J IV
; 26. marca 1875.
U$t 13
V Gl
List izhaja vsak petek
in velja s poštuino vred in v Gorici domu poslan : za celo leto 8 gold., za pol leta 1 gold. 50 sold., za četrt leta 80 sold.— Za ude nar. - polit, društva „GORICA“ je cena določena, kakor zn druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. ▼ tiskarni.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravniltvu v nunskih ulicah v tiskarno Karol Mal* ling-ovo. Vse pošiljatve naj se franknjejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila »e sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo parno enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 sold., če trikrat, 15 soldov.

»Naredite mir med mojimi narodi" !
Afr. To so one pomenljive besede, ki jih je izgovorilo Njih Veličanstvo, presvitli cesar. Ni j dvoma, da so bile daleč segajoče besede iz odkritoserčnega, očetovskega serca, ki plamti gorke ljubezni za blagor svojih podložnih. Marsikedó se je uže oddahnil, ter gledal pred sabo vtelesene svoje nade. za katere mu je bilo prestati toliko težav.
Pa pri nas sc menjajo sistemi čez noč; kar je danes černo, to je jutri belo. Tudi one besede, ki so naznanovale Slovanom žarijo na političnem obnebji, ki so bile prava podlaga trajajoče sreče in blagra med avstrijskimi narodi, so bile žertva one nesrečne resnice, da spodjeda centralistični zmaj nemškega v nebo vpijočega postopanja proti drugim narodom, blagor deržave, deržavo samo. Spodjeda jo, ker diktira nemška manjšina nasprotni večini liesterpljive pogoje, katerim se morajo vklanjati celò cesarske besede.
Visoke osebe se kar v procesiji dervé iz sobe v sobo, na stol in raz otola* ki se je komaj ohladil, da ga drugi možakar zasede. Komedija nijma ni konca ni kraja. Vsak dan nijm zrase nov, gojil prizor. Našo politično življenje je postalo tako smešno, da nij treba o časa, ko vse nori, posebnih norčij. Pri nas vlada — večen pust! Le škoda, da moramo Slovani služiti za
predmet, s katerim nasprotniki zlobno norijo. Pust postaja za nas tragičen.
Polno košaro dolžnostij, več, kakor zamorejo naša pleča nositi, in ni znamenja skoro ne kake pravice. Kar nam gre, in kar po „gnadljivi“ poti dovolé, to nam u-grabijo po stranski poti sè sramotnimi pripomočki. Organi, ki bi morali resnico braniti, oni gazijo po njej; pravica se zatira s pestjo beričev, ki stoje v službi vladnih omahljivih sistemov. To moramo zopet in zopet konstatirati. Reklo se nam bode morda. da se to ne godi pri nas v domači hiši. A prijatelj, odsekaj le drevesu korenine, rani mu kožo, olupi drevo, poreži mu vejo za vejo, steni eno izmed navedenega in povej, ne bode-li terpelo celo drevo, ne bode vsled tega kmalu poginilo.
„In kak vpliv ima to do priprostih deržavljanov, kateri bi morali viši krogi biti izgled pravičnosti, poštenosti in pravi-coljubja ! Ce je v takih krogih vse gnjiio, kdo bo iskal pri nižih in rajnižih stanovih še spoštovanja resnice, čutja za poštenost, možate hesedeu?! Kak vpliv ima to, praša-
jiio še „Slovencem-?
Možje, ki bi morali biti «feritavi v podporo in ne v oči vid ui razdor, ki bi jej morali služiti z vsemi mogočimi silami, če uže ne zaradi domo — in rodoljubnusti. zaradi poštenih namenov, pač pa zaradi tega, ker so za to postavljeni, ker jih žuljava c. kasa dobro redi.
„ Postali so sovražniki nje glava, nje zoperniki so obogateli “ Tako peva v svetem času velikega tedna v božjih hramih sveta cerkev s tužno — donečim glasom Jeremijeve žalostnice. Nij li v teh besedah naša deržava rfacie ad faciem.* Da! oni, ki stoje na verhu, so sovražniki deržave, ker sejejo med ljudstvo razpor in neslogo gnani od zlobne samoljubnosti, ki uči spoštovati samega sebe, skerbeti le za lastni .jaz*, preganjati pa, zatirati, presničevati svojega bližnjega, ki je podložnik istega nebeškega Očeta, podložnik tudi istega očeta. ki je na zemlji naš poglavar, naš gospod. „Nje zoperniki so obogateli.* Istina je. Skušnjo uči.
Povsod -krijó valovi — korupcije — vesoljno zemljo*, krijó jo posebno pri nas. Tudi nad sv. cerkvijo razpenja sovražnik svojo roko. Orožje je ostro. Naj priprav-nojše je denar, ki železna vrata prebije. Kar ne more pruska z bajoneti, železnimi paragrati, z ječo, v katere zidovih zdihuje sedaj v sveti udanosti biser sv. katoliške cerkve, — to se doseže in namerava doseči pri nas s pripravnejšim sredstvom, z denarjem. „Aurì sacra fames* : S tem si hoče država pripraviti verne sluge deržavne vsemogočnosti, da bode imela pri svojih daljnih nakanah prosto roko. Pot je sistematična, zvito speljana; obeta tudi vsled tega dovolj uspeha. Bog nas varuj tacih gromosuih oblakov.
2 LISTEK.
T O L M I N
kot kraj i okraj.
(A. Lukovič.)
A da je Tolmin gledé imena prevladal, tako da se sedaj cela gorenje soška dolina, sploh celo hribovje v splošnej rabi Tolmin imenuje, ima se kraj zahvaliti edino le staremu gradu na vrhu. ta grad je bil povod večnim prepirom mej patrijarhi Akvilejskimi i goriškimi grofi. Mnogo krvi so njegove skale popile, mnogo hrabrih vojščakov je končalo svoje življenje pod njegovim obzidijem.
Čigav je bil ta grad ? Temna je zgodovina. Oglejsko cerkev so nemški cesarji, sosebno Otton I. in II. bogato obdarovali, tako, da je bil oglejski patrijarh popolnoma samostojen vladar v svojej deželi. Cesar Otton III. (vladal 983—1002) potrdi leta 1001 vso lastnino tej cerkvi, kar so predniki njegovi jej darovali; zraven tega doda še polovico sedanje goriške dežele posebno Solkan. Skoro gotovo je od tega časa spadalo tudi Tolminsko h patriarhalnemu posestvu. Po tedanji šegi izbirala si je vedno cerkev svoje branitelje i varuhe iz svetnega stanu advocati Ecclesiae so se imenovali— ki bi jo v zunanjih zadevali zastopali i branili. A iz bra-
niteljev postali so s časom zatiralci cerkve. Patrijarh oglejski si tudi tacega branitelja izbere i prvi je vojvoda Koroški Mainhard iz družine Lp-penstein Murzthal ; ta dobi kot podložnik (vasai) cerkveni goriški del, kojega je patrijarh ravno kar dobil. Brž da ne. izročen mu je Tolmin. Njegov sin Albert nij imel druzega posestva nego le goriško ; kajti Koroško je v nekem boju izgubil. Albertov sin Marquard ustanovi leta 1039 imenitni samostan Rosazzo. Imel jo dva sina: Henriku podeli goriško, Luitliold pak so-pet pridobljeno Koroško. Luitliold umrje, i Koroško pripade 1. 1090 Henriku. Tri tej priložnosti podari slednji samostanu v llosazzo nekatere Tolminske kraje, posebno se imenujeta I-drija, ki je tačas spadala pod Tolmin*) i Ljubili (Liwina) nad Tolminom, znamuje, da so ti goriški grofje Tolmin dejansko v rokah imeli, se ve da vedno pod vrhovno oblastjo oglejskega patrij arlia. — Vsled tega da so kot goriški grofje kot branitelji oglejske cerkve Tolmin i druga patrij urlio va posestva v lasti imeli, nastale so neprestane borbe mej njimi i mej oglejskim pa-trijarhom. Patrijarhi so bili pravi gospodarji go-
*) Ta kraj imeniten po bogatem rudniku, kojega so leta 1490 iztaknili, je spadal pod 1 cimili do leta 1783, v kojem letu je bil še le s Kranjskim združen,
renjega gradu, a tam so stanovali mnogi plemenitaši kot podložni patrijarhovi, i ti so bili v nekakem konsorciju. Rod za rodom je obdaro-vaval patrijarh. Cita se, daje leta 1188 grajski tolminski grof Guntram patrijarhu svoj delež so-pet nazaj dal, s tem namenom, naj sleduji vse pravice cividadskemu proštu podeli. Pri tej priložnosti se trg Tolmin prvokrat imenuje, pri tej priložnosti Cividad prvokrat svoj upljiv na Tolminskem zadobi.
Goriški grofje pa so si vedno svojo pravo branili i tudi ohranili. Kot varuhi i zastopniki oglejske cerkve imeli so tu vsakoletne sodnijske obravnave (Gerichtstage), zarad kojih so grofu Tolminci vsaki pot dve kravi kot odškodnino i plačilo izročiti morali. Posebno leta 1202 pri pomirju mej patrijarhom i goriškim grofom sklenjenem dne ‘27. januarja sv. Krna (Kvirina) blizo Kormina, našteva se Tolmin izrečeno kot kraj, kjer je goriški grof sodnijske obravnave vodil. V tem pomirju je patrijarh grofe kot neodvisne priznal, toda le glede Gorice ; Tolmin si je pridržal, iz kojega sklepam, da je bil ta kraj za patrijarhe jako važen.
Kodo bi sedaj prašal : kake so bile razmere mej posameznimi deželnimi načelniki i mej oglejskimi patrijarhi? Patrijarh je bil vrhovni gospodar v vseli h patrijarhatu spadajočih deželah.

p
m-.
Čudno se bode zdelo, da Glas to zopet in zopet isto ponavlja. „ Repeti ta hac-rent* Pa to nij poglavitno. »Naredite mir med mojimi narodi*! Njih Veličanstvo, ki bode blagovolilo kot skerbni oča priti k
m
m /
i,c
w<-t -t :■?:
nam, da vidi in' zvé, katere potrebe nam mrače jasni obzor, pot Njihovega Veličanstva, presvitlega cesarja, katerega pričakujemo z radostnimi serci s palmovimi vejami v roki, nas navdaja, da mu odkrijemo nase gorje, da mu pokažemo verige žuleče nas. Navdaja nas v to blagonosna, možata beseda: »Naredite mir med mojimi narodi*! Koliko boljega nam prinese bodočnost, to ve Oni, ki kraljuje nad nami.
Hvalo Bogu, da nam plapolà v persih zubelj boljše prihodnosti. Sicer pa naj bode užc, kar hoče: »Dixi et salvavi.*

italijanska. Zvečer bo celo mesto razsvetljeuo; v gledišči pa sijajna predstava. Cesar pride v Gorico v nedeljo okoli 9. ure zajutra. Sprem-ljevali ga bodo: boson Monde!, prvi adjutant, potem vitez Beck, grof Griine, baron LOhneysen, baron Versecke, baron Teuffenbach adjutantje; baron Brauu, vodja cesarjevega kabineta, vitez Hoffman, vladni svetovalec, grof Audrassjr, minister vnanjih zadev ; baron Hoffmanu, skrivni svetovalec ; vitez Schwegel iu vitez Teschenberg, dvorna svetovalca, vitez Navrik, vladni svetovalec in Audras$y-jev tajnik : g. Schneer zakladnik cesarjev; dr.Layi, dvorni zdravnik; in še kakih 60 oseb iz spremstva. Na postaji se poklonijo cesarju mestni zbor, deželni odbor, kupčijska zbornica in zastopniki vseh županij cele goriške dežele. Potem se popelje v hišo okrajuega glavarstva na Travuiku, kjer bo stanoval in puščal pred se v zaslišanje tiste, ki bodo prosili. Pregleda tudi vojaško posadko in morebiti obišče
lX>pisi.
V Gorici» 25. marca. (Cesarjev prihod in le nekaj.) Delajo se velike priprave, da se Njih veličanstvo, presvitli cesar vredno sprejme. Sestavil se je v ta namen poseben odbor, v kte-rem sedijo iz deželnega odbora: Deperis in Pa-jer, iz mestnega starešinstva: žl. Catinelli, Kovačič in Permeilo, iz objtnijske zbornice : vit. Pavletič in Gasser. Deželni odbor je poslal vsem županstvom razglas, v kterem priporočuje in vabi, naj vsaka županija odbere nekoliko mož ki bodo cesaija čakali na postaji, kadar pride, Nadejamo se, da tisti dan bomo videli zastopnike vseh goriških županij na železničui postaji. Slavnostni program ni še dovršen popolnoma; ali toliko je gotovo, da cesta, ki pelje proti železnici, bo ozaljšana. Franc-Jožefovo ulico bodo kinčale zastave; na držajih bodo viseli grbi in imena večih občin, na diugili bo pripet cesarski orel ali deželni grb. Vse ulice, po kterih se bo cesar vozil, bodo olepšane ; na deželni palači bodo vihrale tri zastave: deželna, slovenska in
Kitterjevo papirnico v Podgori, zavod gluhonemih in še ktere druge zavode. Odide drugo jutro
okoli 7. ure po železnici v Kormin iu naprej v Benetke. .
«Eco* gotovo ustreza s tem, da naznanja cerkvena opravila velikega tedna v stolni cerkvi, vendar bi bilo želeti, da bi tudi drugih cerkev ne pozabil, ker nima svojih naročnikov samo v eni, ampak v vseh štirih farah goriških. Tako smo pogrešali naznanila zarad nemških in slovenskih postnih pridig, tudi zastran petja veliki petek pred in po pridigi v cerkvi sv. Ignacija smo zastonj iskali. Goričane domače stvari gotovo bolj zanimajo nego tokar se v Vidmu, Nea-pelnu ali kje tam v srečni Italiji godi. Bodimo najprej domačini, potem kaj druzega.
Ogled.
Avstrija. Državni zbor je odložen. To je za časnikarje vesela novica, ker jim ni več treba prebirati dolgočasnih njegovih
m
mmm
Mestom i važnejšim krajem na čelu bili so župani (podesta), manjšim glavarji (capitani) i oskrbniki (gastaldi). Župani so bili le v Ogleju i Marami; glavarji i oskrbniki v Cividadu i 20 druzih krajih. Oskrbniki so prejemali kneževe dohodke: desetino, obresti, doklade, globe. Bili so pri sodnijah navzoči kot komisarji, toda odločilnega glasu i^jso imeli, naznanjevali pa so potem izvršene razsodbe. Ravno tako so se glavarji pečali s patrijarhovimi dohodki, so sprejemali kar je pa-trijarhu šlo gledé naturalnega plačila. Toda večji upljiv so imeli nego oskrbniki ; namestjeni so bili le v Vidmu, Cividadu, Ogleju poleg župana, Št. Vidu i Tolminu.
Leta 1233 izroči patrijarh desetino konoplja cividadskemu kapitelju. Leta 1239 vzdignejo se tolminski plemenitaši ter podajo se s vojaci svojimi ropat na bližnjo Kranjsko. Pravda nastane vsled tega, a patrijarh, Berthold z imenom, konča ta boj s tem, da iz lastnega žepa poškodovane odškoduje. Patrijarh Gregor di Monte-longo odpravi 1253 služba prošta v Cividadu, njegova posestva i pravice izroči deloma tamoš-njernu kapitelju, deloma pak za-se pridrži. Ta čas si pridrži faro Tolminsko z vsemi desetinami i dohodki, kapiteljnu pak pusti le one pravice še, koje se mu predniki njegovi v prejšnih časih izrečno pripustili kot na pr. desetino konoplja.
Patrijarh Rajmund sezida leta 1292 spodaj
pod starim gradom, v trgu samemu malo obzidano i vrtjeno grajščino, imenovano »la Corte*, kojo so njegovi nasledniki rabili za poletno stanovanje.*) Stari grad na griču pa še nij zapuščen. Tam so stanovali še vedno vojaci s svojim glavarjem. Ker so pa za oglejskega patrijarha sosebno goriški i koroški grofi jako nezanesljivi bili, ker je Tolmin za patrijarha jako važen kraj bil, sosebno ker je bil grad zelo utrjen, izničevali so patrijarhi varstvo gradu vedno le sorodnikom. Tako je postavil omenjeni Rajmund svojega stričnika Febo della Torre za tamošnje-ga grajskega glavarja, tajisto so storili tudi njegovi nasledniki. Toda omenjeni Febo nij bil dolgo časa tam poveljnik. Nek boj je nastal med Patrijarhom i cividadskim mestom i mogočnimi plemenitaši Ivanom de Zuccola i Spilimbergom* Slednjim trem, najhujšim sovražnikom patriarhovim, izda tamošnji grajski duhoven Andrej Tiscano tolminski grad ; ti se polastijo trdnjave,
*) Je li „la Corte* sedanja grajščina, kjer je sedaj c. k. urad? Ne verjamem, da bi to poslopje tako staro bilo. Poleg tega nasprotuje neka ljudska govorica, vsled koje je bil še nek starejši gradič sezidan na konci trga Tolmina — »na Doru* namreč na višini, iz koje je strm propad kar naravnost v vodo Tolminko. Stari ljudje vedo pripovedovati še o nekem ozidju i ko so tam kopali, dejo, da so zasledili stopnjice v spodnje hrame, kleti itd.
razprav. Zborniki sami in njikoyi ustavo-verni listi pravijo, da je vse neslano, kar se v zbornicah godi, ako ne pride kaj kon-fessionalno-mastnega vmes. In tako je bilo tudi ta pot. Gospodje se niso mogli vrniti izpred škotskih vrat domu, dokler niso o-
prali enomalo konfessionalnega parila. „Sta-
rokatoličani* (prav za prav katoiiški sta-roneverci) so v Avstriji zdaj rešeni ! Oče Kopp jim je naredil postavico, da se bodo smeli vsaj kot posebne verske občine ure- ! diti oder was ? Večina v zbornici poslancev je postavico sicer sprejela, ali g. 1 minister Stremayr z desnico zbornično in desnim središčem je rekel : Ne bo dal ! in je glasoval proti načrtu, kar je znamenje, da črteža cesarju ue predloži na potrdbo tudi ko je bi še gospojska zbornica sprejela. Važna je torej dotična debata le v tem o-ziru, da je ministerstvo imelo za se samo manjšino ter da je tista stranka, na katero bi se ono imelo naslanjati, bila proti njemu v opposiciji. Pomagali pa so ministerstvu narodni njegovi nasprotniki. — To pa ni edino, ker se je gg. ministrom zadnje dni pretekle sessije nevšečnega pripetilo, — pobiti so šena drugi strani. Šlo je za neko železnično stvar (zadevajočo severnozahodno železnico). Tu sta zmagala dr. Hcrbst in hux sè svojim odložnim nasvetom, in ni obveljalo, kar je hotelo ministerstvo. In spet so bili ljubčeki na levici, ki so ubogim ministrom to sramoto naklonili. — Ko bi šlo pri nas vse po strogo parlamentarnem kolovozu, bila bi zdaj situacija pri nas ta, da bi morali ministri odstopiti, ali pa državni zbor razpustiti. Toda pri nas 1 nismo tako natančni. Zbor ne bo razpuščen, verjetniše je, da se utegne v ministerstvu kaj spremeniti. Pa kdo si bo zdaj glavo belil z ministersko krizo. Jejmo raji v miru »gubanice*! Saj tudi gosp. minister Lasser misli menda kakor mi, zato se nekako u-
razženejo posadko i z vojaci svojimi se tam u-taborijo leta 1292. A že prihodnjega leta prihrumijo vojaci patrijarhovi, se zvijačo polastijo se gradu, i oni vsiljenci morajo grad Montana-rio-u, pooblaščencu patriarhovemu zopet izročiti. Strašna kazen pak je izdajalca Tiscano-a zadela. Še le leta 1297 ga obsodijo i sicer v trdo ječo za celo življenje, težke verige okovajo mu okoli vratu, rok i nog, z večnim postom ga mučijo ; le toliko hrane je dobival, da je komaj, kouiaj živel, kajti dajali so mu le vsaki drugi dan pol funta kruha i vrč vode. Sploh se je izdajalstvo v tadanjih časih ojstro kot največji hudodelstvo kaznovalo. Febo si je sopet poveljništvo gradu pridobil, postal je sopet patrijarhov glavar.
V tem času dà patrijarh Rayrnund cividadskemu kapiteljnu i njegovemu dekanu vso du-hovsko oblast v tem kraju, kojo je prednik njegov Gregor si prilastil i sicer z vsemi pravicami i desetinami. Tolminskemu glavarju Febo della Torre pak naroči, naj ojstro pazi, da bi se kdo ne vtikal v te pravice, kajti cela fara z v-seini posestvi, cerkvami idruzimi pravicami pripada odslej izključljivo le cividadskemu kapitelju. Koj leta 1297 postavi slednji archidiakona, ki gospoduje v kapiteljevem imenu gledé duhovskih zadev.
(Dalje.)
mika zbornim blamažam. Pomenljivo je bilo vsakako, da izmed 351 poslancev ni imelo v omenjeni želcznični zadevi ministerstvo več ko 70 mož za-se. — Gospojska zbornica je tudi v naglici pretresla nekaj od spodnje zbornice došlih jej stvari, med njimi černoviško vseučilišče. Prof. Miklošič je proti tej novi ustanovi, češ, da je v znanstvenem oziru preslabo oskrbljena in dane bo mogoče dobiti profesorjev; srednješolski profesorji da niso pripravni za vseučilišče. Obveljala pa je ministrova in učilišče se naredi.
Iz zbornic pojdimo na cesarjev dvor. Tam je opravil cesar včeraj po stari šegi umivanje nog ; vse zadnje dni Vel. tedna se udeležuje dvor cerkvenih svečanosti. Sicer pa pihlja po vseh dvornih krogih južen veter — potovanje N j. Veličanstva v Dalmacijo in sosedne dežele je zdaj na dnevnem redu. Vsi časniki si polnijo predale s to rečjo. Za zdaj se o-bračajo vse oči v Trst, Gorico in sosebno v Benetke. Povsod se delajo velike priprave. Nas, Slovence Primorske, najde cesar pripravljene ; stara, urojena nam lojalnost ne potrebuje umetnih naprav in umetne kurjave. Ta je k večemu potrebna peščici slovenskih občudovalcev republikanskih ustav (n. pr. na Spanjskem in Francoskem). Kar nek časnik piše o tem, kako naj bi Slovenci na Primorskem cesarja sprejeli in sosebno to, kako ta časnik svoje dinastične čute tolmači — priporočamo pisatelju izvrstnega sestavka v »Slovenec*-u »Tujče-vanje v Slov. Narodu". — Na potovanje cesarjevo zidajo nekteri razne nade. Nam se dopade ta (nada, se ve da), da shod našega cesarja in ital. kralja v Benetkah pomeni, z ozirom na lansko potovanje cesarjevo v Petrograd, te s ne j o zvezo med Avstrijo, Rusijo in Italijo, če bo treba, proti Pruso-Nemčiji, ktera bi morala res že vsem vladarjem presedati. — V Dalmaciji obišče cesar vse kolikaj imenitne kraje noter do turške meje. Dobro, potrebno je, da se zanemarjenim Slovanom dalmatinskim in — v Turčiji živečim kristjanom »cesar'“ pokaže. Njegova presvetla oseba gotovo več zda, nego vsa hvali sana ustavo vernost — cis- in translaj-tanska. In, če se prej ali poslej v Turčiji zgodi, kar se zgoditi mora, bodo ondašnji slovanski kristjani vedeli, kdo in kje je „carw. — V Zadru, Dobrovniku, Kotoru se bo cesar Franc Jožef naj več mudil. Potovanje bo trajalo do okoli 12. ali 13. maja.
Stari cesar' Ferdinand v Pragi je en malo zbolel, pa mu gre že bolje.
V poslednjem listu smo omenili, da so bile na Pemskem že spet volitve. V „Nord-deutsche Allg. Zeit.M se piše iz Prage, da so M1 a d o č e h i dobili od vlade 50 tisuč gld. za agitacijo pri volitvah in pri vsem tem so sijajno propadli!
»Ofenheimova pravda* se še zmeraj odmeva. Trije v njo zapleteni velikaši, kneza Sapieha in Jablonowsky in pa dr. Giskra, so dobili od »Obersthoftnaršal-amta“ (t. j. od višega dvorno-maršalskega urada) naznanilo, da njihovo ravnanje, ko so bili upravni svetovalci Lvovsko-černoviške železnice, ni bilo Njih Veličanstvu všeč,
in da se ne želi, da bi prihajali še na cesarjev dvor. — Predsednik (v Ofenheimovi pravdi) Wittmann, in državni pravdnik La-mezan sta postavljena z redom »železne krone* 3. vrste.
V Ljubljani se bodo letos Slovenci u-dcleževali volitev za mestno starešinstvo.
Zunanje države. Bismark hoče Bis-marka prekositi. Skoval je postavo, po kteri se vsem škofom in duhovnikom u-stavi plača, kolikor je dobivajo iz državne blagajnice, dokler ne naznanijo pismeno, da jih je volja podvreči se Bismar-kovi sili, to je, njegovim novim »verskim*, prav za prav krivičnim neverskim postavam. Borba v deželnem zboru Pruskem o tej zadevi jo bila huda. Bismarkovo kladvo Windhorst, jih je spet krepkih zasolil nemškemu Dioklecijanu. Naj lepša pa je bila ta, da je Wcndt papeževo encikliko od 5. febr. t. 1. ktere »svobodna* nemška vlada se razglasiti ne pusti — v zbornici bral, tako, da se zdaj mora priobčiti kot kos zbornih sporočil. To je spet pruske »svobodnjake* tako razkačilo, da hočejo pre-meniti opravilni red, da se v prihodnje kaj tacega spet ne primeri.
Turčija in Avstrija sta si zarad neke železnične Črte v liuineliji (ktera črta bi se imela zediniti z Srbskimi in Avstrijskimi železnicami) navskriž. Sultan je našemu posl. grofu Zichy-u rekel belo, veliki vezir, Hussein Avni paša, pa črno. Sultan je pozneje preklical svojo prejšnjo obljubo.
Na Srbskem se opposicija v skupščini prav radikalno vede. -Nasvetovala je, da, če umrje knez Milan brez otrok, naj ima skupščina po dogovoru s knezom pravico vladalca (regenta) voliti (in sicer »n e iz Milanove rodovine*. — Ta pristavek pa je pozneje izpustila). Brž ko ne se ozira op-pozicija na Črnogorskega kneza Nikita.
Hazne vesti«
%
— Društvo za cerkvene umetnosti v Gradcu je ta mesec imelo občni zbor. Iz poročila smo poizvedeli, kako blagonosuo ovo društvo dela za čast božjo, za kinč iu lepoto cerkev. Ono obsega vse umetnosti, katere se v katoliški Cerkvi rabijo za povišanje in kiuč službe božje. Kdorkoli v teh zadevah za svet, poduk in pripomoč poprosi, temu se rado — in zauesljivo dobro vstreže. Po nasvetu društva se je pretečeno leto zidalo 6 kapel, mnogo pa popravilo. Veliko nasvetov se je dalo glede mašnih oblačil, altarjev, tabrnaklnov, podob, cerkvenih stolov, orgel itd. Tudi Lav. škofija je uživala sad društvenega truda. Na Hajdini pri Ptuju so po društvenskem načrtu postavili aitar v nemškem ali gotičnem slogu, pri sv. Križu pri Slatiui aitar v laškem slogu, v Skalah nad Celjem pa omislili mašna oblačila. Društvo izdaja lep list: Kirchenschmuck. Ravno zdaj pa snuje društvo sv. Cecilije za cerkveno petje in muziko. Sploh društvo je vse hvale vredno. Med 456 društveniki najdemo 13 iz krške škofije ; iz lavantinske pa samo 8.
Na Goriškem se jih menda lahko na prste ene roke sošteje, — Tri tem društvu smo mi naročili cerkven pečat za nov vikarijat na Kamnem, izdelal ga je umetnik po narisani podobi o.d Ovtwein-a in zdaj je v delu za vikarijat v

Logeh razpelo, ktero vsak dan pričakujemo. Kdor želi kaj lepega umetno in ne predrago narejenega imeti za svojo cerkev, lahko se oferne do našega uredništva, radi mu bomo postregli! smo v zvezi z imenovanim društvom. Želeti je, da se več duhovnov v to društvo upiše, na ta nafin se bo dober okus vedno bolj širil med duhov ščino, kar se zdaj žalibog zelò še pogreša.
— Dobre pečenke sJcoro zastonj si zdaj začenjajo ljudje dobivljati od domačih ali pito vn ih zajcev. Pravi se njim tudi: kunci. Iz poročila 51. zbora kmetijske družbe v Gradcu poizvemo, da se reja kuncev tudi po Štajerskem širi. Ravnatelj kmetijske šole v Grottenhofu bli-zo Gradca redi precej veliko kuncev. Pravil je tudi, da je hasek od teh stvaric znamenit Meso je okusno ter diši kot pečeni kopuni. Da se kuhati, cvreti in peči. Posebno dobri so kunci, če njih kuharica napravi kot druge zajce, srne itd. Iz pozimskih kožic delajo mehke rokavice, zlasti na Francoskem. Poletne kožice se strižejo. Lot lepe dlake velja 3—i gld., bolj slabe pa 1—2 gld.
Hasek od kuncev je tedaj znamenit; stroški za nje pa so gotovo majhni. Kunec se neizrečeno hitro plodi. Ena sama kunica zaplodi ▼ enem letu po 30—60 mladih. Francozi kunce tudi izvažajo, posebno na Angleško. Črez pomorsko mesto Ostende se izvozi na leto 1,500.000 kuncev in po 30 miljonov kunčevih kožic, kar zopet veliko denarja v deželo spravlja. Mislimo, da kaj takega tudi Slovencem nebi škodovalo. Kar sc zoper meso domačih zajcev ugovarja, to so le prazne kvante!	(Slov. Gosp.)
ker
je,
bfin
IAV.
— Cdovec napreduje. Nihče nam ne more ugovarjati ali tajiti, da Celovec v resnici se napreduje, ako povemo, da je v tein kulturnem mestu na dnevnem redu — ne strašite se — svinjsko vprašanje! Šaljivo pravi Kart BI., da je bila pred iznajdbo zmaja svinja na grbu celovškega mesta. Ravno ta list pa tudi pripoveduje, da je slavni magistrat pred letom dal sledeče besede razglasiti: (Ali svinjam, ali prebivalcem celovškega mesta, tega ne pove). »Svinje so iz Celovca pregnane*. Ali bi ne bilo bolj primerno druge »svinjske hleve* odstraniti, kakor ubogim čveteronogatim mirnim prebivalcem občinsko pravico do stanovanja kratiti ali celo jemati. Pa »Klagenfurter Zeitung*, toraj uradni list, uradno trdi, da slavnemu mestnemu starešinstvu mora na tem ležeče biti, da se svinjsko vprašanje reši, tudi če bi imelo vse instance prekoračiti in celo pred državno sodnijo priti. Toraj živili naprednjaci, živijo svinjsko vprašanje!
Similis simili gaudet pravi pregovor, toraj še kaj prejšnenm podobnega. V Celovcu imajo, kakor po večih mestih, kazino. Nekteri udje bi bili radi plesali. No to še ni nič posebnega, a plesati so hoteli tiho nedeljo! Vsak norec, če je še tako hud, časih miruje, samo nekteri »plesalci* še niso zadosti noreli ob svojem času. Ples je bil napovedan, potem zopet odpovedan, ker jo knezoškof direkciji pismeno naznanil, da ples na tak svet dan, žali katoliški čut prebivalcev, toraj ples zopet odpovedan. Pa še ni konec. Nekateri so zahtevali odborovo sejo, ki so zbere iu z večino glasov sklene, da naj se pleše na tiho nedeljo. Konec je bil, da se je udeležilo plesa : 4 plesalke, 4 gospe in k a k i h 30 g o s p o d o v. Za tako sijajno blamažo zamore se naprednjaški kazini le gra-tuliiati.
— Družba sv. Mdhora. Gotovo bode naše	nekaj let in njemu izročene	duše	so pokazale
častite bralce zanimalo pozvediti, kako stoji letos	ves čas	bolezni, kako	močne	so ga	čislali.	Zato
z udi priljubljene družbe sv. Mokora. Natanko	je tudi	žalost velika.	Naj v	miru	počiva	blagi
število družnikov jim Še ne moremo povedati; to	mož in	večna luč naj	mu sveti !
je še le v dvek mesacih mogoče, ko obširni imenik razredimo in sestavimo ; ali toliko jim pa že moremo naznaniti, da je število tudi letos zda-
(Na tukajšno gimnazijo) pride po veliki noči supplirat g. Vincencij Golob. Rojen je v Celovcu, svoje študije je dovršil na ljubljanski
tno poskočilo in je diužba piidobila zopet lepo gimnaziji, modroslovje pana graškem vseučilišči.
m
§š'
Število novih udov. Prešteli smo jih poveršno in našli, da bode jih vseh vkup več ko 25.000. Kdo ne stermi nad tako velikansko družbo in se
ne veseli mogočnega napredka?
(Bes.)
— Kako misli cesar glede pravde Ofen-heima? — Glavne osebe v imenovani pravdi dobile so svoje — se ve različno-plačilo. Deželne sodnije svetovalec in predsednik sodišča baron Wittmann in državni pravdnih grof Lamezan prejela sta za svoje „ izvrstno službovanj eu red železne krone. Knez Sapieba pa je odstavljen od službe deželnega maršala na Gališkem, na njegovo mesto pride bivši minister grof Potočki Dr. Giskra-i pa kot dvornemu svetovalcu so dali zastopiti, da naj sc na cesarskem dvoru ne da več videti. To nam daja veselo upanuje, da smemo zanašati se le na dinastijo.
Sedauji vodja naše gimnazije ga morda še pozna kot dijaka iz Ljubljani?. Ne vemo sicer, ktere predmete ima odmenjenc, smemo pa reči, kolikor ga poznamo, da bo dobra moč.
(Za sv. leto.) — Na mnoga vprašanja naznanjamo, da izide prihodnji teden posebna knjižica za sv. leto, ki bo gotovo dobro došla Slovencem naše nadškofije pri obiskovanji predpisanih cerkev. Rokopis je že gotov. Ako je duhovnim gospodom všeč, naj naznanijo, koliko iz-tisov želijo za svojo duhovnijo imeti, da je za-moremo, kakor hitro izide knjižica, po pošti poslati. Cena bo prav nizka.
a -
Sp
L ’
Jf * v
Domače stvari.
(f Anton Butar.) Zopet je božja previdnost obiskala našo nadškofijo in vzela nam vrlega moža in vneiega duhovna. Anton Rutar, župnik v Volčah je v četrtek 25. t. m. po ne dolgi bolezni mirno v Gospodu zaspal. Od prve svoje bolezui si je toliko že opomogel, da je po malem vstajati zamogel, pa gotovo je prenaglo na svojo krepko naturo zaupal in bolezen se mu je povrnila in moral je zapustiti svet še le 48 let in 9 mescev star. Rojen je bil v Prapotnem 18. juu. 1826, za mašnika posvečen 22. sept. 1849. Zadnja njegova služba bila je v Volčah
Javna zahvala.
\
Vsem gg. pevcem, ki so veliki petek blagovolili v cerkvi sv. Ignacija sodelovati, izreku j e najtoplejšo zahvalo
Janez Kumar 1. r. župnik.
Borsni kurzi na Dunaji 26. marca.
Enotni drž dolg v papirju .	71	50
„	„	„ v srebru . .	75	95
Drz posojilo leta 1860 . . .	112	50
Akcije narodne banke . . .	963	—
Kreditne akcije		235	75
London 		111	35
Napoleon d’ oro		8	88
Cekini 		—	—
Adžijo srebra		104	40
G. KR. DVORNI ZVONAR,
izdeljevalec strojev in raznoterega orodja pri gašenji ognja
V LJUBLJANI
priporoča p. n. cerkvenim predstojnikom in občinskim zastopom :
V It lima zvonila
z vso potrebščino, kakor jarmi, oj niče, okovi. Zvon tudi 40 centov teže zamore en mož zvoniti; dalje priporoča vse vrste
brizgainic, orodja za gašenje, vodnjake, cerkvene svečnike
iz medenine, ventile, šravbe itd.
po iixtjnižji coni.
Občinam in gasilnim društvom, da si zvonove in gasilno orodje lahko
omislijo, privolim plačevanje v obrokih.
{Diploma
pripoznanja
Diploma pripoznanja
14 svetiulj
I
OZNANILO
prečastiti duhovščini.
V Karol Maiiing-OVi tiskarnici prodajajo se vsakovrstni obrazci za krstne, ženitne in mrtvaške liste, pole za krstne, ženitne in mrtvaške bukve, obrazci za cerkvene račune tudi slovenske in vse kar spada v področje cerkvenih uradnij po prav nizki ceni.
Vse je tiskano z novimi črkami na lepem papirji.
Poštna naročila se nemudoma izvršujejo.
SPRIČEVALO
Znanstveno mn e n j e gledé lekarničarja gospoda
VILJELM-OVEGA
protiartritičnoga, protirevmatičuega
ČAJA
za ciste n j e k r* v 1.
Kdor ima zapopadek od nezmernega sleparstva, ki se z uuiversaluimi sredstvi v novejšem času šopiri, lahko si bo razlagal neza-upuost zdravuikov proti takim sredstvom, ter gotovo ne bo smatral to kot pedantičuo zoprnost zoper novosti, ako zdravnik smehljaje se obrne od lakih skrivnostnih pomočkov. Ven dar pa tudi to pravilo ni brez izjeme. In ta izjema nahaja svoje opravičenje in pripoznanje v tistih slučajih, kjer po dejanjih konstatirana skušnja in na njo opirajoče se ljudsko občno pripoznanje zdravniškemu preiskovanju že pot kaže in je tudi že sodbo izreklo, kar velja ravno o VHJelm-ovem čaju za čisteuje krvi. Splošna sodba je namreč naj bolj zanesljivo poroštvo za vrednost kake reči in se je naj lepše oponesla pri Viljelm-ovem čaju za čistenje krvi pri raznoterih revmatičnih bolečinah, pri protinu, podagri, ker ta čaj tudi pri naj bolj zastarelih in ukoreninenih revmatičnih boleznih iu gihtičnih napadih vzroči, da koža zopet delati in popolnoma izklapljati zamore. Posebno pri vsih revmatičnih in protin-skik boleznih trupla, ktere spremlja mrzlica in vnetje v členih, otekiina itd., pri podagri, bolečiuah v križu, v bedrih, kadar po udib trga, pri negibčnosti udov, pri krču v mečah še celo pri zastaranem telesnem zaprtji in he* moroidalnih boleznih se je imenovani čaj vselej kot najboljši pripomoček skazal.
Ta čaj se zamore toraj proti imenovanim boleznim naj gorkejše priporočati.
V BEHOLINU meseca januarja 1874.
D. Jlan. JHulller
(L. S.)	mediciualui svetovalec.
Svari se pred ponarejanjem in sleparstvom!
Pri kupovanji naj p. n. občinst vonatanko pazi na mojo postavno zavarovalno marko in firmo, kar je na vsakem zavitku na zunanji strani razvidno, da še s ponarejanjem ne daja zaslepiti.
Pravi Viljelm-ov protiartritičen, protirevmatičen čaj za čistenje krvi dobiva se le iz prve mednarodne tovarne protiartritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje brvi v Neunkireken-u pri Dunaju, ali v mojih po časopisih naznanjenih zalogah.
En zavitek v 8 oddelkov razdeljem, po zdravniškem naukazu pripravljen, z navodom, kako se rabi v raznih jezikih, velja 1 gld., kolek in pošiljatev 10 sold.
l)a ima p. n. občinstvo večo priložnost pravi Viljem-ov protiartritični in protirevmatični čaj za čistenje krvi kupovati, naznani se, da se dobiva v Gorici I v lekarnici A. Franzoni-ta, v Trstu pri 8erravaIlo-u.
Lastnik iu izdavatelj: A. LAKNER reete LUŽOVEC. Odgovorni urednik: KAROL KOCIJANČIČ* — Tiskar; MAILING v Gorici.