ki se bodo izplačali brez vsakršnih odbitkov.
V najsrečnejšem primem lahko dobite na eno srečko izplačanih
din 3,200.000'—
Za izplačilo dobitkov jamči država Kraljetiue Jugoslavije.
Vsi tisti, ki že igrajo vso 41. kolo, morajo svoje srečke IV. razreda zamenjati za srečko V, razreda najkasneje do 3. februarja t. 1.
'	Tisti pa, ki nimajo srečke in bi radi sodelovali pri Igranj« v	V. razredu, lahko dobijo srečko
pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih, ki so v vsakem večjem mestu. Doplafatl pa morajo za srečko:'
za celo srečko din 104)0"—	,
•/a polovico srečke din 500’—	^ ^
za četrtinko srečke din 250’—.
ObSirnejSa navodila z loterijskim načrtom dobito nu zahtevo	brezplačno pri vsakem poobla-
Radijska postaja v Beogradu bo vsak dun med dnevnimi vestmi objavljala rezultate žrebanja
Za dobitke od 5000 din navzgor.	,	1	s	t
Z nakupom srečke Državne razredne loterije pomaga Tsak poedinec, poleg	osebne
koristi, ki jo lahko doseže, tudi narodnemu gospodarstvu, obrtništvu, industriji m invalidom, k« se bo čisti dobiček od prodajo srečk medujo sorazmerno razdelil.
ULTRAVIOLETNI ŽARKI »o vir criravja In lepote Bončite se doma z noSo patentirano ultravioletno obaevalko »OHIGIN.M CI'B«, ki Vam nudi zdravje In lepe rj^vo polt. Zahtevajte brezplači o	projekte. ».lugo-
patent«, Ljubljana, Dvor?.akova & — Iftčcmo preprodajalce
REVMATIZEM, iflijas. nevralgijo zamn6<ynoPt usp^fino zdravite z na§ira 'nabožnim aparat ouj »Vibrator« Izbore?- tod! ta nogo lepote. »Jugopatent«	Ljubil;*, m,	pvorfcukova 8, —*
Iščemo zastopnike.
POSOJILA dnjemo nabira članom m varčevalcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov V*i varčevale* brezplačno zavarovani Zadruga »Moj dom« Ljubljana. Dvof* žakova 8 — Ifičemo povsrjcpfltp
CVETLIČNI MED In la medico dobite naj cenejo v Mcriarni, Ljubljana, Židovska ul. 6.
FILATELISTI POZORI Kupujem vsakovrstne posamezne znamke kot tudi celotne zbirka po uajvišjih dnevnih cenah Istočasno nudim filatelistom znamke v serijah ali posamezno po najbolj ugodnih cenah Poizkusite in pre» pričali se boite Knjigarna Jam z Dolžan —• Ljubljana. Stritarjeva 4.
„REALITETA“
zavod zn kupoprodajo nepremičnin ie samo v Liublianl PreSernova ul 54'i. Tel. 44-20
KUPUJEM
krojaške pletilno volnene odrezke, cunje, juto, vročo In razno drugo odpadke.
F. M KOVAČIČ
Tyr5eva cesta 35 Bivše strojno tovarno
IZDELUJEMO GUMBE Pobiramo spuščene pentlje na nogavicah GALANTERIJA VEKDAJ
L<ub'lana, l0rl?ka ul. 14
KAUtE,
otomanc, peresnlce, žimnice, mreže, blago Žimnice in pohlStvo ter vsa v to stroko spadaloča dela izvršu|cm po nutnižllh cenah tapetništvo F. SAJOVIC Ljubljana. Stari trg 6.
NALIVNA
PERESA
ts vsi tivljenjc Prozorno drf.A-
lo izredno velik rezervoar črnila 14 karatno clato pero. Najlepfi« darilc za vse prilike, »Jugt,patent« IJubljnnn. Dvorakova 8 - Zaht*\ajte cenik. Spr« inn-mo znatoMMkP
OKAMA MAZILO
1» zdravilnih tel’flč Čudo* vit ui>pe|, ort ra«.oh op©» KiH iito, ofuljfi im volku, turb in rn«-ttib itd za iig« uc «tolpnčkc% on kožnem vriftlu. ttpnfi^ajib in -»ah n» rMiir-nu za razpokane ort*»r brs lnvue.
Dobi »c t tekarnaJl »d dro^njau
Jzaaja K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tlslca tiskarna MeiKur O. O. v Ljubljani; ra ustarno odgovarja O. Minule* - vsi v Ljubljani.