LETNO
c. k, očitne glavne šole
POSTOJNSKE
1866.
Natisnil M. Šeber.
• . . ' ‘V i
y. <HitA itn) ßx n'-
: ■ Jt I '
■' . -vV-V
,	'	V'	/>	_c	•
...-.'■v /' • **v'
.*0 Ote'
cva^ojn o
.ČiRC! J*
I.
Poezija v ljudski .šoli
(gßTe da se utajiti, da je neka napčna omika se vkoreninila med našim narodom, da se nekaj desetletij sem pogubljajo narodne šrge in navade, da stari srečni časi, po klerih zdihuje marsiktero mokro oko sivolasega starčka, ne pridejo več. Pravo, domače narodovo življenje se je umaknilo v oddaljene dolinice, kjer ima domače ognjišče še staro veljavo, kjer je bilo občenje se zunanjim svrtom dozdaj še malo. Naše življenje nima več prejšnje globočine, ampak je plitvo; zrcalo njeno vznemin;-jejo le strasti, več ne odsviln jasnega solnca, svetle lune, migljajočih zvezdic in modrega neba. Tiha domačija in premil« družinsko življenje zadostujete le malokomu; sladosti in veselice išejo današnji ljudje diugej. V kmetiških krčmah že bero časnike, za prijazni pogovor se nikdo ne zmeni, divje vpitje, kregi, nagnjusne kletvine in vmazane k\arte so veselje sedanjega mladega in tudi starejega sveta. Denar in sladnosti so mogočno geslo, in za tema dirjajo neutrudno in brzo ko hlapon po železni cesti.
Sedanji s\et je postal prepameten in premoaer; marsikdo že ne verjame druzega, razun kar z rokami tiplje, res učen, prebrisan je svet, zato pa je srce njegovo oslabelo. Pravo, iskreno, blago čutje, ktero je vsadil stvarnik človekovemu sreu, izginilo je skoro, zato pa se preceni lastni „jaz“, premalo spoštuje, kar je res lepega in veličastnega, in tako pri pada lepo in priproslo vedenje, propada stara, vabljiva prisrčnost, tako propada življenja poezija.
Te prikazni so n.ši prihodnosti temni oblaki, ki se čedalje gosteje kopičijo; te oblake pregnati, 'poskuša se mnogo v naj novejšem času Tudi šola bo skrbela, da rastočemu rodu ne bode manjkalo zdravega srca, prisrčnosti | n poštenosti, tako namreč, da se bode pri šolskih predmetih gledalo od zdaj bolj na srce in domišljijo, pa ne samo kako naj sc izbistri deška umnost.
Zato svetuje vladni svetnik Kellner poezijo, da se v ljudski šoli poravna razmerje med umom in srcem. Zdaj pa se vpraša: Ali pa ima poezija tako moč? — Gotovo, kaže nam to človeštva zgodovina. Človek trojno izrazuje svoje misli in občutke, z licem in kretanjem, z besedo in z glasom. Beseda naznanjn nam prav za prav le misli, glas pa občutke, kakor je nasproti glas različnih misel izvor. Beseda pa, v kteri se vse dušno življenje pokaže, in tudi djanskege življenja prikazni dela vzorne, je poezija. Občutki in domišljija vladate tukaj, in ravno ti povzdignete človeka do nebeškega in nadtelesnega gledanja. Nežno čustvo ima odprto srce veselju in žalosti, vsi lepoti natorni in duševni, in razliva čarovno miloto na zemsko življenje. Nedolžno srce ne čuti tako silno nesreče, spremeni zendjo v raj, okuša že tukaj nebeške radosti. In, ali mar ni poezija, če malo dete trga pisane cvetlice in iz njih vse zamišljeno spleta zale venčke sebi in ljubi svoji mamici ? Pa morda trudno zaspi v vrtni senci in sanja o ljubih angeljčkih? Poglejmo v cerkev, kjer pobožni ljud na kolenih kleči in moli nebeško Jagnje, ali ni to poezija? ali če veličastnih orgelj glas in gin-Ijivo petje povzdigne čutljivo srce v nadzemske višave? hako čudovito gane, ko gledamo večerno zarjo na zahodnem nebu, ko bi jo naj nežnejši roki stekale; ali pa polnega mesca bledi svit, ko se ravno izza gozdnih verhov prikaže in s hladno roso oživi v nevestnim krasu spečo dolino. Ce ima človek za enake prizore občutno srce. ali ne bo njegova početja navdajal blagodejni duh nadzemske-ga mišljenja, kakoršen se nahaja pri svetnicih naše svete cerkve. J,e pogled na take više prizore je izbudil tisto čudovito, čisto ljubezen, kteri se čudimo pri misijonarjih v daljnih zdiilj; h in pri usmiljenih sestrah v naših vere in čustva praznih deželah.
Pa tudi ljudstvo samo čuti potrebo poezije v svojem srcu. Pesmi našega naroda so skoro edina luč, ki vsaj nekoliko jasni temno noc, ki prikriva njegovo starodavnost. Narodna pesem, ki ima djanje in jezik iz naroda, podobe pa iz natore, ki je lahka, umljiva, našla je pot v samotno kočo revnega poljedelca ko v veličastni grad mogočnega velikaša. Opomnim naj le srbskih narodnih pesem; kaka krasota v mislih in besedi s& razkriva pred našimi čudečimi se očmi; kako je polnoglasen jezik, čist ko srebro, veličasten, ko širnega morja planjava. In ali ni ravno narodna pesem budila toliko ljubezen do zatrte domovine in vsplamenila pogum, ki je zaničeval naj okrulnejšo smrt. Tudi jc bila poezija v starih časih združena s petjem, in pevec (goslar, dudar, banduristj je pesmi vstva-ril tudi napev, ko si jo je izmislil. In kako veselo je slišati pevca ali pevko po dokončanem delu, ko si ure počitka sladi z ginljivo pesmijo, in v zadovoljnosti srčni in v mili pesmi išče in najde obilno plačilo za prestani trud vročih ur in moč za prihodnjega dneva gorkoto.
Prašanje drugo pa je, ali srne ljudska šola poslužiti se poezije?
V poeziji nadvladujete čustvo in domišljija, in ravno te dve moči ste v otroku naj močnejši. Če ni čustva, ne bo koristila dosti umska omika, in če se ne izbuja v srcu človekovem čustvo za lepo in sveto, ne rodi dosti sadu obrazovanje mislečega človeka. Vzlasti ženskemu spolu je ne-obhodno potrebno čuteče svce, ker ima naj veči vpliv na rastoči zarod. — Ravno tako je domišljija lepa dušna moč, polna naj večega vpliva na voljo in delavnost človekovo, le voditi se mora prav, da ho upanju in pričakovanju našemu zadostila. Kakor namreč navdušuje za vse pravo in lepo, tako tudi rodi naj hujši fanatizem; in kakor za dobro vnema, tako pelja tudi nepremagljivo v naj grše in naj temnejše hudobije.
Učilnica pa ne sme	otroku vrivati čustev, kterih nima in tudi ne more imeti. Pred vsem
ni toliko	na praznili besedah,	kakor na zrnatih izrekah in krepkih mislih; pesem naj bo nravna,	naj
navdušuje za resnico in čednost, budi naj ljubezen do domovine in vladarja; pri tem naj bo umljiva in narodna, in taka bode lahko segala v mladostna srca in se tudi v poznejši starosti ohranila.
Že omenjeni Ivellncr daje prednost pripovedni poeziji, kakor se s.imo po sebi razumi. Pravljica vpelja v čudovito življenje natorno in dasi je izmišljena, vendar se ni bati, da bi otrok žive domišljije sad imel za resnico. Pripovedka pokaže otroku v pesniškem > svitu zavito življevje narodov in njihovih junakov, k> se pa tudi globoko v srce vtisne. JVIed pripovedkami pa je naj prva legenda. Gotovo je n;ij priličnejša otroškemu duhu, budi v njem prava pobožna čutila, daje mu moč za vero živeti in umreti. Človek je v legendi stvar za više reči vneta, ker spozna, da je tu na eemlji le popotnik, ki tudi v naj večih mukah in smrtnih težavah gleda le na svojo pravo domovino, na nebesa. Dete se nauči tu pravo pobožnost, otroško zaupanje v vsemogočnega Boga, in zato je legenda posebnega priporočila vredna.
In ko dete odraste,	ponudi naj se mu bolj tečna hrana, podobe resnične iz zgodovine	domače,	pa	tudi občne. Pa tu ni toliko na tem, v kterem letu se je ta ali una reč zgodila, klero	ime
je imela ta ali una oseba, ker ljudska šola ni učilnica zgodovine, nego ima le povesti iz zgodovine otroku povedati, in posebno pozornost obračati na prvo delajočo osebo. Zgodovinsko črtico mora obsijali olepšavni žarek mile poezije, nadzemska luč mora krasiti povestnega junaka, ktr v vsakdanji su-hoti se ne bode priljubil srcu otrokovemu; saj vidimo, da le pesniška pripovedka nam je ohranila naših prededuv zgodovino.
Kar se lirične poezije tiče, postavil bi naj prvo pobožno narodno pesem, in sploh pesmi pobožnega zapopadka, potem pa krepke domorodne pesmi. Ako pa hoče taku pesem prešiniti skoz in skoz mlado srce, mora jo prti mladost in sicer s polnim čutjem, s krepkim glasom. Petje je velik dar Božji, vnema za dobro, varuje hudobnih misel, petje naj lepše, naj čistejše veže vesele ljudi, petje osladi vse življenje človekovo, in kolikor polnejše čutov je srce, toliko raje daje na znanja te čute v veselem ali žalostnem petji, povzdigne ga v rajske livade nebeščanov, da pozabi vsakda-jega življenja trud in težave.
Slovensko slovstvo ni ravno prerevno na pesmih naznanjene vrste, iu zato smemo tudi pričakovati, da bodo naša berila tudi v lej vrsti ustrezale če dalje bolj. Pa naj bolja knjiga ne koristi nič, če jo učenik ne zna rabiti, če ni tudi pri njem to prijetno soglasje med glavo in srcem, med umom in čutjem. Da more srčno čutje izbuditi jn prav odgojiti, potrebuje učenik sam srca. Um more človek izobraziti do naj više stopinje, če je tudi njegovo srce strašno pogori če in viharjev divjih surova «mes; da čustvenega človeka omika, imeli mora odgojitelj sam čutje, da navdušuje za vse lepo in plemenito.
Po tem še le bo nastopila lepša zora našemu narodu: vmazanih pesem hripavi glasovi bodo s časoma utihnili, veselje večernega počitka bo budilo večo ljubezen do dela, zadovoljnost prava se bo vselila v srca jn znane J. Virkove pesmi: „Sreče dom“ se bo spolnila zadnja vrstica:
Kje neki ima sreča svoj dom?
Kdo mi pove, kje našel je bom ?
V čistem le srcu ona kraljuje,
Srce nedolžno razveseljuje ;
Sreča prebiva v sredi srcu,
V srcu poštenem ti je doma.
Vodja.
IS«
%r
Šolske oiz nanila,
Predstojniško m učiteljsko osebje:
1. Gospod Juri Zavašnik, šolski viši ogleda, kanonik, knezoškofijski konzistorni svetova-vec, po*očevavec o šolskih zadevah i. t. d.
2. Gospo J Peter Hitzinger, šolski okrajni ogleda, farman, dekan, knezoškofijski konz. svetovavee, ud c. k. kmetijskega in zgodovinskega društva	na Kranjskem,	častni	ud	c.	k. zgo-
dovinskega društva, na Koroškem.
3 Gospod Vale n ti n Murnik, šolski oskerbnik, dosluženi c. k. svetovavee deželne sodnije in predstojnik.
4. Gospod .) a n e z Vesel, vodja, katehet, duhovni pomočnik, ud c. k. zgodovinskega društva na Kranjskem, je učil kršanski nauk, /.g» dl)e sv. pisma in evangelij v vsakdanji šoli 10 ur, v nedeljski š ili pa 2 uri, ter slov. slovnico v. 4. in 3. razr. 2 uri. Na teden vkup : 14 ur.
5. Gospod Jožef Zagorjan, učiielj, načelnik 4. razr. je učil razun lepopisja in risarije vse piedinele v 4. razr., številjenje v 3. razr. in razne predmete v nedeljski šoli. Na teden 11) ur.
ft. Gospod Lorenec Zupan, učitelj, načelnik 2. razr. je učil razun	lepopisja	vse	predmete v 2. razr. in številjenje v 1. razredu. Na teden vkup:	20 ur.
'7. Gospod franc Veneajz, učitelj, načelnik 3. razr. je učil razun številjenja vse predmete v 1. razr., lepopisje v 2. razr. pelje v 1. in v 2. razr., in razne predmete v nedeljski šoli- Na leden vkup: 22 ur.
8. Gospod Karol Der melj, podučitelj, ud c. k; kmetijskega dmštva na Kranjskem, načelnik 3. rav?r., je učil razun številjenja vse predmete v 3. razr. lepopisje in risanje v 4. razr. in v nedeljski šoli, sadjorejo in petje v 3. in 4. razr. in razne predmete v nedeljski šoli. Na teden vkup: 24 ur.
‘.9. Gospodičina Matilda Zagorjan-ova je učila plesti in šivati deklice 3. in 4. razr. po Itikrat na teden.
Mff.
P r ce g 1 e d
•pos-imnili naukov in ur na teden in število uČPncev.
H1 a n k i 10 Ul	Vsakdanja šola				> Nedeljska		šola	Ure okup
		r a z	r e d i		dečkov		deklic	
	1.	O	&	4.	>•	2.		
					razred			
1. Kršanski nauk .	2	2	o «v	-i	■1		1	12
2. Slovenščina .....	4>	4	3	3	—	—			IG
3. Nemščina .....	0	H	10	9	—	—		33
4. Številjenje .....	4	4	4	3	—	—			15
5. Lepopisje .....	4	4	3	4	—	—			15
0. Itisanje .....	—	—	—	2,	—	—		2
7. Petje ......	i	1	1	1	—	—		4
S. Sadjoreja .....			—	—	1	—	—			1
9. Pletenje in šivanje			—	—	3	—	—			3
10. Razni nauki v nedeljski šoli	—.		■"l_'	»k—	1	1	1	3
Skupej	23	23	| 23	so	'	1	*	104
sv.
Očitne p r es k u š n j e.
prvega	polletja so bile 26. in 27. februarja, in sicer:	V 1. razredu 26.	februarja	dopoldne
in v 2.	razredu popeldne, v 3. razredu 27. dopoldne in v 4. razredu popoldne.
Druzega polletja pa bodo 23. in 24. julija,	in sicer: v 1. razr.	23.	julija	dopoldne
in 2. razr. popoldne, v 3. razr. 24. julija dopoldne in	4. razr. popoldne.
25. julija bo ob devetih v farni cerkvi zahvalna sv. maša, in potem v išolskem poslopji slovesna'delitev šolskih daril.
V.
Napredek šolske mladosti.
41* A 3»»3]	»
Obdarovani so bili:
Bučar Janez iz Postojne.
Milavec Jože ‘f iz Planine.
■U o c e v a r M a r i|j a iz Kočevja.
Pohvaljeni so bili:
Štrenar Sttfan iz Postojne.
Premeri Marija iz Ubelskega.
Dobro so so učili:
Cuk Jožef iz Dt.line.
Debevec Janez iz Slavinj.
Križaj Matevž iz Slavinj.
Mihevec Andrej iz Logatca.
Pile Egidij iz Novega mesta.
Prek Janez iz Postojne.
Prelesnik Jožef iz Postojre.
Škerjanec Anton iz Hruševja.
Škerjanec France iz Hruševja.
Štrenar Matevž v/. Postojne.
Zadnik Gašper iz Rakituika.
Zagorjan France iz Postojire.
Zu|>an Viktor iz Postojne.
'Gaspari Marija iz Senožeč.
Kerstein Karolina iz Litije.
Milavec Terezija iz Postojne.
Muhič Frančiška iz Postojne. Pučkar Terezija iz Postojne. Schwarz Jožefa iz Gradca.
Slabo se je učilo : 11 Med letom izostal :	I
Skupaj rsih v IV razredu : 36
3» RAKäSSTCH** Obdarvani so bili:
Smerdel Gregor iz Skul. Lavrenčič Janez iz Postojne. Bajec France iz Hruševja.
L i k a r Ana iz Postojne. Hočevar Amalija iz Lašč. Lavrenčič Jožefa iz Postojne.
Pohvaljeni so bili:
Bole Jakob iz Slavine.
Morel Jakob iz Hraše.
Juh France iz Hrenovic. Ženko Janez iz Šmihela. Milavec Jakob iz Postojne.
Globočnik Emilija iz Štubice na Hrovaškem. Ulrich Emilija iz Trsta.
Wolf Klementina iz Postojne.
Dobro so se učili:
Bizjak Janez iz Postojne. Debevec Alojzi iz Slavinj. Debevec Herman iz Slavin j. Fajdiga France iz Postojne. Geržina Janez iz Vel. otoka.
Juh Avgust iz Hrenovic.
Korni France iz Prage. Klemenec France iz Rakitnika. Kristan Anton iz Lipice.
Kristan Gregor iz Slavine. Mavric France iz Postojne.
Sajo ec Matija iz llakitnika. Srebotnjak Anton iz Predjame. Srebotnjak Lovre iz Orehka. Spolni Jožef iz Postojne.
Šeher Rihard iz Postojne. Schwarz Stefan iz Bruck-a. Vilhar Jakob iz Vel. otoka. Vilhar France iz Vel. otoka.
Berne Marija iz Vel. otoka.
Bizjak Marija iz Postojne.
Buder Frančiška iz Postojne .
Burgar Katarina iz Postojne.
Cestnik Karolina iz Postojne.
Čelan Johana iz Postojne.
Krajnec Johana iz Postojne.
Kristan Marija iz Postojne. Lampreclit Pavlina iz S Vida p. Jpavi. Ostanek Marija iz Mal. otoka. Premeri Jožefa iz Ubelskega.
Srebot Marija iz Postojne.
Stegel Elizabeta iz Postojne.
Steiner Julijana iz Postojne.
Vencajz Marija iz Postojne.
Vilhar Marija iz Vel. otoka.
Žibert Frančiška iz Postojne.
Žigman Marija iz Stare vasi.
Slabo se jih je učilo: 38 Med letom izostala sta :	2
Med letom izključen je bil:	1
Skupej v II!. razredu: 92
Obdarovani so bili:
Babelsberger V i I h e 1 m iz Postojne. Globočnik Rudolf iz Cakovc i.
YV o I f Anton iz Postojne.
V	e r t o v e c M n r i j a iz Sent. Vida p. Ipavi. L i k a r Amalij a iz Postojne.
Sebald IM arij a iz Postojne.
Tera n M arija iz Žič na Štajerskem^
Pohvaljeni so bili:
lliessinger Jožef iz Novega mesta.
Vadnjal Anion iz Matenje vasi.
Bole Jožef iz Koč.
Zagorjan Anton iz Postojne.
Turk Anton iz Gorič.
Bole Marija iz St. Ivana. Ogrizek Marija iz Ilrasč. Velepič Marija iz Postojne.
Dobro so se učili:
Bonač Janez ve. Postojne.
Burger France iz Postojne.
Bulolo France iz Rezije.
Celhar France iz Rakitnika.
Cernjač Jakob iz Matenje vasi.
Debevec Janez iz Postojne.
Debevec Matija \/. Vel. otoka.
Doles Jakob iz Dilec.
Furlan Peter iz Postojne.
Glažar Anton iz Postojne.
Gorup Janez iz 'Zej.
Kanobel Anton iz Orehka.
Kenič Janez iz Orehka.
Kraigher Jožef iz Postojne.
Kremžar Rudolf iz 6. Jurja na Štajerskem, Leskovec Franc iz Postojne.
Mah nie Janez iz Vel otoka.
Marinšič Jožef iz Postojne.
Milharčič Jakob iz Matenje vasi.
Ogrizek Andrej iz Orehka.
Ošaben Janez iz Unca.
Petrovčič France iz Logatca.
Pikel Gregor iz Losa (ca.
  v
Ratti Maks iz Loke na (Štajerskem. Samsa Matija iz Žej.
Strenar Andrej iz Postojne.
Vadnjal France iz Matenje vasi.
Vadnjal Vincenc iz Matenje vasi. Vodopivec Jakob iz Grobšč.
Zupan Andrej iz Postojne.
Ambrož Marija iz Rakitnika.
Bizjak Katarina iz Postojne. Dolenec Katarina iz Stare vasi. Fajdiga Frančiška iz Zaloga. Fa|diga Neža iz Mal. otoka. Fajdiga Johana iz Mal. otoka. Fatur Marija iz Zaloga.
Klernenec Marija iz Rakitnika. Korni Amalija iz Prage.
Kolar Johana iz Postojne.
Kovač Antonija iz Postojne.
Kovač Antonija iz Postojne:
Kovač Apolonija iz Stare vasi. Kovač Johana iz Postojne.
Mavrič Apolonija iz Postojne. Ostanek Marjeta iz Grobšč.
Pavčič Marija iz Vel. oloka.
Sedlak Vilhelrnina iz Litije.
Smerdel Ana iz Rakitnika.
Steiner Marija iz Postojne.
Šuštaršič Johana iz Postojne. Šuštaršič Marija iz Postojne.
Uih Helena iz Postojne.
\ erbič Marija iz Vel. otoka Vidic Marija iz Postojne.
Slabo se jih	je učilo :	Jfi)
Prav slabo se	je učilo.:
Med letom izostala sta :	2
:l»Umrla:	2
Skupej v I!.	razredu :	M)9
a.
Obdarovani so bili:
Bučar Jožef iz Postojne. Lavrenčič Jožef iz Postojne.
Križaj Terezija iz Zagona.
F a j d i g a F r a n č i š k a iz Postojne. Vičič Marij a iz Postojne.
Pohvaljeni so bili;
Oič Janez iz Grobšč.
Srebotnjak France iz Orehka.
Šibenik Anton iz Postojne.
Verbič Pavl iz Postojne.
Jurca Marija iz Vel. otoka. Omahna Apolonija iz Blagovice. Lenček Antonija iz Postojne: Geržina Marija iz Vel. otoka. Sedlak Marija iz Postojne. Ostanek Jožefa iz Mal. otoka.
Dobro so se učili:
Čepirlov Jožef iz Mal. otoka. Čuk Andnej iz Postojne. Debevpc Stefan iz Postojne. Jager Fiaiice iz Postojne.
Kolar Peter iz Postojne.
Leeb France iz Postojne.
Likon Jane/, iz Postojne.
Lodes Anton iz Bukevja.
Logar Janez iz V^rhnike.
M avrič Anton iz Postojne. Milharčič Matevž iz Postojne, Nagode Jožef iz Postojne. Petkovšku Miha iz Postojne. Podboj Jernej iz Vel. otoka. Seifert Ignaci iz Postojne. Srebot Janez iz Postojne.
Siegel Jakob iz Postojne.
Turk Matija iz Postojne.
Vadnjal Lovre iz llakitnika. Vencajz France iz Postojne. Vičič Janez iz Postojne.
Vilhar Anton iz Vel. otoka. Vilhar France iz Vel. otoka. Vilhar Luka iz Vel. otoka. Ulrich Ludvik iz Trsta.
Urh Matevž iz Postojne.
Žabec Janez iz Rakitnika.
Žitko Jožef iz Matenje vasu
Burgar Antonija iz Postojne-Cestnik Ana mlaji iz Postojne. Devet Johana iz Postojne.
Dolenec Frančiška iz Postojne. Dolenec Marija iz Postojne.
Gaspari Katarina iz Postojne. Jelarčič Terezija iz Postojne.
Jos Katarina iz Postojne.
Jurca Margareta iz Postojne. Krajnce Johana iz Postojne.
Krajnec Katarina iz Stare vasi. Kovač Johana iz Postojne.
Kovač Marija stareji iz Postojne.. Kovač Ursula iz Postojne.
Maver Marija iz Grobse.
Nagode Marija iz Postojne.
Novak Marija iz Grobšč.
Prelesnik Marija iz Postojne.
Sluga Apolonija iz Postojne.
Turk Frančiška iz Planine.
Verbič Jožefa iz Vel. otoka.
Zore Frančiška iz Postojne,
Žgavec Jožefa iz Ipave.
Slabo se	je učilo :	39
Prav slabo se	je učilo:	6
Med letom	izostala :	2
Skupaj vsih v I.	razredu:	112
Milavec Jožef iz Planine. Prelesnik Jožef iz Postojne. Zagorjan France iz Postojne. Debevec Janez iz Slavinj. Zupan Viktor iz Postojne. Škerjanec Anton iz Hruševja.
z r i s a r i j
Pohvaljeni so bili:
e.
Škerjanec France iz Hruševja. Bole Jakob iz Slavine. Smerdel Gregor iz «kul.
Bajec France iz Hruševje.
v
Število vsih 54.
Iz s a d j or eje* Pohvaljeni so bili:
Milavec Jožef iz Planine. Bučar Jožef iz Postojne. Čuk Jožef iz Doline. Debevec Janez iz Slavinj. Debevec Alojzi iz Slavinj. Debevec Herman iz Slavinj. Prek Janez iz Ptfctojne.
Prelesnik Jožef iz Postojne, Lavrenčič Janez iz Postojne. Bajec France iz Hruševja. Smerdel Gregor iz Skul.
Bole Jakob iz Slavine.
Število vsih je 80.
Pr
Iz petja.
Obdarovana je bila:
emerl Marija iz U belskega.
Pohvaljeni so bili:
Milavec Jožef iz Planin". Strenar Štefan iz Postojne. Lavrenčič Janez iz Posfojne. Fajdiga France iz Postojne.
Likar Ana iz Postojne. Lavrenčič Jožefa iz Postojne. Gaspari Marija iz Postojne. Hočevar Marija iz Kočevja. Muhič Frančiška iz Postojne.
Berne Marija iz Vel. otoka. Burgar Katarina iz Postojne. Larnprecht Pavlina izvŠ. Vida, Globočnik Emilija iz Štubice. Hočevar Amalija iz Lašič. Premeri Joz» fa iz Ubelskega. Steiner Julijana iz Postojne. Stegel Elizabeta iz Postojne.
Iz dekliške o b rtn i j e*
V	dekliško šolo je hodilo 65 deklet, limed teh so bile pohvaljene:
Vertovec Marija iz St. Vida.	Wolf Klementina iz Postojne.
Globočnik Emilija iz Stubice.	Schwarz Jožefa iz Gradca.
Lavrenčič Joz< fa iz Postojne.	Hočevar Marija iz Kočevja.
v
Število učencev v nedeljski šoli I. razreda je 15 in bilo II. razreda 31, dekl.c pa 63; tedaj skupaj 109. Število učencev in učenk vsakdanje in nedeljske šole pa 458.