68o
j.:  Poeziji.
čital napise na kamenitih spomenikih, prišel je mimo seljak, ki se je odkril in pobožno molil, bijoč se v prsi, prekrižuje se in poklekuje. Vprašal sem ga, je li kdo pokojnikov njega sorodnik? Odgovoril mi je, da ne. Tudi vprašanje, ali je morda iz onega mesta, sosed ali prijatelj zakopancev, zanikal je in dejal, da jih lično niti poznal ni. Ko ga začuden vprašam, čemu je tedaj tako goreče molil ob grobu obsojencev, pogleda me po strani in za odhod pripravljen mi reče resno: »To  je   nesrečna  junaška   kri!«
Poe
Z1J1.
L>,
'ežela blaga,   v te" nazaj Moj   duh   od   tukaj   roma, Kar ima zemlja dežela, Nikjer ne najde ddma.
Naselil se je tii in tam, A kje mi biva stalno ?
Povsod ugleda le megle", Življenja mdrje kalno !
A solnčnojasen svet je tvoj,
Dežela poezije: Čez bujno plan tik belih cest
Potoček se privije.
Duh moj ne najde kod nI kam, Zaslombe v tebi išče;
Vzprejml ga k sebi iz teme, Duhov ti zavetišče !
Kdaj li naj trgam cvetje rož
r v  v
D
ov61j  sem starih  vprašal mož: »Kdaj  li  naj   trgam  cvetje  rož ?« A jedno zmiraj  vsi reko: »Kadar ti bujno  požend !<-
Kaj  meni  de" odgovor ta\ Sred to moje bolje znsC: Takrat naj berem si cvetic, Ko nežno-mladih še so lic.
Razcvelih rož dražestni kras Osuje se za —  kratek čas, A mlade rože v popji cvet Z lepoto   kratko —  čara  svet
Batog.