L. N. R Lepa beseda lepo mesto najde
L. N. P. (lig of nejšens pajenirs) so Pijonirji Zveze narodov, mladinsko drustvo, ki pomaga Zvezi narodav delati mir med narodi. V Oldhamu na Angleškem so imeli zborovanje in Nemec Liebold (Libold) je povedal dve hudi zgodbi iz vojne dobe.
Med vojno ee je sovraštvo med Angleži in Nemci tako razvnelo, da     I Nemec v angleškem mestu Še življenja ni bil varen pa tudi Anglež med     ' Nemci ne. Nemca Liebolda je torej po pravici skrbelo, zlasti še, ker sta mu dva sinova služila kot vojaka na nemški strani. Nekega dne ga ustavi na tilici v Oldhamu Anglež, ga pograbi za prsi in pravi: »Liebold, ubijem te!c Nato pa še grozeče dostavi: sče se le ganeš, te ustrelim!« Liebold je bil brez orožja, prijatelja tudi ni bilo blizu. Sam pri sebi torej vzdihne k Bogu, naj mu on pomaga. In Liebold tudi zborovalcem pove, da v stiski še nikoli ni molil zastonj. Ko mu torej napadalec še enkrat zažuga: »Vem, da se tudi tvoja sinova vojskujeta zoper nas!« Lieboldu Šine v glavo neka misel, da potreplja sovražnika mirno po ranii in mu reče: >Dobro, pa me imej na     I vesti.c Napadalec pa se kar zgane in roke ee mu povesijo. Nobene več ne zine in odide.
Drugikrat je bil Liebold v nic manjsi stiski. Okoli 500 ljudi se je zbralo, ki so po Oldliamu demonstrirali zoper Nemce. Prišli so tudi do Lieboldove hiše, se ustavili, kričali in žugali, kakor pač ljudje v iakih primerih pobes-nijo. Liebold se je bal, da ga ubijejo ali pa mu zažgejo hišo. Zopet potihem moli, nato pa reče ženi: >Ven grem k njim.< Žena ga za božjo voljo prosi, naj ne sili v smrt, a on odpre vrata in gre mirno mimo množice po ulici naprej. Njegov pogum je razgrajajoče tako preseuetil, da mu nihče niti lasu ni skrivil.
Danes pa se Ijudje dobre volje združujejo v društva, ki naj kriviČno in pogansko sovras^vo med narodi eukrat za vselej odpravijo. Treba je Ijudem odpreti oH, da nitČe ni kriv, ako se je rodil v Nemčiji in ne na AngleŠkem, da moramo vsak narod spostovati, svojega lastnega pa Ijubiti, a nobenega sovražiti. Za ta lepi cilj se trudi tadi društro Pijonirji Zveze narodov.
78
DeČek med opicami. Na južnovzhodni    misliš?«   vpraša   predsednik.   >Če   posta-
obali   Afrike   je   gorovie   Drakensberge     vimo eno dvojko pod drugo in seŠtejemo,
(Zmajevo   gorovje).   Neki   zamorček   je    dobimo štiri; Če pa postavimo eno dvojko
ušel  z  doma  in  se  žtiri  meseca  potikal    zraven  druge,  pa  dobimo   dvajset   dve.«
po teh gorah in živel skupaj s pavijani,    iSaj res<, glej, na to pa še misfil nisemlt
posebno brihtnimi in zabavnimi opicami.     se zasmeje veliki državnik, ki inu je še
Domoljubnost   gojijo   zelo   spretno   v     mala   deklica   lahko   nekaj   Čisto  novega
Latviji  a!i   Litvonski  ob  Baltiku.  Velika    odkrila.
ie   Latvija   (misli   na   latvico!)   samo   za         SkakaČi in pritlikavci. V osrčju  Afri-
Itiri  Slovenije,   pa   je   vendar   lahko  900    ke  živi  v   Ruandi  narod   črnih  Batusov.
Solarjem naklonila prosto vožnjo, stano-    Neki   misijonar   piše,   da   je   sam   visok
Tanje  in  hrano   za  teden  dni,  da  so  si     skoraj   180   cm,    pa   ga   nekateri   Bahisi
lahko ogledali prestolico Rigo.                      preskočijo   (a  brez  prožne  deske!)   Gla-
Koliko je 2 in 2? Francoski državnik     varji imajo za spremstvo sarae take famtef
Klemanso je nekoč prišel tudi v šolo po-     ki   so   dobri   skakači,   dobri   plesavci   in
gledat in lahko si mislite, kako je otroke     strelci s puščicami. Pritlikavci pa so ko-
zaskrbelo,   če   bodo   znali   ali   ne.   Neka     vači in loBČarji.
deklica je  bila pa  zelo  pogumna. Pred-         čakaj   hitreje!   Ra9to   jo   s   stricem
sednik   Krancije   jo   vpraša:   »Povej   mi.     maline   na   sprehod   in   precej   zaostane.
punčka,  koliko  je dve in  dve?«  >Kakor    Zato začne klicati: >Stric! Počakaj!« >Saj
se  Tzame,<  zapoje nežen  glasek.   >Oho!«     Čakamc, se odreže stric in siopa nekoliko
se zacudi  Klemanso, pa  tudi  gospodična     počasneje. »Stric, ti me čakaš preveč po-
se ustraSi:  Kaj  bo pa zdaj!  >Pa kako ii     časilc se pritoži Rasio.