Dopolnjena volilna zakonodaja
Splošne skupščinske volitve v 1982. letu so pokazale, da je potrebno volilno zakonodajo nekoliko dopolniti. V posameznih krajevnih skupnostih. organizacijah združenega dela in občinah naše republike smo pri analiziranju in sprejemanju zaključkov ob zadnjih volitvah ugotavljali, da volilni zakoni, predvsem nekatere določbe zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. ne ustrezajo praksi. Bila je dana vrsta pobud in predlogov, kako smotrneje. bolj življenjsko in prepro-steje urediti nekalere volilne postopke, predvsem pa kako racional-neje postaviti volilno prakso. O vsem tem so pristojni organi pripravili razprave in na teh osnovah predloge tako, da je skupščina naše repu-blike na seji oklobra 1984 sprejela nekatere sprcmembe zakona o vo-lilvah in delegiranju v skupščine.
Vseh pobud in pripomb zako-nodajni organi seveda niso mogli upoštevati. saj je potrebno za njihovo realizacijo preveriti tudi določila ustave SFRJ in SRS ter druge predpise. ki pa jih v tem času ni bilo mogoče spreminjati. Konkretnih spretnemb v tem vo-lilnem zakonu je sicer manj, kot smo jih pričakovali, vendar !e-te vendarle vnašajo nekaj možnosti za racionalnejše in preprostejše oblikovanje delegacij za skupš-čine samoupravnih interesnih skupnosti v temeljnih samou-pravnih skupnostih.
Po določilih dopolnjenega za-kona je dana možnost, da lahko dve ali več temeljnih organizacij združenega dela ali delovne skupnosti, ki imajo do 60 zapo-slenih, oblikujejo skupne dele-gacije za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih intere-
snih skupnosti, kar uredijo s po-sebnim samoupravnim sporazu-mom.
Druga možnost. ki jo daje no-velirani tekst zakona. je ta. da ne glede na število delovnih ljudi v temeljnih organizacijah in de-lovnih skupnostih dve ali več te-meljnih organizacij ali delovnih skupnosti, združenih v delovno organizacijo, lahko oblikujejo eno ali več skupnih delegacij, če so člani istih skupnosti in če gre za uresničevanje istih. skupnih interesov ter nalog na ravni de-lovne organizacije.
Dana je tudi možnost, da de-lavci dveh ali več temeljnih orga-nizacij združenega dela in delov-nih skupnosti, ki sicer ne volijo delegacij (manj kot 20 oz. 30 za-poslenih), s posebnim sporazu-mom določijo oblikovanje ene ali več skupnih delegacij za dele-
giranje v skupščine SIS.
In ne nazadnje velja opozoriti, da lahko temeljna samoupravna skupnost določi s svojim statu-tom ali z drugim splošnim aktom, da opravlja delavski svet, skupš-čina krajevne skupnosti oziroma drug ustrezen samoupravni organ funkcijo delegacije za skupščine SIS, vendar samo za področja telesne kulture. stano-vanjskega gospodarstva, social-nega skrbstva, otroškega varstva, zaposlovanja in invalidsko po-kojninskega           zavarovanja,
skratka za tista področja. ki ne morejo samostojno delovati s skupščirtami družbenopolitičnih skupnosti kot četrti zbor.
Nadaljnja novost je tudi v kmetijstvu, kjer bodo lahko kraetje kooperanti, člani zadrug in vsi tisti, ki so poslovno pove-zani z organizacijami združenega dela, oblikovali skupne delegacije z delavci, ki združujejo delo v teh organizacijah. Za našo občino to pomeni, da bodo lahko nepo-sredni kmetijski proizvajaki oblikovali delegacije skupaj z delavci kmetijske zadruge. Se-veda pa bomo morali v praksi za-gotoviti, da bodo na seje skupš-čin delegirani iz teh delegadj tako. da bo interese kmetijskih proizvajalcev zastopal njihov delegat, ne pa npr. nek stroicovni
ali administrativno tehnični de-lavec kmetijske zadruge.
Za vse spremembe, ki jih bomo v organizacijah združe-nega dela in krajevnih skupno-stih uveljavili do naslednjih voli-tev delegacij, je značilno, da niso obvezne. Družbenopolitičnim in samoupravnim organom v te-meljnih samoupravrrih skupno-stih je prepuščeno, da ocenijo priniernost njihovih uveljavitev v svojem okolju. Če ugotovijo, da spremembe v posameznem tozdu ali ozdu oziroma krajevni skupnosti ne bi pripomogle k boljšemu in racionalnejšemu delu delegacij, jih ni potrebno uveljaviti. Ob posameznih spre-membah pa je potrebno popraviti tudi določila v statutih oziroma samoupravnih aktih temeljnih samoupravnih skupnosti.
Ker vemo, da bodo volitve sredi marca prihodnjega leta, nam ob vseh volilnih pripravah ne ostaja več mnogo časa za rea-lizacijo možnih sprememb. Zato bi morali predvsem v osnovnih organizacijah sindikata, ob ne-posrednem sodelovanju občin-skega sveta zveze sindikatov, preveriti konkretne možnosti za uveljavitev drugačnega obliko-vanja svojih delegacij. Sicer pa sprememb zakona o volitvah in delegiranju v skupščine ne gre jemati kot obveznost, da naj bi jih vsepovsod praktično uveljav-ljali, ampak kot nadaljnjo de-mokratizacijo volilnih postopkov in možnosti svobodnejše uvelja-vitve pobud delovnih ljudi in ob-čanov.
MARKO ROTH