L. N. R Lepa beseda lepo mesto najde L. N. P. (lig of nejšens pajenirs) so Pijonirji Zveze narodov, mladinsko drustvo, ki pomaga Zvezi narodav delati mir med narodi. V Oldhamu na Angleškem so imeli zborovanje in Nemec Liebold (Libold) je povedal dve hudi zgodbi iz vojne dobe. Med vojno ee je sovraštvo med Angleži in Nemci tako razvnelo, da I Nemec v angleškem mestu Še življenja ni bil varen pa tudi Anglež med ' Nemci ne. Nemca Liebolda je torej po pravici skrbelo, zlasti še, ker sta mu dva sinova služila kot vojaka na nemški strani. Nekega dne ga ustavi na tilici v Oldhamu Anglež, ga pograbi za prsi in pravi: »Liebold, ubijem te!c Nato pa še grozeče dostavi: sče se le ganeš, te ustrelim!« Liebold je bil brez orožja, prijatelja tudi ni bilo blizu. Sam pri sebi torej vzdihne k Bogu, naj mu on pomaga. In Liebold tudi zborovalcem pove, da v stiski še nikoli ni molil zastonj. Ko mu torej napadalec še enkrat zažuga: »Vem, da se tudi tvoja sinova vojskujeta zoper nas!« Lieboldu Šine v glavo neka misel, da potreplja sovražnika mirno po ranii in mu reče: >Dobro, pa me imej na I vesti.c Napadalec pa se kar zgane in roke ee mu povesijo. Nobene več ne zine in odide. Drugikrat je bil Liebold v nic manjsi stiski. Okoli 500 ljudi se je zbralo, ki so po Oldliamu demonstrirali zoper Nemce. Prišli so tudi do Lieboldove hiše, se ustavili, kričali in žugali, kakor pač ljudje v iakih primerih pobes-nijo. Liebold se je bal, da ga ubijejo ali pa mu zažgejo hišo. Zopet potihem moli, nato pa reče ženi: >Ven grem k njim.< Žena ga za božjo voljo prosi, naj ne sili v smrt, a on odpre vrata in gre mirno mimo množice po ulici naprej. Njegov pogum je razgrajajoče tako preseuetil, da mu nihče niti lasu ni skrivil. Danes pa se Ijudje dobre volje združujejo v društva, ki naj kriviČno in pogansko sovras^vo med narodi eukrat za vselej odpravijo. Treba je Ijudem odpreti oH, da nitČe ni kriv, ako se je rodil v Nemčiji in ne na AngleŠkem, da moramo vsak narod spostovati, svojega lastnega pa Ijubiti, a nobenega sovražiti. Za ta lepi cilj se trudi tadi društro Pijonirji Zveze narodov. 78 DeČek med opicami. Na južnovzhodni misliš?« vpraša predsednik. >Če posta- obali Afrike je gorovie Drakensberge vimo eno dvojko pod drugo in seŠtejemo, (Zmajevo gorovje). Neki zamorček je dobimo štiri; Če pa postavimo eno dvojko ušel z doma in se žtiri meseca potikal zraven druge, pa dobimo dvajset dve.« po teh gorah in živel skupaj s pavijani, iSaj res<, glej, na to pa še misfil nisemlt posebno brihtnimi in zabavnimi opicami. se zasmeje veliki državnik, ki inu je še Domoljubnost gojijo zelo spretno v mala deklica lahko nekaj Čisto novega Latviji a!i Litvonski ob Baltiku. Velika odkrila. ie Latvija (misli na latvico!) samo za SkakaČi in pritlikavci. V osrčju Afri- Itiri Slovenije, pa je vendar lahko 900 ke živi v Ruandi narod črnih Batusov. Solarjem naklonila prosto vožnjo, stano- Neki misijonar piše, da je sam visok Tanje in hrano za teden dni, da so si skoraj 180 cm, pa ga nekateri Bahisi lahko ogledali prestolico Rigo. preskočijo (a brez prožne deske!) Gla- Koliko je 2 in 2? Francoski državnik varji imajo za spremstvo sarae take famtef Klemanso je nekoč prišel tudi v šolo po- ki so dobri skakači, dobri plesavci in gledat in lahko si mislite, kako je otroke strelci s puščicami. Pritlikavci pa so ko- zaskrbelo, če bodo znali ali ne. Neka vači in loBČarji. deklica je bila pa zelo pogumna. Pred- čakaj hitreje! Ra9to jo s stricem sednik Krancije jo vpraša: »Povej mi. maline na sprehod in precej zaostane. punčka, koliko je dve in dve?« >Kakor Zato začne klicati: >Stric! Počakaj!« >Saj se Tzame,< zapoje nežen glasek. >Oho!« Čakamc, se odreže stric in siopa nekoliko se zacudi Klemanso, pa tudi gospodična počasneje. »Stric, ti me čakaš preveč po- se ustraSi: Kaj bo pa zdaj! >Pa kako ii časilc se pritoži Rasio.