Leto V. —• Štev. 28.
LJUBLJANA, 26. Janija 1943.
UDA JA	Dogodki
FIŽKULTURm	prihodnjega tedna:
ZVEZA	Zvezna košarkaška liga:
SLOVENIJE	železničar 2 Enotnost
	
Polfinalno eki pno kolesarsko prvenst v o Jugoslavije
V podutiški dirki je zmagala ekipa Partizana
V BEOGRAJSKI DIRKI SE JE KVALIFICIRAL KRIM
ODBOJKA
nost mladinski prvak LRS
ostrega konkurenta, kar pa mu zaradi odlične tehnične vožnje vozačev ekipe Partizana ni uspelo. Od ekipe Partizana sta izostala vsled defektov tudi Kozlica in Hafner. V sedmem krogu sta odstopila tekmovalca Lokomotive brez rezerve. V 10. krogu je imel član iste ekipe Segut dva zaporedna večja defekta, zaradi katerega je bila primorana Lokomotiva opustiti nadaljnjo vožnjo. Ostali sta še ekipi Partizana in Poleta, ki sta se borili tako rekoč z ramo ob rami za prvo mesto. V tej borbi so se izkazali zlasti vozači Poleta, ki so se tehnično boljšim in rutiniranejšim vozačem Partizana približevali krog za krogom.
Odlični vozači Partizana so kljub nadaljnjim defektom vztrajali do konca ter tako v tej ostri borbi tudi zasluženo zmagali v času 3,19:40, medtem ko je potreboval Polet za. isto progo čas 3:19:54, kar je vsega za 14 sekund slabše od zmagovalca.
po propozicjjah Kolesarskega sa-veza Jugoslavije sta se plasirali za finalno tekmovanje ekipnih moštev Jugoslavije v Beogradu obe moštvi.
Bojan Kozinc
25 do 50 m tesno sledila ekipa Pulja. V 12. krogu pa je v taktično boljši vožnji Pola prehitela Milicionerja ter razdaljo od kroga do kroga povečala, tako da je na koncu vožnje unela 2 km prednosti.
Na cilj je prispela prva ekipa Pola (Sironi, Mauri, Gobbo) v času 3,53:06 petine. Drugi Milicioner, Beograd (ješič, Dragiša, Ješič, Siniša, Crno-bmje) 3,56:29.4. Tretji Krim, Ljubljana (Polak, Vovk, Mohar) 4,30:50.2. Moštvi Vardarja in Beograda sta pred koncem potem, ko sta zaman poskušala zmanjšati razdaljo do Krima, odstopili. Kljub deževnemu vremenu je prisostvovalo dirki številno občinstvo ob vsej dolžini proge ter navijalo predvsem za domače, ni pa ostalo dolžno hvale tudi odličnim vozačem iz Pole in vztrajnim slovenskim vozačem.	Inž. Sef
V Zagreba:
Zagreb, 26. jun. Danes so bile tukaj polfinalne kolesarske dirke za prvenstvo FLRJ. Tekmovalo se je na 120 km dolgi progi Zagreb—Varaždinski breg—Zagreb. Zmagalo je zagrebško Jedinktvo (Poredski Osredski, Sol-man) s časom 3;12:37 (povprečna hitrost 38 km na uro). Drugi je Dinamo, Zagreb (Savuk, Sekoronja, Jurčič) 3;22:07, tretji Milicioner II., Beograd. Beograjski Metalac, ki je nastopil v postavi Zorič, Todorovič, Petrovič je prispel na cilj drugi, toda bil je diskvalificiran, ker si je med dirko eden izmed vozačev izposodil kolo od nekega gledalca.
Peseettae veš pažale razveji! lizknltnre med Biserni v gospodarstvu
Danes, ko vse delovno ljudstvo Jugoslavije vodi odločilno borbo za dosego našega petletnega plana in s tem borbo za izgraditev socializma z lastnimi silami, tudi učenci v gospodarstvu tekmujejo, kdo se bo bolje izpopolnil in kdo bo čim preje dosegel strokovne sposobnosti, da bo kos nalogam, ki se postavljajo pred naše delovno ljudstvo za dokončno zmago nad klevetniki naše Partije,
Ne samo uspehi učencev v šolah in na strokovnem polju, temveč tudi udejstvovanje na vseh kulturnih področjih našega javnega življenja nam zgovorno prikazujejo, kako trdno in neomajno veruje naša delavska mladina v svoje vodstvo, ki ga vodi po pravi poti v socializem.
V mislih imamo njihovo vsakdanje življenje, delo in učenje, ki je za njihov mlad organizem precej naporno in vidimo kako koristno in potrebno jim je razvedrilo v fizkulturi. V bodoče bo treba v njihovem vsakdanjem življenju fizkulturi posvetiti veliko več pažnje.
Mnogi domovi so pravilno razumeli važnost nove socialistične fizkulture pri izgradnji pravega moralnega lika delovnega človeka naše nove ljudske skupnosti. V fizkulturi so doseženi tudi že vidni uspehi. Tako je n. pr. industrijska šola v »Kropili, močan fizkulturni aktiv, ki ima v svojih vrstah tudi kvalitetne športnike, junake planiške skakalnice in dobre atlete. Pa tudi internat pri Celjski tovarni emajlirane posode ne zaosta-za mnogo za njimi. Ta dva kolektiva sta lahko vzor vsem ostalim v fizkul-turnem in tudi ostalem delu.
Stremeti je treba za tem, da sleherna šola — internat ustanovi fizkulturni aktiv ali telovadni vod in razvija široko športno aktivnost, ter tako krepi svoje zdravje in delovno sposobnost, da bo lažje izvrševal naloge, ki jih postavlja pred nas naša Partija in tovariš Tito.
GO ZS3 posveča vso pozornost razvoju fizkulture med učenci v gospodarstvu. Samo v letošnjem letu je že opremil mnogo domov s fizkulturnimi -reitvirjii v. vrednosti 430.000 dih.
Pri komiteju za fizkulturo pri vladi LRS je bil pred nekaj dnevi sestanek s predstavniki fizkulturnih organizacij, na katerem so bili sprejeti sklepi za utrditev fizkulture med učenci v gospodarstvu, ki bodo bistveno vplivali na njen razvoj. Med učence bodo poedine športne zveze pošiljale inštruktorje za razne panoge športa, priredila se bodo razna tekmovanja. Vse to bo prav gotovo še bolj poživelo fizkulturno dejavnost med učenci v gospodarstvu.
Ce upoštevamo vse okolnosti, vidimo, da ni razloga, zakaj se ne bi mogli vsi učenci baviti 100=/0 s fizkulturo. Najpotrebnejše rekvizite imamo, prihajajo lepi dnevi, ki jih izkoristimo za izlete v prirodo itd. Vse to nam daje pogoje, da omogočimo našim učencem aktivnejše fizkulturno delo. Vse dosedanje slabosti in pomanjkljivosti pa moramo nujno odpraviti, ker bomo z množičnimi in kvalitetnim dviganjem delavske mladine v fizkulturi okrepili vrsio borcev za izgradnjo prve Titove petletke.
Preobrazba vasi, nagel razvoj in rast novih industrijskih centrov postavlja pred fizkulturne organizacije vedno nove naloge. Ce pregledamo splošne smotre, ki jih ima Fizkultuma zveza Jugoslavije, vidimo, da zavzemajo najvažnejše mesto množična tekmovanja med šolkimi, industrijskimi in vaškimi aktivi. Za izvedbo takih tekmovanj pa je povsem razumljivo iskati novih prijemov in oblik organizacije. Posebno danes, ko se marsikateri mladinski aktiv bori s težavami glede rekvizitov, pa tudi s staro miselnostjo, ki se jo nekateri funkcionarji po naših društvih še niso otresli. Razumljivo je, da še danes najdemo ljudi, ki še vedno ne razumejo, da je fizkultura last delovnih množic in da se je z njo danes dolžan baviti vsak državljan, ker le dober fiz-kulturnik bo tudi dober vojak. S tem pa se krepi obrambna moč naše socialistične domovine,	«
Nogomet je pri nas prav gotovo najbolj priljubljena pa tudi najboij razširjena panoga, zato ne bo napak, če Pregledamo nekatere naloge, ki stoje pred nami.
zadnji skupščini Nogometne zveze Jugoslavije je bil sprejet sklep, da se pri vseh republiških nogometnih zvezah ustanovijo mladinski sveti, ki so samostojni mladinski forumi in so dolžni prevzeti v svoje roke izvedbo vsega mladinskega tekmovanja v nogometu.
Z organizacijo mladinskega sveta pri NZS so bile precejšnje težave in te prav zaradi tega, ker nekatera nogometna društva polagajo premalo pozornosti na mladino, oziroma se ne zavedajo, da so danes prav mladinci in Pionirji tisti, ki bedo jutri reševali čast društvenih barv. Tako na primer NK Jadran in SD Partizan iz Ljubljane še
Ljubljana, 26. junija. Kakor v Beogradu in Zagrebu so bila tudi tu danes polfinalna ekipna kolesarska tekmovanja za prvenstvo Jugoslavije, za katero so se plasirale najboljše ekipe iz republiških prvenstev.
Tekmovanje je bilo na znani podutiški progi. Tekmovale so ekipe Partizana iz Beograda (Varga, Bat, Mi-čič% Kozlica, Hafner), Lokomotive iz Zagreba (Bat, Sagud, Horvatek, Ogo-relec, Makovšek), SD Zagreba (Srša, Rihtarič, Blakšič, Ottenheimer, Horvatič) in Poleta iz Maribora (Podmil-ščak, Rozman, Valant).
V vsaki ekipi so prišli v poštev za končni plasman trije najboljši vozači, medtem ko so ostali dirkači vozili kot rezerve v ekipi. Z ozirom na to so imele ostale ekipe prednost pred Poletom, katerega vozači so so vozili brez rezervnih tekmovalcev.
Kakor je bilo pričakovati, je bila ostra borba med Partizanom in Poletom, medtem ko sta Lokomotiva in Zagreb vodili zopet medsebojno borbo.
Start je bil pred domom TD Ljubljana IV. Ekipe so morale prevoziti 8.3 km dolgo progo 14 krat, kar znese nekaj nad 120 km.
Beograd, 28. junija. Danes je bilo v Beogradu polfinalno tekmovanje kolesarskih moštev za kvalifikacijo v finalno ekipno državno prvenstvo, ki bo prihodnjo nedeljo v Beogradu. Pravico nastopa je imelo 6 moštev, in sicer prvak Srbije (Milicioner, Beograd), Bosne in Hercegovine, Makedonije (Vardar, Skoplje), obe drugo plasirani moštvi Hrvatske in SIo-
Grajzer Miro, eden najuspešnejših slovenskih kolesarjev
venije (Pola, Pulj ln Krim, Ljubljana) ter še tretje plasirano moštvo Srbije (SD Beograd). Razen moštva Bosne in Hercegovine, ki zaradi tehničnih razlogov ni moglo nastopiti, so startala vsa moštva.
Ljubljanski Krim je moral zaradi bolezni odličnih vozačev Grajzerja in Usarja ter v odsotnosti Godniča nastopiti z dvema rezervama, ki pa sta s požrtvovalnim in borbenim nastopom rešila čast društva in mu pod vodstvom izkušenega Polaka priborila vstop v finale, Tekmovalo se je
do danes, kljub temu, da sta bila pismeno trikrat obveščena, nista poslala niti enega mladinca na sejo mladinskega sveta.
Prav tako je mladinski svet pri-NZK naletel na težave pri organizaciji tekmovanja za prvenstvo šol v nogometu, katerih prav gotovo ne bi bilo, če bi vsi funkcionarji, ki delajo po naših društvih, prečitaii članek trenerja NK Odreda, v katerem predvsem jasno nakaže, da so prav taka tekmovanja dober vir za odkrivanje novih talentov.
Vsa nogometna društva so v prvi polovici tega meseca prejela okrožnico o mladinski fizkulturni brigadi. Vendar je po odzivu sodeč večina društev sprejela to le kot dopis, ki ga je sekretar na seji prečital in ga potem, ne da bi mladino obvestil, dal med spise. — Tak odnos do mladinskega sveta je potreben vse kritike. So pa tudi društva, ki so razumela in takoj pristopila k izvajanju sklepa CK LMJ o organizaciji mladinske fizkulturne brigade, v kateri se bodo mladinci vzgajali pod vodstvom dobrih trenerjev v kvalitetne športnike. Tako je na primer NK Korotan iz Kranja prijavil celotno mladinsko moštvo in prav tako SD Slovan iz Ljubljane.
Po drugi strani pa imamo primere, ko se funkcionarji društev še vedno niso otresli ozkega lokalpatriotizma in nam odgovarjajo »naši mladinci bodo delali na našem igrišču.« Nihče ne trdi, da to ni potrebno, vendar je pri tem treba misliti, da je ukrep CK LMJ predvsem zato, da se fizkultura pri nas kvalitetno dvigne. Ce bi društva gledala pri reševanju vprašanja fizkulturnih brigad s tega vidika, bi bil odziv brez dvoma veliko večji.
NZS — Mladinski svet.
Po nekaj kilometrih vožnje je prevzel vodstvo Partizan, za njim pa je bila Lokomotiva, medtem ko sta Polet in Zagreb nekoliko zaostala. Vozač Zagreba Horvatič je moral zaradi okvare že v prvem krogu odstopiti.
Moštvo Poleta se je previdno bližalo vodečima ekipama Partizana in Lokomotive, ki sta imeli približno dvominutno prednost, medtem ko je ekipa Zagreba od kroga do kroga vedno bolj zaostalaja. V petem krogu, t. j. približno pri 40 km, je imela ekipa Partizana večje defekte, kar so izkoristili vozači Poleta, tako da so z ostrejšim tempom prehiteli obe vodeči ekipi ter prešli v vodstvo. V šestem krogu je vsled večjih okvar na kolesih zaostala tudi ekipa Lokomotive.
Do osmega kroga je bila ostra borba med Partizanom in Poletom, v kateri je prvi dohitel drugega zaradi težkega defekta ekipe Poleta. V tem krogu je morala ekipa Zagreba zaradi okvare kolesa in večjega padca Rihte-riča odstopiti od nadaljnjega tekmovanja.
Polet se je kljub težkemu defektu boril še nadalje za prvo mesto ter hotel na vsak način dohiteti svojega
na 7300 m dolgi krožni progi, ki je vodila od Avtokomande mimo stadiona Crvene zvezde po strmem klancu navzgor proti Avali do Banjice, kjer se je po položni poti obrnila nazaj proti Avtokomandi. Prireditev je zjutraj motilo deževno vreme. V drugi polovici dirke pa je bila cesta ugodna. Progo so prevozil 17 krat v skupni dolžini 125 km.
Startalo je pet moštev s skupno 23 vozači. Zaradi izredno težkega vzpona in večjih defektov je omagalo odnosno moralo odstopiti 14 vozačev tako, da so prispela na cilj le tri moštva, vsako s po tremi vozači. Start je bil skupen, tako da je bila razdalja med posameznimi moštvi po 25 km. 2e kmalu v Začetku so se pokazali favoriti. Slovensko moštvo je sicer v začetku prehitelo vse ekipe in v vožnji po klancu navzgor pridobilo celo nekaj prednosti, vendar je moralo zaradi bolj izenačene ekipe Milicionerja in Pulja ter zaradi defekta odličnega Artiolija po dveh krogih prepustiti borbo za prvo mesto predstavnikom Srbije in Hrvatske. Z vztrajno in tovariško vožnjo pa si je s tem, da je prehitelo moštvi Vardarja in Beograda najprej za en krog, v drugi polovici vožnje pa še za drugi krog, zagotovilo tretje mesto in s tem vstop v finale.
Prvih 11 krogov je forsiral hitro vožnjo Milicioner, ki mu je v razdalji
V soboto in nedeljo se je vršilo na Jesenicah letošnje mladinsko prvenstvo v odbojki, katerega so se udeležili lanskoletni prvak Polet iz Maribora, Enotnost in Partizan iz Ljubljane, Gregorčič z Jesenic, Krka iz Novega mesta in Kamnik. Zenska moštva so postavili Enotnost, Parti-
zan in Kamnik, graje vredno pa je pri tem, da niso tekmovale mladinke Poleta z Jesenic. Prvenstvo moških in ženskih ekip so zasluženo dobili igralci in igralke Enotnosti iz Ljubljane, ki so pokazali prav lepo in borbeno igro. Na drugo mesto se je plasiral Polet, ki je v enakovredni igri z Enotnostjo moral kloniti pri stanju 1:1 v odločilnem tretjem setu. Tretje mesto je dosegel Kamnik, ki se je uspešno upiral tudi vodilnim moštvom. Isto število točk imata tudi Partizan in Krka, vrstni red teh treh moštev pa so odločali dobljeni seti in celo točke. Rajveseljivo je, da je letošnje prvenstvo pokazalo napredek tako v številu moštev kot tudi v kvaliteti igre. Enotnost in Polet sta pokazali Igro. ki je popolnoma enakovredna igram članskih moštev, izkoreniniti pa moramo nezdravo podcenjevanje nasprotnika. Zenska mladin-
ska moštva žal daleč zaostajajo za moškimi in točke so padale zelo po-Prvenstvena tablica izgieda takole: gosto na račun dobrih oziroma slabih servisov.
Moški:
Enotnost	5	5	0	10:1	10
Polet	5	4	.1	8:2	8
Kamnik	5	2	3	4:6	4
Partizan	5	2	3	4:6	4
Krka	5	2	3	4:7	4
Kregorčič	5	0 Zen s k e:		5	1:0	0
Enotnost	2	2	0	4:0	4
Partizan	2	1	I	2:2	2
Kamnik	2	0	2	0:4	0 R. A.	
ZVEZNA LIGA V ODBOJKI
Polet : Mladost 3 s I
MARIBOR, 26. jun. Danes je bila na igrišču TD MARIBORA I. prvenstvena tekma zvezne lige v odbojki med Poletom iz Maribora in Mladostjo iz Zagreba. Končala se je z zmago Poleta 3:1 (15:17, 15:13, 15:13, 15:7). Z boljšo igro je Polet zasluženo zmagal. Igralci Poleta so se odlikovali zlasti z dobrim blokiranjem, kar Zagrebčanom ni uspevalo. V moštvu Poleta sta se posebno odlikovala Verglez in Škof, v moštvu Mladosti pa Bergant in Sinderhut. — Moštvi sta nastopili v naslednji postavi:
POLET: Tomažič, Verglez, Filipančič, Vitek, Sol, Čopič.
MLADOST: Bergant, Horanija, Sinderhut, Katic, Hojnik, Skledar.
v predtekmi je ženska ekipa Poleta premagala žensko ekipo Mladosti z rezultatom 2:0 (15:19, 15. 1). Kancler
Purti&an t Beograd 3 : O C. zvezda : Sarajevo 3:0
*
Slovenj gradeč s Krka 3:1
Slovenjgradec, 26 .jun. Danes je bila tukaj tekma v odbokl med TD Slovenjgradčani ln TD Krko iz Novega mesta. V napeti in zanimivi borbi je zmagal Slovenjgradec z rezultatom 3-1 (7:15. 15:8, 16:14. 15:6). Sodil je dobro Grgič iz Maribora. Gledalcev 3 00 — Canjko.
F&men mladinskih sasgometnih svetev In odnosi posameznih draštev da nph
Kolesarji Partizana so zmagali v današnji podutiški dirki.
Kvalifikacijske tekme za ?stop v H. ligo
Danes je bilo na sporedu tretje kolo kvalifikacijskih tekem za vstop v drugo zvezno ligo. V prvi skupini ni bilo presenečenj. Zagrebški Milicioner je doma igral proti Proleterju neodločeno, medtem ko je Napredak premagal moštvo Zagreba s tesnim rezultatom in ostal še nadalje s tremi točkami prednosti na čelu te skupine.
Najzanimivejša tekma druge skupine je bila prav gotovo med doslej nepremaganima nasprotnikoma sarajevskim Železničarjem in Sutjesko iz Nikšiča. Igralci Sutjeske so nepričakovano doživeli hud poraz. V Kumanovem pa sta se pomerila ljubljanski železničar in »11. oktober«. Čeprav so Ljubljančani vodili v prvem polčasu z enim golom razlike, so izsilili samo neodločen rezultat.
Lestvici I. SKUPINA
Napredak	3	3	0	0	8:4	6
Proleter	3	1	1	1	7:4	3
Milicioner	3	1	1	1	3:4	3
Zagreb	3	0	0	3	3:9	0
II. SKUPINA					
Železničar S. 3	3	0	0	12:1	6
Sutjeska	3	2	0	1	6:4	4
železničar Lj. 3	0	1	2	2:4	1
11. oktober	3	0	1	2	2:12	1
Železničar : Sutjeska 3:0 (S $0)
II. oktober : železničar (Lj.) 1:1 (0:1) Milicioner : Proleter (Zr.) 1:6 (0:0)
RUDAR MLADINSKI PRVAK LRS
Rudias* : Železničar 6 : 0
TRBOVLJE, 26. junija. Danes je bila ponovna finalna nogometna tekma med Železničarjem iz Ljubljane in domačim Rudarjem za mladinsko prvenstvo LRS. Prvak je postal Rudar.
V	začetku je prevzel iniciativo Železničar, toda Rudar se je hitro znašel in začel napadati vrata Železničarja. Napadi pa so se izjalovili zaradi uspešne intervencije odličnega vratarja Železničarja. Večkratne prilike za gol so ostale neizkoriščene, V 29. minuti je prisodil sodnik enajstmetrovko proti Železničarju, ki jo je Klančišar pretvoril v gol in tako postavil rezultat tekme.
V	drugem polčasu je prešel Rudar v terensko premoč in le izvrstnemu vratarju Železničarju Perhariču se ima moštvo Železničarja zahvaliti, da ni bil rezultat višji. Železničar je izvršil nekaj brezuspešnih napadov, toda obramba Rudarja je bila na svojem mestu. Rudar je zasluženo zmagal. — Sodil je Pucihar iz Ljubljane, ki ni dovolil surove igre. V moštvu Rudarja so bili najboljši Klančišar in Sore.
PRIJATELJSKE NOGOMETNE TEKME
Nogomet v Postojni
Postozna, 2S. jun. Danes je bil v Postojni množični nastop v nogometu, digrane so bile naslednje tekme:
Pionirji: železničar II (Postojna) : železeničar I (Šempeter) 1:2	(0:1);
prva moštva: mladinci: železničar (P) : Burja (Ajdovščina) 3:3 (3:0); Garnizija (Postojna) :	Garnizija
(Ljubljana) 7:0 (3:0); železničar (Postojna.) : Proleter (Ogulin) 11 :0 (o :0)
Sarajevo : Niš 1:0 (1:0).
Proleter : Sloga (Novi Sad) 3:1 (2:1).
Budučnost : Veles (Mostar) 2:0 (1:0)
Tenis
Železničarsko prvenstva LRS
Ljubljana, 26. jun. Včeraj in danes je bilo na teniškem igrišču SšD Železničarja v Šiški železničarsko teniško prvenstvo LRS. ki je bilo obenem kvalifikacija za vstop v državno železničarsko prvenstvo. Tekmovanja se je udeležilo 35 tekmovalcev, od katerih so pokazali mladinci največji napredek. Borba za prva mesta je bila vseskozi težka, ker eo bile moči naj-boljih tekmovalcev izenačene. Tehnični rezultati finalov;
Posamezniki: Pelcer : Pušenjak 6:4, 6:4, posameznice: M uči o : Slaparjeva 6:0. 6:2, moški pari: Pušenjak. Pelcer : So&gnetti, Vese! 6:0. 6:1, mešani pari: Pušenjak, Mučič : Pelcer. Slapar 6:0. 6:3.
Pirc s Eiswe 4 ln pol 2 S m psi
Bled, 26. junija. Sinoči je bila cd igrana šesta prekinjena partija, v kateri je Euwe prešel v končnico kmetov ter uveljavil svojo premoč in v 57. potezi zmagal.
Danes popoldne se je igrala osma partija dvoboja. Dr. Euwe je ctvoril s kraljevim kmetom, Pirc pa se je branil s sicilijansko obrambo. V šesti potezi je Euwe uporabil teoretično novost, ki pa je dala izenačeno igro. Pirc je kasneje ponudil žrtev kmeta, da bi prišel v iniciativo, toda dr. Euwe je žrtev odklonil. Po zamenjavi težkih figur je nastala končnica konja in lovcev s pe-temi kmeti na obeh straneh. Niti eden niti drugi ni imel izgieda na zmago. Zato sta se v 25. potezi sporazumela za remi. Jutri bo odigrana deveta partija.
Stanje po osmih odigranih partijah: Pirc 4 in pol, Euwe 3 in pol.
Telovadni nastopi v soboto in nedeljo
Uspela akademija Telovadnega društva IV. v Mostah
Telovadno društvo Ljubljana IV. je priredilo dne 25. junija t. 1. na športnem igrišču TD Slovana svojo prvo akademijo. Na prireditvi, ki je bila skrbno pripravljena, so nastopili vsi oddelki društva, ki so izvedli posamezne točke programa prav dobro z ozirom, da je to prvi javni nastop društva. Že danes ima to društvo v svojih vrstah izvrsten kader telovadcev in telovadk, kar je zasluga dobrih vaditeljev. Program se je začel s pozdravom državni zastavi ter z mimohodom vseh nastopajočih oddelkov. Nato so se vrstile posamezne točke sporeda, ki je bil sestavljen iz prostih vaj, raznoterosti in orodne
telovadbe. V prostih vajah so bile najboljše izvedene proste vaje članic s kiji, ki je bila obenem najiepša točke akademije.
Zelo mičen je bil nastop pionirk v prostih vajah s cvetnimi krogi. V orodni telovadbi so članice na tivo-višinski bradlji in mladinke z vajami na gredi z lepo izvedbo navdušile prisotne gledalce. Odličen je bil nastop mladincev v preskokih čez mizo. Tudi v ostalih točkah so bili nastopajoči uspešni. Na navzoče gledalce, ki jih je bilo kljub slabemu vremenu lepo število, je akademija napravila dober vtis.	Kozin S.
Pionirski telovadni nastop v Tivoliju
V nedeljo 26. t. m. je Komite ljubljanske Ljudske mladine priredil v okviru pionirskega dneva fizkulturni nastop pionirjev na letnem telovadišču v Tivoliju. Prireditev je bila dopoldne in se je začela ob 10. uri. Pričakovali smo. da bo š evilo nastopajočih množično, kar se pa ni uresničilo. Nastopilo je le • nekaj nad sto pionirjev in pionirk tn to predvsem iz Titovega zavoda in telovadnega društva Ljubljana IV. Kljub temu pa je bila prireditev dobro izvedena. V posameznih točkah so nam naši najmlajši pokazali svoje sposobnosti na fizkulturnem področju. Veliko je bilo smeha in zabave na njihov račun, ko se je ta ali oni priko picnil preko koze ali kakega drugega orodja in se korajžno pobral. Marsikateri izmed njih bo gotovo čez ne-
kaj let v vrstah naših najboljših telovadcev tn športnikov.
Prireditev se je pričela s pozdravnim nagovorom na nastopajoče. Program, ki je bil zelo pester, je v glavnem obstojal s preskoki čez kozo in mizo, štafetami in metanjem žog v tarčo. Ena Izmed najbolj posrečenih točk programa je bila štafeta, v kateri so tekli pionirji z nogami v vrečah in to do zaprek. Od tu dalje brez njih, kar je vzbuj;*o pri gledalcih mnogo smeha. Pionirke Telovadnega društva Ljubljana IV. so prav lepo izvedle vaje s cvetnimi krogi. Koliko je bilo v teh vajah mladostne lepote! Le škoda, da jih ni nastopilo večje število, kar bi bile bolj učinkovito. V ostalih točkaii programa so eni kakor drugi pokazal:- dovolj iz-vežbanosti, tako da so gledalci po končani prireditvi zndov "1 -. zapustili telovadišče.	Kozinc $.
IZ TELOVADNE TW¥W.W~
Fizkullurnl zleti:
V Idriji
Prizor $ telovadnega nastopa mladincev
V Novem mesto
Junija smo imeli v Novem mestu več fizkultumih nastopov in prireditev. Med najlepšimi sta bili akademija aktiva gimnazije, 14. junija in okrajni telovadni nastop 15. junija. Naj o obeh prireditvah napišemo nekaj vrstic.
Mladina novomeške gimnazije zelo marljivo in uspešno sodeluje v fiz-kulturi in tvori hrbtenico fizkultur-nega življenja v Novem mestu. Ni prireditve, katere se ne bi udeležila mladina te gimnazije.
Tako je za zaključek šolskega leta priredila svojo vestno in lepo pripravljeno telovadno akademijo, ki je v 15 točkah pokazala, da imamo v mladinskih vrstah dobre telovadce in telovadke. Nastopili so najmlajši z učinkovitimi Dobovškovimi skupinami, pionirke so zaigrale in zaplesale Jankovičevo igro s kamenčki, nato pa so se menjavale razne skupine in vaje.
Vestni vaditelji prof. Dobovšek. Smerdu Nuša, Jankovič Vlada, Mravljak Tatjana in Glonar Jože so mnogo doprinesli, da je akademija res lepo uspela, gimnazijska mladina pa je lahko na svojo akademijo resnično ponosna.
Drugi dan, v sredo, pa je bil telovadni nastop namesto v nedeljo, ko je bil zaradi dežja odpovedan. Nastop je vodil Smerdu Milan, pomagali pa so mu fizkultumi vodniki. Nastop je imel 15 točk in je bil zelo vestno pripravljen. Nastopili so vsi oddelki z letošnjimi prostimi vajami, poleg tega pa je bilo tekmovanje v teku na 100 m, vaje na orodju, sindikalni aktivi so tekmovali v vlečenju vrvi in ob zaključku so nastopili člani JA. Vsega skupaj je nastopilo okrog 1000 telovadcev. Pripomnili pa bi, da je bil to bolj nastop Novomeščanov, ker iz podeželja fizkultumiki niso sodelovali, razen iz Mirne peči.	Učo.
12. junija se je v prvih jutranjih urah videla po mestu velika živahnost. Mladinci in mladinke so prihajali v telovadnico, se pogovarjali in menili kako bo popoldan itd. Na vsakemu, od sonc zagorelemu obrazu si lahko čital, kako nestrpno pričakujejo, da bo dež, ki se je vlil, prenehal. Okrog 9. ure je res prenehalo deževati v veliko zadovoljstvo naših mladih fizkulturni-kov, ki so se vsuli iz telovadnice ter odšli na trg Svobode, pripraviti teren za popoldanski nastop. Mimoidoči ljudje, so z veseljem gledali s kakšnim
navdušenjem delajo čvrsti mladinci-fizkultumiki.
Z e ob 15. uri popoldne je bilo na trgu zbranih okoli 1509 ljudi, ki so nestrpno čakali pričetek nastopa. Točno ob 16. uri je krenila parada iz Trga Maršala Tita. Okoli 500 mladincev in mladink je strumno in ponosno korakalo. Na čelu parade so nosili mladinci številne fizkulturne in državne zastave ter slike naših voditeljev — Maršala Tita in Miha Marinka.
Ko so fizkultumiki prikorakali na trg Svobode jih je ljudstvo pozdravilo z dolgotrajnim ploskanjem. Po otvoritvi se je pričel nastop. Pionirji in pionirke, so z zelo dobro izvedenimi vajami pokazali kaj so se naučili, poleg ostalega dela v šolskem letu. Sledili so mladinci in mladinke, ki so s svojimi lepo izvedenimi vajami vzbudili veliko zanimanje tudi pri ostali mladini, ki še ni vključnea v fizkul-turno delo. Največ zanimanja pa je bilo za nastop orodnih telovadcev, ki so z lepimi vajami pokazali, kaj vse zmore telovadec.
Bližal se je večer, godba je zaigrala himno, z droga je bila spuščena državna zastava in ljudstvo je zadovoljno odhajalo na svoje domove.
Tako je bilo pri nas na fizkultumem zletu. Čeprav je bilo v Idriji le malo fizkultumikov, je vendar na zletu nastopilo veliko število mladine, ki se je, zavedajoč se nalog IV. Kongresa LMS, vključila v fizkulturo.
Naš letošnji fizkulturni nastop je bil začetek nove. masovne fizkulture v Okraju. Fizkultumiki Idrije so prepričani, da se jim bo priključilo vedno večje število mladincev in mladink.
Blažej Janko:
Naši alpinist! poza! v JeMJs&pi Alpah
Gluhonemi so nastopili...
Tudi gluhonemi so organizirali svoj fizkulturni* nastop, na dvorišču gluhonemnice, ki je bilo okrašeno z zastavami.
Navadna palica je služila pionirjem za konjička v igri z njimi. Sestava igre je bila prav dobra in otrokom dojemljiva. V naslednji točki so pionirji
sami držati, drugi zopet so skakali z jurišno desko, mladinke med dvema vrvicama, mladinci pa z navadno hme-lovko nad 2 m visoko.
Tudi mladinci so svoje proste vaje delali odlično. Izvedba obojih prostih vaj je lahko za vzor našim telovadcem in telovadkam.
¥ Laškem
Okrajni telovadni odbor Celje Je pri, pravil la meueijo dne 19. Junija telovadni nastop v Laškem.
Popoldne je bna tik pred nastopom povorka skozi mesto na telovadišče. V povorki Je bilo okrog ovci teiovadečih. Takoj po prihodu na telovadišče se je pričel nastop s pozdravom zastavi in nagovorom predsednika UTO Celje, tov. Pavliča.
Prvi SO nastopili pionirji z vajamj s palicami, ki so jih kar dobro izvedli. Biro jih je X8. Sledile je 9» pionirk z vajami z obroči, a »s mlariincčv je dčlalo letošnje proste vaje. ki pa niso najbolj posrečeno sestavljene in delajo začetnikom precej preglavic. Zaradi neprimerne glasbene spremljave niso imeli toliko uspeha, kol bi ga lahko. Nekaj krivde za neuspeh je tudi na vodstvu, ki ni dajalo znakov za pričetke. Nato so tekle pionirske štafete 4X50 m in štafeta dveh vrst s samokolnicami. S hitrejšo pripravo predaj bi odpadlo čakanje in zastoj.
Članice (86 po številu) so zelo dobro vadile letošnje proste vaje za vaška društva. Z živahnejšim tempom bi bila izvedba mnogo prikupnejša, sicer so pa vaje In glasbena spremljava precej mrtve. Štafete društev Laško, Celje, Vojnik in Kisdivarja so se pomerile med seboj. Določen je bil tudi nastop atletov Kladi-verja, ki pa niso prišli v Laško.
S6 mladink Je odlično izvajalo vaje s kiji. Izvedba je bila boljša kakor smo jo videli na ljubljanskem nastopu srednješolk.
Na treh bradljah so nastopili člani, mladinci in mladinke, a ena vrsta mladincev s preskoki čez mizo. Z drznimi skoki so vzbudili precej zanimanja in odobravanja.
135 mladink Je nastopilo z lanskimi vajami na godbo Bela Ljubljana, v zelo živahnem tempu in tndi skladno ter lepo podano. Boljše izvedbe kakor je bila ta v Laškem, najbrže ne bomo nikjer videli. Končno so nastopile še mladinke z nekaj plesi, ki so Jih dosti dobre in živahno predvajale.
Vsem sodelujočim vaditeljem lahko upravičeno čestitamo, ker so svojo dolžnost vestno in zgledno izpolnili. Vodstvo naj za bodoče nastope skrbi, da bo organizacijska stran nastopa prav tako dobro funkcionirala, kakor so bile izdelane proste vaje, ker s slabimi organizacijskimi prijemi zmanjšujemo po nepotrebnem celoten uspeh prireditve. Disciplina vseh oddelkov je bila zelo dobra.
Burja Stanko
V Rušah
Skoraj nič se ne piše ali sliši o naših fizkulturnikih, čeprav so marljivi in vztrajni.
Preteklo nedeljo, t. j. 5. junija so ruški fizkultumiki imeli dobro uspel nastop na prostoru letnega gledališča. Skoda, da je vreme motilo nastop ln se je zaradi tega II. del programa izvajal na odru Fizkulturnega doma. Nastop je gledalo nad 700 Rušanov in okoličanov in s tem dokazalo, da je zanimanje za fizkulturo znova prodrlo v našo vas.
Uvodoma je gledalce pozdravil predsednik društva tov. inž. Prevolnik in orisal v kratkih besedah težave, s katerimi se bori društvo, zlasti v pogledu strokovnega kadra, t. j. vaditeljev. Vztrajnosti sedanjim vaditeljem pa se lahko zahvalimo za uspelo fizkultumo prireditev, ki je ena prvih v letošnjem letu v okraju Maribor - okolica in bo menda tudi številčno najmočnejša.
Ce smo se pred nastopom ustavil! v telovadnici je bila slika prav razveseljiva. Tu je »pilila« Danica s svojimi malimi pionirji obrate na desno in levo. pohvalila sedaj Eriko, ki se je lepo v taktu obrnila, pograjala sosedo. ki ni bila dovolj pazljiva in že je žvižg njen piščal) opominjal pionirke na red in disciplino. Na dvorišču je Hilda ponavljala in štela pionirkam, na drugem koncu pa se je Dogenik z vso resnostjo in strogostjo oprijel zadnje vaje članov. Zato tudi uspeh ni izostal.
Komaj se je dvorana za trenutek izpraznila in ni še ponehal vrišč in trušč naših najmlajših, ki so se nasmejanih obrazov in z nekako tremo pred dnevom nastopa odpravljali, že je bila tu Jelica s članicami. In znova
se je po dvorani razlegalo štetje in opominjanje k ravnanju in kritju. Prišla je tudi Ira, ki je pri klavirju spremljala izvajanje vaj in s tem doprinesla svoj delež k uspehu.
Naši fizkultumiki pa niso samo vztrajni in marljivi telovadci, ampak pridno trenirajo tudi atletiko in odbojko in so dobili že precej tekem.
Poleg tega pa se aktivno udeležujejo pri gradnji fizkulturnega stadiona, ki ga gradi društvo s pomočjo subvencije Telovadne zveze na lepi legi ob Dravi. Do danes so opravili skupno z mladinci industrijske šole že preko 3700 udarniških ur. Tov. Pečnik na čelu svoje udarne brigade se je obvezal, da bo vložil vse sile, da bo stadion v teku letošnjega leta že pripravljen za športne in fizkulturne nastope.
Želimo, da bi se v vrste ruških fiz-kulturnikov vključilo še več mladincev iz bližnjih tovarn, da bi bile telovadne vrste res strnjene in številne. Zato so v Rušah dani vsi pogoji in treba bo, ne samo s Fizkulturne strani, ampak s pomočjo množičnih organizacij in sindikatov pokreniti akcijo za priteglnitev mladine, zlasti mladine iz produkcije, v telovadnico.
¥ Brežicah
Ob zaključku šolskega leta je bil v nedeljo 19 t. m. na zelo lepo priprav-Ijenjem telovadišču, ki so si ga napravili brežičani sami s prostovoljnim delom, telovadni nastop brežiške srednješolske mladine in telovadnega društva Brežice.
Za podeželsko mestece kakor so Brežice je bila to lepa in velika prireditev. Lep program in številna udeležba nastopajočih potrjuje delavnost našega podeželja v fizkulturi.
Nastop je bil dobro izveden, vendar je bilo opaziti nekaj napak ki pa naj bodo šola za bodoče nstope in priprave nanje.
Nastop je otvoril ob 16 uri, po pozdravu zastavi vseh nastopajočih, ravnatelj brežiške gimnazije. Poudaril je pomen fizkulture in pohvalil odlične dijake, najboljši pa so prejeli knjižne nagrade.
Najprej so nastopili mladinci, mladinke, pionirji in pionirke vsak s svojimi prostimi vajami. Najbolje so jih izvajali pionirji in pionirke. Vaje so bile lahke, vendar zelo lepo in skladno izvedene. Tu in tam je bilo videti tudi kako napako, vendar je bilo to z ozirom na mladost nastopajočih opravičljivo; to je potrdilo tudi bčinstvo, ki je na gradilo nastopajoče s burnim ploskanjem.
V mesecu aprilu so bile snežne razmere Izredno ugodne. Stene so se »ob. letele« ln sonce Je na osojnih straneh osušilo skale. Samo severne stene so bile še precej zasnežene. 1. aprila sta ponovila Celjana Debljak ln Kokoši-nek prvič pozimi Zimmer - Jahnovo smer v Triglavski esverni steni Ste. no sta preplezala v petih urah ln pel, smer sta ocenila s četrto, izstop s peto težavnostno stopnjo. 2. aprila so pri-sopill Ljubljančani: Blažina, Keršič, Dolar, Vavken, Kočevar In Škerl pozimi prvič po južnem grebenu na Triglav; Jeseničani Koblar Slavko in Šilar pa sta izvedla grebensko priče, nje Vernarja 3 aprila so ponovili plezalci Krušič, Frelih, Vertelj, Stražišar in Zupan tretjič pozimi severni raz Kukove špice v štirih urah. Dne 5. in 6. aprila sta preplezala Verovšek ln Milovanovič, člana alpinističnega od. seka Ljubljana vzhodni steber Široke peči. Cas plezanja znaša 23 ur z enim bivakom. 17 aprila sta izvedla Krušič In Šilar prvi zimski vzpon preko vzhodne stene Spodnjega Rolcavai in sta se nato po grebenu povzpela na Srednji Rokav Alpinista Škerl in Her. lec Emil pa sta preplezala severih raz Travnika v enajstih urah. Smer sta ocenila s peto težavnostno stop. njo Alpinista Kočevar tn Debeljak sta vstopila v Skalaško smer v Triglavski steni in preplezala to 1250 m visoko steno v 30 urah z enim biva, kom Zabila sta 68 klinov in ta vzpon gotovo predstavlja eno vrhunskih čl. nitev v letošnji zimi. Tržičana Zaletel ln Perko sta preplezala prvič pozimi raz Jalovca. Za ta razmeroma kratki, a vseskozi silno strmi raz sta potrebovala 8 ur, vzpon sta ocenila s peto, mestoma celo s šesto težavnostno stopnjo Istega dne sta vsto. pila plezalca Herlec Roman in Popovič v severovzhodno steno Malega .Ta. lovca ter jo preplezala po enem bi. vaku v steni. 20. aprila sta Izvedla Jeseničana Koblar Slavko in Slavec prvo zimsko grebensko pričenje — Velika Martuljška Ponča — Mala Martuljška Ponča; naslednjega dne pa sta izvršila drugo ponovitev Anhovega zimskega vzpona prelco Kugyjeve smeri v severni steni Škrlatice. 22 aprila so preplezali plezalci Frelih, Herlec, Debeljak in Kočevar severni raz Stenarja v treh urah in pol. Raz je bil večinoma kopen ln je lo zadnji zimski vzpon, katerega beležimo v letošnji zimi v Julijskih alpah.
Navedeni pregled nam kaže silen porast zimske alpinistike v letošnji zimi.
Sličn napredek smo mogli opaziti že v poletni alpinistiki, kjer pa je možnost izvesti nov vzpon neprimerno manjša, zato se bo večina plezalcev verjetno izživljala v ponavljanju sta. rlh smeri. Razveseljivo je dejstvo, da imajo pri izvršenih vzponih največji delež mladi plezalci, od katerih lahko v bodočnosti še marsikaj pričakujemo.
Važno je za naše alpiniste vprašanje, na kateri stopnji razvoja stoji naša, predvsem .zimska alpinistika v primeru z inozemsko alpinistiko. Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti, ker je pri nas sicer nekaj plezalcev, ki obvladajo tehniko plezanja po na. ših stenah, a ni skoraj nikogar, ki bi poznal razvojno stopnjo alpinizma
tudi drugod Zato je potrebno, da se izvede odprava v Inozemstvo, kjer bodo naši alpinisti spoznali tuje gore in bodo v tamošnjih stenah pomerili svoje moči Take odprave naj bi se udeležili predvsem mlajši plezalci, ki so si v alpinizmu že pridobili ime in pa stari izkušeni reševalci in nštruk-torj na tečajih, ki bodo pridobljena izkustva po-sredovali alpinističnemu naraščaju. Prepričani smo, da ni več daleč čas, ko bo ta težnja vseh resno stremečih alpinistov uresničena in ko bo tudi jugoslovanski alpinist stopil kot polnovreden član med tiste, ki danes že bijejo boj za osvojitev najvišjih vrhuncev sveta.
Mladinske športne šole
Nastop v gluhonemnici
prenašali živa bremena to je drug drugega. 10 krepkih in zagorelih mladincev je pokazalo nekaj lepih skupin. Za njimi so mladinke in pionirke delale lepe proste vaje. Presenetila me je odlična izvedba, kakršne si želimo celo na naših akademijah, a kaj šele na javnih nastopih.
Štafetni tek kurirjev je bil zelo zanimiv.
Tudi na bradlji so nastopili mladinci, na dveh visokih gredeh pa mladinke simultano, dočim je moški podmladek nastopil na kozi. Vse skupine so nastopile s skoki: v daljino z mesta, s palico čez jarek, nekateri so plezali na navpično lestev, ki so jo morali
V zadnji točki so nastopili še mladinci s talno telovadbo in raznoterostmi. Pokazali so razne prevale in
skoke letno čez 7 telovadcev.
Skoda, da ni bilo prisotnih več zastopnikov telovadnih društev in fizkultumih učiteljev, ki bi lahko videli marsikaj, kar bi se i pridom uporabilo na vseh javnih nastopih posebno pa na vasi. To ni bila improvizija ampak obračun trdega dela z mladino, ki ga je položil tov. Lavrenčič, naš pionirski strokovnjak, staršem ln javnosti, ponovim, da, kadar bodo naši fizkulturni nastopi tako pripravljeni, bomo lahko rekli, da smo resnično napredovali.	Burja Stanko
Nocoj ob 20. uri bo na Taboru
Akademija Zavoda za fizkulturo
H®S§tt
Stran 2
f«8UlIV3MM£i)N,K
Tudi vaje mladincev so bile pod vodstvom načelnika TD, izvedene dobro ter v lepem skladu z spremljavo pianista.
Razočarale so mladinke. V belih, modrih in rdeče-belih krojih so nastopile z lepimi in težkimi ritmičnimi vajami, ki pa so bile slabo naštudirane kar priča slaba Izpeljava brez vsake povezave tn skladnosti.
Po prostih vajah so pokazali pionirji in pionirke in mladinci razne igre, mladinke pa so plesale kola.
Dobro so bile izvedene vaje članov na bradlji. Na koncu je bila izvedena eksibicijska tekma v košarki.
Na splošno je bil nastop zadovoljiv; vendar pa naj bodo napake in pomanjkljivosti, opozorilo, da se je treba na takšne prireditve dobro pripraviti. Zanje je potrebno mnogo truda in marljivega treninga s strani vadečih kakor tudi vaditeljev.	Bojan Kozinc
Nocoj 27. t. m. ob 20. url bo na Taboru skrbno pripravljena telovadno, športna akademija gojencev in gojenk Zavoda za fizkulturo Ker obsega spo. red nekaj izvirnih točk, ki pomenijo prispevek k napredku splošne telesne vzgoje in športa, podajamo v naslednjem za lažje in pravilnejše razumevanje kratek komentar k posameznim točkam
L Pozdrav zastavi. S pesmijo Novi Gorici bodo prikorakali na telovadišče vsi oddelki in bodo počastili državno zastavo.
2.	Ura sploSnc telesne vzgoje — II
letnik. Gledale! bodo imeli priložnost videti nov tip telesnovzgojne lekcije Začeli bodo s pohodom ter nadaljevali s tekom. Glavni del bo obsegal prvine Iz tekmovalnih prostih vaj. simultane preskoke preko r, konjev na člr. šved. sko gimnastiko na konjih. dalje plezanje po lesenih drogovih, ki jih držijo telovadci sami Prvič bodo plezali v ritmu glasbene snremljave. potem pa tekmovalno Sledila bo kratka čola nogometa, kot zaključek pa bodo po-kazali dr Murnikov* proste vaje za !	1949 Namen* prikazati na kratko
moderno metodo splošne telesne vzgoje.
3 PrinravMalne vaje za atletiko. Dl.
jaki T. letnika, bodo prihiteli na telovadišče s kratko kolebnico (Vrvico) v rokah. Pokazali bodo različne načine nanornega skakanja s kolebnico, to je vaje. kf so izredno učinkovite za skakalno zmogljivost ter služilo tudi kot zimska priprava za. tek Potem bodo odložili vrvi e* 1n prijeli železna kro. e*ie v roke S temi kroglami bodo pokazali zamahe, mete 1n sunke TTrill se bodo v kroženju ze m*t kladiva, končno pa "bodo suvali krogi«, od moža do mo^n in 1(b Istočasno lovili.
4. Sola košarke. Vsakdo mora biti Izurjen v obvladanju žoge. to je v osnovnih metih v odbijanju žoge od tal. v vodenju, nivotfranju (varanjul, zlasti r>r\ v podajanju in metanju na koš. Videli bomo kombinacije na mestu 1n z mesta, nato mete n* koš ter končno Igro na dva koša Tudi šole košarka ho nh glrebeni snremljavt
3.	Talna telovadba. Dijaki bodo po karali prevale levle skoke, premete saUe in undnhno Talna telovadba — nuli akrobatika j? pravilo — naprav človeka, gihčnee- fn pomeni Izvrstno pripravo za vaje na orodju, pn tud* •za skoke v vod0 in na smučeh V vodu z a fjzi-nitnro posvečajo talni te lova d bi veliko pozornost, ker jo le mn?nn golit! nrav povsod In 1e zate eden najorimernejših načinov za uved ho ff-rVniturA na. vasi.
F. fTr» enlnšpp telespe vzgole — \ letnik	ke>. 7af<ela hodo r lahkot
nlm tokom v krogu V glavnem delo vadbene ure bedo nokazale vaje obli. kovanja ter razgibano »estavo s kfP in *r>eam’ Nato bedo naslonile na dvovisinek 1 bradltl lu na. gredeh: na. d a 11 eval e hndo c tekom	ovire*
nr»val *-kok v v^iro nreskbk čer živo o-rrlr-o TVrUr-fe^alnj dol bo obsegal od« lompk »t ritmično <"r1nrp° etUro
7. Note no rsprdtu —— clmnltppn. Fredi telovadišča bodo postavili pet ko., njev na Sir fn pet bradelj. Pet vrst
dijakov bo nastopilo s simultanimi vajami po glasbi. Začeli bodo na konju z ročaji, nadaljevali na bradlji kon. ča.li pa s premetom ali podobnim ns tleh. Točka bo zanimiva, ker bode
Prve mladinske športne šole so se osnovale v naši državi šele lansko leto. To so šole za tenis in nogomet v Beogradu in za tenis, nogomet in telovadbo v Zagrebu. Sole so pokazale odlične rezultate pri vzgajanju novega kadra mladih športnikov, ki bodo lahko samostojno delali v fizkultumih organizacijah kot inštruktorji naše mladine. Sedaj se vršijo priprave za formiranje mladinskih športnih šol za veslanje na Reki in v Zagrebu. Veslaška šola na Reki se začne sredi avgusta, medtem ko se bo v mladinski veslaški šoli v Zagrebu, ki je namenjena predvsem delavski mladini, usposobilo letno okrog 100 mladincev za veslaške inštruktorje. Fizkulturna organizacija Subotice bo odprla šolo za namizni tenis. V Ljubljani pa bosta odprti šoli za sabljanje in nogomet. Razen tega je predvideno formiranje nogometnih mladinskih šol v Sarajevu, Skoplju, Titogradu, Splitu, Novem Sadu, Subotici in v Osijeku.
V mladinskih športnih šolah se predava zaenkrat po začasnem načrtu in programu. Fizkulturna zveza Jugosla-
vije pa bo v najkrajšem času izdelala pravilnik o mladinskih športnih šolah. Ko se bo pravilnik sprejel se bo delo teh šol v veliki meri izboljšalo.
V	mladinski teniški šoli v Zagrebu vadi danes 36 mladincev in mladink, kt so p-r-Ansezenih uspehih in o-Ju, zanih rezultatih razdeljeni v tri skupine. Mladinsko šolo za telovadbo v Zagrebu obiskuje 51 mladincev in 43 mladink. To šolo obiskujejo tudi specialisti posameznih fizkultumih panog, a predvsem smučarji in atleti. Pouk v šoli je sistematsko razporejen, vodi se evidenca in poslovnik, a posebna pažnja se posveča stalnemu prihajanju na treninge in na teoretični pouk. Mladinska športna šola v Zagrebu je bila ustanovljena lani 15. septembra.
V	planu teniških mladinskih šol pa
razen specialnega pouka za tenis in tekmovanje za fizkulturno značko, niso predvideni razni krosi in druge elementarne igre, ki morajo biti ena izmed glavnih karakteristik fizkultume-ga delovanja vsakega učenca mladinskih športnih šol.	M. K.
1-ZKlifLTME N1X1 ■'£
P.0PCŽEL/A'
lEUAJi
Ndcajj © rokometni tekmi Enotnost s Polet
nastopili tudi dijaki, ki so bili pred dvema letoma začetniki, uspeh pa je odvisen od skladnosti.
8.	Odlomki iz ure splošne telesne vzgoje (1 letnik, moški). Videli bomo več atletskih prvin : preskoke v obliki teka čez zapreke, štafeto s predajo palice in telovadno igro. ki zahteva znanje starta ln sprinta. Vmes bodo vaje oblikovanja » ročkami, odmet ro. čke r obliki bombe, borilni motivi s palicami in podobno Končali bodo s šolo korakanja (umirjevalni del vadbene ure)
9.	Skok v višino. Nastopilo bo 10 atletov, pokazali bodo sodobno šolo skakanja. Začeli bodo pri višini 1.25 m. ki Jo bodo preskakovali v skupinah (po trije hkrati) v obliki skrčke. Odriv, odločen in prožen, je prvi po. goj za uspešno skakanje! Prečko bodo pomaknili Se na 1.35 in 1 40 m — obe znamki bodo ponovno preskočili v obliki skrčke Potem ho kratka tekma v skakanju v višino Začeli bodo pri vi. šini 1.50 m, «*kakal1 bodo v svobodnem stilu. Kdor bo enkrat podrl, bo izpadel Ta način tekmovanja Imenujejo v Zavodu za fizkulturo selekcija Poleg wes tern roli tehnike hodo pokazali tudi škarje in Albrittonovo prekoračenje prečke
10.	Boks. Začeli bodo s kratko koleb. nlco (boksar mora biti prožen in trpežen v nogah l) potem bodo pokazali solo boksa: vadbo različni« sunkov in
Preteklo nedeljo Je bila na štadionu v Ljubljani odigrana prijateljska rokometna tekma med »Enotnostjo« ln »t o-letom«. Zmagala je enajsterica mariborskega »Poleta« * rezultatom !>:3 (2:-). — Sodil je Levičnik iz Ljubljane.
Tudi rokomet, ki je P«, nas še e v razvoju. vsebuje mnogo pozitivnih lastnosti. Tn koristna in lepa panoga športa je del naše nove ljudske fizkulture kot vse ostale športne panoge in služi prav tako izgradnji pravega Človeka naše ljudske skupnosti. Ta tekma ie pokazala mnogo negativnega.
Igralci so bili nzi Igrišču nedisciplinirani. ugovarjali so kar povprek odločbam sodnika, ki je bil premalo odločen in je sodil z manjšimi napakami. Rokometaši obeh moštev se niso zavedali svojih nalog kot poedinci, niti kot celota. Tako je n. pr. njihov egoizem pri metih na gol večkrat mejil kar na sinešnost. Sko. raj vse moštvo se je natrpalo pred nasprotnikova vrata v cilju, da doseže zaželeni gol. V tej gneči pa se je seveda vse izjalovilo, kajti to je bil napad na
žogo in ne napad n« nasprotnikova vrata. Igralci »Poleta« so igrali nekoliko bolj tovariško in požrtvovalno, dočim je »Enotnost« pokazala surovo in nesmiselno igro.
Pri obeh moštvih je bilo opaziti, da ne obvladajo pravil in taktike igre, le v tehniki so poedinci pokazali nekoliko znanja.
Višek nešportnega obnašanja rokometašev »Enotnosti« p« sum lahko videli ob prihodu sodnika v slačilnico, kjer so ga igralci napadli z neštetimi surovimi žaljivkami, češ da je nepravilno sodil in zato je »Enotnost« izgubila tekmo.
Športniki, ki ne poznajo discipline in tovarištva, ne spadajo na Športna igrišča in s takimi dejanji škodujejo le razvoju in ugledu fizkulture sploh, posebno pa rokometa, ki pri nas šele v razvoju.
Igralcem obeh moštev priporočamo, da prično z rednimi in smiselnimi treningi, kajti s tovariško in kolektvno igro. porezano s tehničnim znanjem, hodo lahko dosegli lepe uspehe.
Igri je prisostvovalo le 20 gledalcev.
Z. A.
Telovadni nastop tržlških fizknltnrnikov
V nedeljo 19. junija na dan učencev v gospodarstvu se je po povorki vršil fizkulturni nastop učencev v gospodarstvu s pestrim sporedom. Najprej so nastopili vajenci s prostimi vajami Oblečeni so bili v nove delovne obleke ter vajo lepo izvajali. Fomanj-k-ijivo je bilo kritje in ravnanje.
Za tem sta se pomerili v nogometu reprezentanci gospodarskih šol Tržiča m Kranja. Tekma je bila borbena in falr. Zmagali so fizično slabši, a bolj 'ožrtvnvalni vajenci tržiške šole 7 re-
zultatom 2:1, Sodil je objektivno tov. Vončina
Nogometni tekmi je sledilo atletsko tekmovanje za prvenstvo šole. Nekateri rezultati so prav dobil.
100 m: 1 Arnež - 12.7, 2. Šarabon Fr. — 12,8. 3. Hafner — 13,5 sek. — Daljina: 1. Šarabon Fr. — 5.22, 2. Gašperlin — 5,09, 3. Slapar 4,95 m, — Granata:	L Arnež 46,35. 2. Hladnik
45,85	3 Gašperlin 45,60 m. Krogla:
L Arnež 11,43, 2 Kosmač 10,50, 3. Co-teh 10,30 metilov
udarcev ter kritja in umikanja Sle dlle bodo vale v dvojicah, končno Pn borba dveh g-olencev	„
11.	Polka To bo zaključna točka Dijakinje bodo pokazale stiliziran ljudski ples
Vse točke so sestavili ln naštudiral! predmetni učitelji. Občinstvo opezar. jamo, da bo začetek točno ob 20, url,
Idrija:	Pionirji tekmu-
jejo v atletiki
V nedeljo 19 t m. ob priliki »Pio. lirskega dneva«, bo naši najmlajši fizkultumiki tekmovali v teku v 50 m In »koku v daljino za naziv okrajne ga prvaka v teh disciplinah Prvič po osvoboditvi smo imeli priliko videti v Idriji tako tekmovanje, kjer fo tek. movalt sami pionirji, med katerimi 1« prevladovalo število plonlrlev iz vas! Kllub temu. da le bilo pri ter? tek. movanju zastopano lepo število naših nalmlajših. vendar je bil odziv pionir jev iz Tdrlje zelo majhen kar se v bodoče ne sme več zgoditi,
tehnični rezultati tekmovanja so naslednji:
Pionirji — tek na 50 m: 1 Mohorič Matija (lllmn Idrija) 73 2 Margon Ivan (Gimn Idrija) 7 5	3 Fortuna
Slavko (osn šola Ledine) 8.1.
Skok v daljino: t. M°V°,r'4 x^ati3a (Gimn Idrija) 4 SO. 8 *Jl«kar Anton (osn gola Travnik) 3J*6. 3, Mažgon Tvan (Gimn Idrija) 8 .<4.
Pionirke — tek na 50 m: 1 Bratuž Rozi (osn sola Bela) 8-2 Lapajne
Marija (osn sola Rala) 8 2 2 čuk Ma. rita (osn sola Pr Kanomlja) 9
Skok v dtillinrr 1 Miku* Albina (se-demletka rini Vrh) 2 80	2 Cesnik
Mariaj (Sr. Kanomlja) 2.73.
Za načrtno delo v atletiki
Tekmovanje za atletski cup FLRJ, I. kolo ekipnega ligaškega tekmovanja in končno republiško prvenstvo za mladince, za bodočnost naše atletike pač najvažnejše tekmovanje, so za nami. Uspehi, ki jih naši klubi dosegajo v državnem merilu, so vsekakor večji kot lansko leto, kar nas pa nikakor ne sme uspavati, nasprotno, še bolj dosledno Je treba iskati in tudi odstranjevati vse napake in ovire,, ki razjvoj atletike v Sloveniji zavirajo.

Analiza tekmovanja za republiško prvenstvo mladincev nam razkriva vrsto napak in težav, na katera društva naletavajo in prav tekmovanju mladincev je treba posvetiti tudi v tem pogledu vso pozornost, kajti brez mladine uspehov ne bo. Ze dnevno časopisje je ugotovilo, da je na prvenstvu sodelovalo samo 11 klubov, kar je za 42 v AZS včlanjenih društev vsekakor odločno premalo. Kje so vzroki za to? V materialnih pogojih prav gotovo ne, saj je za udeležbo bilo potrebno zbrati samo denar za vožnjo in to bi vsako društvo prav gotovo lahko napravilo. Tako p=( smo pogrešali zastopnike iz naših industrijskih središč Jesenic, Trbovelj, Zagorja, dalje iz Brežic, Ptuja, Murske Sobote in „še cele vrste krajev, kjer društva obstojajo, se pa bojim, da samo na papirju oziroma v evidenčni kartoteki
Mladinke v teku na 60 m
Zveze ali pa v najboljšem primeru nimajo mladincev, iz česar nujno sledi, da tudi bodočnosti ne. Ce moramo v tem oziru pohvaliti Litijo, Tolmin, Kladivarja, ljubljanskega in mariborskega Železničarja, Slove.Tjgradec itd. pa vsekakor zelo bode v oči dejstvo, da je ljubljanska Enotnost nastopila skrajno slabo pripravljena tako številčno kot tehnično In da o njej na prvenstvu sploh ne bi bilo slišati, če slučajno Kotluškova ne bi zasedla med mladinkami vseh prvih mest v disciplinah metov. Pa tudi moštvi klubov, ki so bila številčno močna, kažejo hibe in napake v tem, da niti eno ni bilo kompaktno, t. j. niti eno ni bilo tako močno in izenačeno,’ da bi lahko v vseh disciplinah posegla vsaj približno odločilno v borbo za prva mesta. To dejstvo priča o nenačrtno-sti, s katero delajo vsi naši kiubi z edino častno izjemo Kladivarja, ki pa tudi na prvenstvu ni bil zastopan tako, kot bi to upravičeno pričakovali
Oo našega najmočnejšega Jcluba.
Približno isto sliko nam nudi analiza članskih tekmovanj in čas je že, da enkrat odločno, pristopimo k načrtnemu pritegovanju mladine v atletske klube. O tem vprašanju je bilo napisanega že ogromno, toda doslej brez uspeha in želimo le, da bi vsaj današnje vrstice povzročile, da končno pretrgamo začarani krog, iz katerega se naši kiubi doslej niso znali iztrgati,
KAJ STORITI?
»Recept« je čisto preprost in temelji na še bolj preprosti ugotovitvi: vsa tftdočnost atletskega športa sloni na
mladini in to na talentiranih posameznikih, ki imajo vse sposobnosti, da se razvijejo' v dobre vrhunske atlete. Jasno je, da takih sposobnosti nima vsakdo, temveč redkejši posamezniki, ki pa jih je treba poiskati Kje? V telovadnicah naših telovadnih društev, srednjih, strokovnih in industrijskih šol, skratka povsod tam, kjer se mladina zbira pri tizkulturnem delu. V klubu ali sekciji je treba poveriti to nalogo človeku, ki se bo povezal s telovadnimi učitelji in vodniki in ti mu bodo rade volje pomagali ter mu pokazali vse tiste, ki imajo smisel za atletiko. Te mladince je treba samo vključiti in potem tehnično pravilno voditi, pa ste lahko prepričani, da bo sekcija živela in napredovala.	#
KAKO PA NA PODEŽELJU?
»Recept« je torej čisto enostaven, pa zato stoodstotno zanesljiv, in lahko ste prepričani, da boste z njim uspeli. Vem, da mi marsikdo pri či-tanju teh vrstic ugovarja, češ, pridi na teren, pa boš videl, kako težko je to delo. Manjka tekališč, orodja, opreme, razumevanja, zlasti v manjših krajih in podobno. Mislim, da krivda za slabo napredovanje atletike na podeželju ne leži toliko na pomanjkanju stadionov, orodja in opreme, kot na premajhni volji, odločnosti in ljubezni do tega športa. Ce bi tega ne manjkalo, bi se Vse težave dale z lahkoto premagati.
Danes gradimo socializem tako rekoč golih rok in če kljub temu uspevamo, sem mnenja, —- ako primerjam malo z velikim, — da bi s primerno voljo, načrtnostjo in odločnostjo morali uspeti tudi tu.
Morda vas bodo zanimale ugotovitve, da v Tolminu in Litiji sploh nimajo tekališča, v Tolminu sploh nikakih atletskih naprav, pa so kljub temu najhitrejše mladinke prav iz Litije in Tolmina, čigar mladinke so zmagale tudi v skokih v višino in daljino. To je najiepši piimer načrtnega dela. Ostala društva, ki pa žive v boljših pogojih,	talentov ne znajo po-
iskati. Načrtno delo mora seveda iti tako daleč, da si bodo društva znata poiskati mladince za tiste discipline, v katerih atletov sploh nimajo ter tako svoje vrste izpopolnila, nato pa gradila naprej in če bo delo načrtno, mora biti tudi uspešno.
IN IGRIŠČA?
Ista načrtnost je potrebna pri graditvi igrišč oziroma tekališč. »Nimamo stadiona, trenirati mor; mo na trajniku ali celo na cesti,« to je žal le pre-
več stalna oblika izgovorov, zakaj atletika ne napreduje. Res je, da bi bilo idealno, če bi vsak večji kraj imel svoje fizkulturno igrišče z vsemi potrebnimi moderno zgrajenimi napravami. To bomo tudi imeli, za sedaj pa stoje pred nami druge bistveno važne naloge, — naš petletni plan, ki nam bo omogočil široko gradnjo igrišč. Za sedaj se moramo zadovoljiti s pri-rnitivnejšimi napravami, ki jih lahko zgradimo povsod in ki nam trenutno popolnoma zadostujejo. Za trening tekov je dovolj, če na travniku odstranimo rušo, ter jo morda posujemo z ogorki, pa je tekališče za trening gotovo. Se lažje je zgraditi skakališča in metališča in kar je najvažnejše, za vse to ni potrebno niti velikih materialnih sredstev, niti profesionalne delovne sile. Načrt za primitivno tekališče dobite v vsaki brošuri, ki govori o atletiki. Najboljšo delovno silo pa predstavlja naša mladina, ki je znala zgraditi neprimerno večje stvari.
Pri takem delu boste naravno naleteli na vrsto ovir, ki jih tu ne predvidevam ozjiroma omenjam. Nekje je težko poiskati primeren prostor, drugje lokalne oblasti nimajo dovolj smisla za stvar, nekje je težko zaradi finančnih sredstev, zopet drugje je premalo Izbire med mladino itd. Pretežna večina teh težav je subjektivnega značaja. nekatere pa so res objektivne in tu bo morala pomagati AZS, toda le ob sodelovanju prizadetih društev. Tu mislim predvsem na TRENERSKI ALI VODNIŠKI KADEH. O tem smo že pisali in bo treba vodnike vzgojiti. To delo pa se da opraviti samo, če bo vsakdo društvo poiskalo v svojih vrstah primernega človeka, ki bo sposoben, da prevzame tehnično vodstvo kluba. Vem, da je to često težko, s primerno vztrajnostjo pa se takega človeka že najde, saj končno atletski klubi delajo samo v večjih krajih, kjer nikakor ni nemogoče poiskati takega človeka. To pa ne sme biti mladinec ali atlet, ki tekmuje sam, tak človek te življenjsko važne funkcije za klub ne bo vršil v redu. Atletska zveza je za trenerje že nekajkrat poskusila organizirati tečaj, pa ji stvar doslej ni uspela, predvsem po krivdi društev, ki sti na tečaj pri-
Segedin Peter — eden Izmed atletov, ki so bili odkriti na množičnih tekmovanjih
javila večinoma aktivne atlete, ali celo mladince. Prav sedaj Atletska zveza tak tečaj zopet pripravlja in klubi naj že sedaj prično iskati primernega človeka, ki bo potem lahko prevzel tehnično vodstvo.
ATLETI IN TELOVADNA DRUŠTVA
Se nekaj bi omenil, kar tudi spada k načrtnemu delu, oziroma brez česar je načrtno delo nemogoče. To je odnos atletskih klubov in sekcij do telovadnih društev. Otresti se je treba stare miselnosti, da so telovadna društva konkurenca športu. Res je le to, da brez široke mreže telovadnih društev nikoli ne bomo imeli močne atletike. V telovadnih društvih dobiva mladina tisto osnovno telesno vzgojo, brez katere atlet sploh ne more na-predavatt, v telovadnici se odkrivajo talenti za posamezne športne panoge, telovadnice so tisto mesto, kjer atlet zlasti preko zime zbira sile in pripravlja telo na napore, ki jih bo moralo prenašati preko sezone ob specialnih treningih. Zato: če kje še ni telovadnega društva, morajo biti ljubitelji ateltike prvi, ki ga bodo pomagali ustanoviti, kjer pa že obstoja, ga morajo z vsemi silami podpirati pri njegovemu delu in mu pomagati.
Za zaključek še enkrat: načrtno delo je potrebno povsod in še posebej načrtno delo z mladino, pa uspeh ne bo izostal.
Stepišnik Drago
Repovževa, mlada atletinja Kladivarja je zmagala v teku na 800 m v dvoboju Srbija—Slovenija 1948
Polfinalni furnir za državna rokometna prvenstvo
Z« Slovenijo bo nastopil SSD IKludivar
zlasti pri mladini tudi v Sloveniji.
Potrebno bi bilo, da ob priliki tega polfinalnega turnirja omenimo nekaj stvari, ki se tičejo rokometa v Sloveniji. Trenutno najboljše moštvo Slovenije je SSD Kladivar, ki si je brez težav osvojilo prvenstvo. V svoji skupini je premagal Polet in Mursko Soboto in se je v finalu za republiško prvenstvo srečal z Enotnostjo ter P premagal z visokim rezultatom 20:5. Se lepši uspeh so dosegli igralci Kladivarja proti Lokomotivi (Zagreb) z zmago 9:7 In proti Milicionarju (Zagreb) 10:7. Ti uspehi celjskih roko metašev nam jamčijo, da bodo na polfinalnem turnirju za državno prvenstvo na domačih tleh pripravili
V dneh od 29. junija do 3. julija bo v Celju polfinalni turnir za prvenstvo države v rokometu. Na tem turnirju bosta sodelovali moštvi, ki sta zasedli na republiških prvenstvih Hrvatske I. mesto in Srbije II. mesto, t. j. Crve-na zvezda - Beograd in Dinamo -Zagreb. Dalje sodeluje prvak Bosne in Hercegovine »Bosna«, prvak Črne gore in prvak Slovenije SSD Kladivar iz Celja. V finalnem turnirju za državno prvenstvo, ki bo v Zagrebu, se plasirata prva dva iz tega polfinalnega turnirja. Na ta način bomo letos prvič dobili prvaka države v tej športov igri, ki zavzema vedno večji razmah v ostalih republikah, ki pa postaja tudi zelo priljubljena igra
nogometna poročila
Železničar (N. Gorica) i Železničar (Maribor)
5 i I (4 e O)
ŠEMPETER, 19. jun. Po nastali t užili društev PD železničar Nova Gorita in ŠD N. Gorice Je nogometno moštvo SSD Železničarja Nova Gorica želo svoj prvi uspeh in sicer proti članu I. Slovenske lige Mariborskemu Železničarju. Tekma, kateri Je prisostvovalo približno 866 gledalcev Je bila tipično prvenstvena in borbena.
Sam začetek igre Je pripadal domačim, ki so imeli že v prvih minutah igre priliko za gol, katero pa niso znali izkoristiti. Šele v 18, 20 in 25. min. je uspelo Korparju dati tri gole za Novo Gorico. Zatem sta sledila dva zaporedna kota, ki ju pa Goričani niso izkoristili. V 46. minuti je dal zopet Korpar z lepim strelom zadnji gol prvega polčasa.
V	drugem polčasu je moštvo Nove Gorice precej popustilo, tako da Je igra postala enakovredna. Kljub temu pa je uspelo v 26. min. Korparju dati še peti in zadnji gol za Novo Gorico. Gostje so požrtvovalno Igrali in večkrat poizkušali doseči vsaj častni gol, kar Jim je v 30 min. tudi uspelo.
V	predtekmi so nastopili mladina Mariborskega Železničarja in Železničarji Nove Gorice. Zmagala Je mladina Nove Gorice z rezultatom 2:0 (1:0).
Sodil Je Miloš Škerl iz Ajdovščine dobro,	Zorn Frane.
Nogometno prvenstvo primorske grupe
Športno društvo »VOLGA« Solkan je zasedlo 1. mesto v nogometnem prven. stvu Primorske grupe. S tem Je SD Volga postalo prvak Primorske.
Lestvica:
1.	Volga	10	6	3	1	27:10	15
2.	Gorica B.	10	6	1	3	22:12	13
3.	Tolmin	10	5	3	2	27:17	13
4.	Sežana	10	4	2	4	25:19	10
5 Burja (Ajdov)	10	3	3	4	12:14	9
6' Divača	10	0	0	10	3:44	0
7. Miličnik (Solkan)	10	0	0	10	0:0	0
Miličnik je odstopil v jesenskem delu tekmovanja.
Množično sindikalno nogometno tekmovanje v goriškem okraju
Sindikalna podružnica Goriške opekarne je v množičnem nogometnem tekmovanju zasedla 1. mesto v Goriškem okraju.
V	tem tekmovanju je sodelovalo 6. sindikalnih podružnic.
Rezultati tekem:
Goriške opekarne : Primorje 3 :0. Tovarna pohištva : LIP Ajdovščina
Goriške opekarne : Tovarna Anhovo 2 :1.
Goriške opekarne : Tovarna pohištva 4 :2.
V	tekmovanje so se nekateri igralci ekipe pokazali borbene In tehnično ze. lo dobro.
Prvenstvo Radovljice v namiznem tenisu
Preteklo soboto in nedeljo Je namiznoteniška sekcija TD Radovljica priredila prvenstvo Radovljice za leto 1949. Prvenstvo, ki Je bilo dobro organizirano in je privabilo precej gledalcev, je bilo v prostorih gimnazije. Najrazveeeljivejša je številna udeležba, tako, da Je prvenstvo uspelo v kvalitetnem kakor tudi v kvau-titetoem oziru.
Tehnični rezmltati so bili:
PIONIRJI POASMEZNO (14 tekmoval-cev): 1. Pogačnik Rudi, 2. Habjan, S,—1. Kozamernik in Cilenšek.
MLADINCI POSAMEZNO (9 tekmovalcev): 1. Janc Milan, 2, Horvat Boris, 3. tn 4. Urh in Robič,
ČLANI POSAMEZNO (6 tekmovalcev): 1. Slivnik Jože, ž. Pogačnik, S,—4. šti-herl i° Pretnar,
ČLANICE POSAMEZNO (8 tekmovalk); 1. Čebulj, 2. Sartori, 3.-4. Vogelnik in
Stanonik.
MOŠKE DVOJICE: 1. Janc—Horvat, 2. Robič—lSivnik, S. Pretnar—Pogačnik, 4. Špenko—Vidic.
ŽENSKE DVOJICE: 1. Vogelnik-Za. gore II„ 2. Čebulj—Stanonik, 3.-4. Sar-tori-Zagorc I„ Vrhunc—Mali,
MEŠANE DVOJICE:	1. Zagorc II,—
Janc, 2. Sartori—Robič, S,—4. Vogelnik— Horvat in Čebulj—Vidic.
Odbojka v Tržiču
V	četrtek 16. Junija se Je vršil na pre-(lilniškem igrišču za odbojko, turnir, na katerem so sodelovala tri moštva: moštvo tizkulturnega aktiva Tiskanine iz Kranja, moštvo predilniškega fbknlturnega aktiva in SSD Tekstilca. Igre so bile prav zanimive. Zlasti so ugajali Kranjčani, ki so tehnično igro z lahkoto pre-dagali tržlški moštvi. Od tržičanov Je pokazala dokaj dobro igro ekip« Tekstil-ca, ki ima nekaj prav nadarjenih igralcev.
Pohvaliti je tu razumevanje vodstva Predilnice, ki je nudilo prireditelju vso materialno pomoč,
REZULTATI:
Tiakanina : Predilnica 3:6,
Tekstilec i Predilnica 3:0.
Tiskanina i Tekstilec 3:6.
PO DOMOVINI
SENTA Na juniorskcm prvenstvu Sr- BEOGRAD. Prijateljska hH« v Senti so srbski juniorji pokazali tekma mod Crveno zvezdo in domačim
5S& ŠS6M.-SS8U K »VV&ffMJS
sebno so se izkazali juniorji Beograda, zvezde z rezultatom 16 (1.6). ki so, ako vzamemo skupaj, dosegli precej	_
boljše uspehe kot tekmovalci iz Vojvodine, ki so bili doslej znatno boljši.
Doseženi so bili nekateri dobri rezultati. V metu kladiva je bil postavljen nov republiški rekord, a zmagovalec v teku na 110 m zapreke. Je dosegel čas 17,5 sek. Kučanski je pretekel 16« m v času 11,8 in skočil v daljino 6.21 metrov. Član Podrinja jz Sahca je zmagal v metu krog-le z rezmltatom 14.17 m.
Tudi mladinke so postavile nekaj odličnih rezultatov, kot skok v daljino: 4,78, skok v višino 138 in tek na 100 m 13,8 sek.
ZAGREB. V Zagrebu bo 16. in 17. julija srečanje moških reprezentanc Jugosla-vije in Avstrije v atletiki. To bo prvo srečanje naše državne reprezentance, ki se bo letos še srečala z reprezentancami Belgije, Luksenburga, Švice in Italije.
BEOGRAD. Te dni le bilo tukaj končano državno prvenstvo v rokometu za ženske, katerega so se udeležile uaslednje vrste:	Spartak (Subotica), Železničar
(Beograd), Crvena zvezda (Beograd), Zagreb), Polet (Maribor) in Mladost (Sarajevo). Prvenstvo si je osvojil Spartak, kj je v finalni tekmi premagal Zagrel) s 5:3. V igri za tretje in .četrto mesto Pa je Železničar premagal Crveno zvezdo z 2:1.
BEOGRAD. V Beogradu so bile v nedeljo velike moto dirke, ki so veljale obenem tudi za prvenstvo Beograda. Na
SI-
NOVI SAD. Nogometna tekma med reprezentancama Novega Sada in Skopi.(a se je končala neodločeno 3:3.
PULT. Tukaj se bo pričelo 1.. 2. in 1. julija troj finalno prvenstvo Jugoslavije v boksu. Na tem prvenstvu bode nastopili boksarji Hrvatske JA in zmagovalci četvero troja v Sarajevu.
BEOGRAD. Novi prvaki JA v boksu, na katerem je nastopilo okrog ib0 boksarjev, so naslednji: maš a kat. Redi (Novj Sad), lian tajil Bartulovič (Skoplje), peresna. Sertič (Mornarica), lahka Hladni (Novi Sad), weHer Mtiojevič (Nevi Sad), srednja šoji* (Solit), ;«>ltežka Doretič (Niš), težka Sibalič (Split).
dirkah so nastopili najboljši tekmovalci Srbije ter motoristi CDJA Partizana. — Najbolj se je odlikoval Djnro Vujinovič (Partizan), ki je vozil s hitrostjo preko 166 km na uro,
BEOGRAD. Na gradbišču Novega Beograda je bila v nedeljo otvoritev »Tedna športa«. V prvem dnevu tekmovanja je bilo prvenstvo v vseljudskem mnogoboju, na katerem so bili dos. ni prav dobri reoultati.
PANČEVO. V Pančevu je bilo končano prvenstvo JA v športnem streljanju. — Zmagala je ekip* Novega Sada pred Ljub. ljano in Nišem. Skupni zmagovalec v vseh disciplinah športnega streljanja pa Je: strelska reprezentanca garnjziona Novi Sad s 76 točkami pred Ljubljano, ki ima 64 točk, Nišem 61 točk, Skopljem 57 točk itd.
MARIBOR, — Namizno teniško srečanje Maribor : Zagreb se je končalo z zmago Zagreba z rezultatom 4:1. Presenečenje sta napravila Mariborčana Medvešček in Koch, ki sta v parih premagala zelo dober par Dolinar - Horvat, z rezultatom 2:1 (15:21, 28:26, 23:21).
ZAGREB. Na propagandnem plavalnem tekmovanju v bazenu Mladosti na Savi
marsikatero presenečenje močnim nasprotnikom.
Polfinalni turnir za državno prvenstvo v Celju bo našemu zastopniku SSD Kladivarju trdna preizkušnja in izid tega turnirja bo spričevalo za kvaliteto slovenskega rokometa. Prav tako bo ta turnir propagandne važnosti in bi si želeli, da bi naši dnevniki posvetili več prostora v svojih fizkul-turnih rubrikah tej mladi športni panogi, ki prav gotovo po svoji lepoti in koristim, ki jih nudi igralcem, ne zaostaja za drugimi športnimi igrami.

je Mislav Stipetič postavil v plavanju na 300 m prosto nov hravatskl rekord s časom 3:36,2.
NOVI SAD. Pretekli teden je bilo v Novem Sadu prvo republiško prvenstvo v dviganju uteži, na katerem so bili doseženi tudi trije novi državni rekordi, in sicer v bantajn kategoriji, kjer je Eusič (Pančevo) dvignil 260 kg, v poltežki, kjer je Toma (Pančevo) dvignil 245 kg, in v težki kategoriji, kjer je Gr»ca (Spartak) dvignil 240 kg.
Ljudski šport v severni Koreji
Fizikulturno udejstvovanje v Severni Koreji postaja v zadnjem času obenem s splošnim ljudskim udejstvovanjem bolj in bolj živahno.
Sedaj je v Severni Koreji 4310 športnih društev, v kalerih je včlanjenih 196.000 športnikov. Od tega je 1865 krščanskih športnih društev, 1394 delavskih in uslužbenskili ter 1058 dijaških. To pomeni, da so v fizkulturo in šport zajete široke množice delavcev in sploh vsi sloji Severne Koreje. Vse aktivneje se udejstvujejo v športu tudi žene, ki sestavljajo približno četrtino števila vseh fizkaltumikov.
V Koreji so razširjene razne športne panoge. Najpopularnejša športna igra pa je noagomet, dalje odbojka in košarka. Med Korejci je mnogo nadarjenih dvigalcev uteži, lahkoatletov, hitrostnih drsalcev in telovadcev. Razviti pa so zelo tudi razni narodni športi. Velike uspehe dosegajo tudi korejski šahisti, posebno v sindikalnih društvih.
Novost v življenju Severne Koreje so množični fizkulturni prazniki. Nedavno tega je bil tak praznik v glavnem mestu Phenjanu. Ob njegovi otvoritvi so nastopili z govori člani CK Delavske partije in CK Zveze demokratične mladine. Spored praznika fizkulturnikov so sestavljali športni telovadni nastopi in nogometni turnir petih najboljših moštev. Vse to dokazuje, kako se je dvignilo fizkulturno udejstvovanje na severu države, kjer je šport postal last ljudstva.
Popolnoma drugačen je položaj v južnem delu Koreje, kjer se proti volji ljudstva nadaljuje ameriška okupacija. O množičnem, demokratičnem, dejansko splošno dostopnem športu, tam ni niti ‘govora. Demokratične športne organizacije tam *a vse načine preganjajo, športnike - patriote pa aretirajo in izvajajo ned njimi represalije. V zvezi s Sem moramo omeniti sramotno komedijo, ki so jo uprizorile ameriške oblasti v Južni Koreji, nazivajoč pred svetovno javnostjo »razcvet« športa v provincah, ki so okupirane od ameriške vojske. V tem cilju so bile tudi poslane v Združene države in na olimpijske igre majhne skupine buržujsikih športnikov, ki so protizakonito nastopali v imenu »vse« Koreje.
Sportniki-patrioti se skupno z vsem ljudstvom bore za enotno demokratično Korejo. Ni dvoma, da bo zmagoslaven konec te borbe omogočil fiz-kulturi in športu v Koreji nov razcvet.
Pravi boksar
V začetku tiho mrmranje, je naraslo v tuljenje. Publika je sikale, žvižgala in mnogi so kričali:. »Začeti«, »Mi smo prišli, da vidimo boj.« »Zakaj ne začnete?«
Glendon, ki je mirno čakal, da bi se hrup polegel, je opazil, da so ravno podjetniki, managerji in boksarji tisti, ki se najbolj trudijo, da bi ga prekinili. Zaman je poizkušal začeti. Mnenje publike je bilo deljeno. Polovica je kričala »začeti«, druga polovica pa »Govori, govori!«
Deset minut je vladala brezupna zmešnjava.
Falkens, sodnik, lastnik arene In prireditelji so silili v Glendona, da bi začel z borbo. Ko se je protivil, mu je rekel sodnik, da bo premagan brez borbe in da! postane Cannam zmagovalec.
»Tega ne morete,« je Pat odvrnil. Vlekel bi vas pred vsa deželna sodišča, če bi poizkusili. Pripravljen sem in bojeval se bom. Toda začel bom šele takrat, ko bo moj govor končan.«
»Toda to je proti zravilom,« je sodnik protestiral.
»Nikakor. V pravilih ni niti z besedo omenjeno, da se v ringu ne sme držati govora. Vsak od teh starih boksarjev, ki so danes tukaj, je govoril.«
»Toda samo nekaj besed. Samo nekaj besed!« je vpil podjetnik Glendo-nw v uho. »Vi pa hočete držali celo predavanje.«
»V pravilih ne stoji, cto se predavanja ne sme držati,« je odgovoril Pat. »Zdaj pa se poberite iz ringa, fantje, ali pa vas vržem ven.«
Zgrabil je razburjenega podjetnika za ovratnik in ga dvignil čez vrvi. Bil je velik in težak mož. Toda Glendon je to napravil s taiko lahkoto, da je publika navdušeno kričala.
Glendon je stopil v sredo ringa in dvignil roki.
»Ali hočete, da govorim?« je zaklical z gromkim glasom.
Stotine ljudi, ki so sedeli okoli ringa, so ga slišali in klicali:
»Da!«
»Potem naj vsak, ki hoče kaj slišati, pripravi razgrajača poleg sebe k molku!«
Sledili so njegovemu nasvetu in ko ga je ponovil, se je njegov glas že bolje slišal. Počasi se je tišina širila krog za krogom, od ringa proti stenam dvorane. Slišal se je le še zamolklo treskanje udarcev: kričači so bili prisiljeni k molku.
Hrup se je skoraj čisto polegel, ko se je zopet podrla cela vrsta sedežev — tik ob ringu. Množica je ropot po-
zdravila z gromkim smejanjem in leo se je to poleglo, se je čisto razločno slial, nekje iz ozadja, tenek glas:
«Kar daj, Glendon, mi držimo s tabo!«
Pat je vedel, da ima sedaj množico v rokah to da bi učinek svojih besed še povečal, je napravil kratek odmor. Trideset sekund je trajala tišina, ki se je spremenila v skoraj popoln molk. Potem je začel govoriti.
»Ko bom gotov,« je rekel, »se bom boksal Obljubljam vam, da bo to pošten boj, eden izmed maloštevilnih poštenih bojev, ki ste jih kdaj videli. Svojega nasprotnika hočem premagati tako hitro kot le morem. Billy Morgan vam bo napovedal boj na petinštirideset rudn. Jaz vam pa povem, da bo preje boj petinštiridesetih sekund.
Ko so me prekinili, sem vam hotel pripovedovati, da se dela v ringu samo s špekulacijami. Vsi skupaj ste nič hudega sluteči dojenčki — vi, ki pri tem ne zaslužite. Kaj mislite, zakaj se sedeži podirajo? Goljufija. Trgovski principi kot pri boksanju.«
Publiko je Imel še trdneje v rokah.
»Tri osebe sedijo na dveh sedežih. To vidim povsoo. Kako imenujete kaj takega? Goljufija! Reditelji ne dobijo plače. Odvisni so od goljufije in vi seveda plačate.
Rečem vam, da boksarji niso krivi. Oni te igre ne vodijo. To so podjetniki in managerji. Ti delajo kupčije.
Boksarji so samo boksarji. Začno pošteno, toda managerji in podjetniki jih prisilijo k sodelovanju ali pa jih naženejo.
»Boljši naj zmaga.« Kolikokrat ste slišali Billy Morgana, ko je rekel te besede, Jaz pa vam pravim, da boljši ne zmaga vedno In če zmaga, je to že vnaprej določeno.
Goljufija pa je velikanska. Ce peščica mož po treh bojih deli tri četrt milijona dolarjev med sabo, potem —«.
Divje kričanje ga je,prisililo k molku. V njem je lahko razločil vprašanja: »kakšne milijone?« »katere tri boje?« »Povej!« »kdaj?«
»Hočete slišati?« je zaklical Glendon. »Potem skrbite za mir!«
Zopet je izsilil molk.
»Kaj hoče Jim Hanford? Kakšen program so postavili njegovi ljudje skupaj z mojimi? Vi veste, da ga bom premagal. On ve tudi. Lahko ga premagam v enem edinem boju. Toda on je svetovni prvak. Ce se ne strinjam s programom, mi ne bodo nikoli dali priložnosti za srečanje z njim.
Program predvideva tri boje. Prvega naj dobim jaz. Odigraval se bo v Nevadi, če ga San Francisco ne dopusti. Da bi bolje izgledaio, bo stavil vsak od naju dveh, dvajsettisoč proti drugemu. To je pošten denar, toda stav^ ni poštena. Vsak izmed naju bo dobil denar nazaj. In z nagrado bo prav tako, Vsak izmed naju dobi po-
lovico, toda publika misli, da delimo s 35 : 65.
Nagrada, denar, ki ga plačajo filmski podjetniki, reklamni in drugi prihodi pa ne bodo znašali nič manj kot 200.000 dolarjev. Te bova delila in potem pride revanža. ki jo bo dobil Hanford. Zopet deliva.
Sledi tretji boj. Zmagal bom jaz. To je moja pravica. A publiki smo potegnili iz žepa tri četrt milijona.
To je program, toda denar smrdi. In to Je vzrok, čemu danes napravim konec.«
V tem trenutku je Jim Hanford potisnil gručo policistov med sedeže, splezal skozi vrvi in zarjovel:
»Vse to je laž!«
Kot besen se je vrgel na Glendona, ki se je umaknil, namesto da bi odgovoril napadu. Velikan se ni mogel zadržati in treščil je v vrvi, ki so ga prožno odbile.
Zopet je planil na Glendona, ki mu je pa sedaj stopil naspati. HJadno-krvno in točno preračunano je šinila njegova pest naprej in treščila z udarcem, v katerega je prvič vložil vso svojo moč, Hanforda v brado.
Hanford je bil že v zraku mrtev, ie nezavest lahko Imenujemo smrt. No

Stran 8
Nogomet v soboto in nedeljo
(Kratke vesti)
Hotianj s Beograd 3 : I
Jugoslovanski nogometaši, ki že teden dni gostujejo v inozemstvu, so se včeraj popoldne pomerili proti reprezentanci Kotianja. Čeprav so bili Jugoslovani večji del tekme v premoči, so srečanje zasluženo izgubili z rezultatom 3:1 (1:0). Za poraz je predvsem kriva obramba, pa tudi napadalna vrsta, ki kljub številnim prednostim ni izkoristila tudi najpo-voljnejših priložnosti za gol. Med najslabšimi igralci sta bila branilec Horvat in levo krilo Vukas. Danci so vodili že z 2:0, ko je Mihajlovič v 22. minuti drugega polčasa dal edini gol za svoje moštvo.
JCŠadivar s Ivaničgrad 0:0
Celje, 26. jun. Tukaj je bila danes prijateljska nogometna tekma med Ivaničgrad om iz Hrva-tske in domačim Kladi-varjem. Domači so nastopili v ponovni spremenjeni postavi, k j so jo obnesla. V prvem delu je bila igra izenačena., v drugem pa je bil Ivaničgrad y rahli terenski premoči, ker jc igral Kladi var zaradi poškodbe levega krilca le z 10 igralci. Tekma se je končala neodločeno 0:0. Sodil je Jordan iz Trbovelj. — Zidanšek
Oa*a¥a (Ptuj) : Fasžmar (Gasšianj) 2.-0 (9:0)
PTUJ, 26. jun. Danes je bila tukaj odigrana nogometna tekma za prvenstvo mariborskega okrožja med Fuži-narjem iz Guštanja in Dravo iz Ptuja.
Zmagala je zasluženo Drava z rezultatom 2:0 (1:0) in s tem dokončno postala okrožni prvak. Gole sta dala Merc in Sivec. Sodil je Starašina iz Maribora.
V četrtek je bila odigrana nogometna tekma med Dravo in mariborskim Branikom, ki je nastopil v svoji naj-močiejši postavi in zmagal z rezultatom 4:3 (3:0).
LOKOMOTIVA : DINAMO 2:1 (2:6)
Zagreb, 26 jun. V današnji prijateljski nogometni tekmi je zagrebška Lokomotiva premagala Dinamo z 2:1 (2:0).
JADRAN : ŽELEZNIČAR 3:2
Ker čakajo moštvo ljubljanskega Železničarja še hude preizkušnje v kvalifikacijskem nogometnem tekmovanju za vstop v državno ligo, je Železničar v preteklem tednu odigral- prijateljsko nočno tekmo z ljubljanskim Jadranom. Igralci Jadrana so se v tej tekmi izkazali učinkovitejši, zlasti pred golom nasprotnika in po lepi igri zmagali z rezultatom 3:2.
MILIČNIK : Pl.LA 3:1
Moštvo ljubljanskega Miličnika se je včeraj na stadionu Železničarja v Šiški v pri j tel,iški nočni nogometni tekmi pomerilo z enajsterico P ul e. Gostje so igrali hiter nogomet, vendar so se vse njihove napadalno akcije oh odločni domači obrambi zaustavljale Miličnik je tekmo zasluženo odločil v svojo korist z rezultatom 3:1.
PRIJATELJSKE NOGOMETNE TEKME
Železničar (M.) : Železničar (N. G.) 4:1 (2:1).
Železničar (N. G.) ml. : Železničar (M.) ml. 2:0 (2:0).
I»® državnem prvenstvu ■
v raiah na orodju
VRSTE IN POSAMEZNIKI IZ SLOVENIJE SO DOSEGLI ODLIČNE
REZULTATE
Tenišfei turnir v Winibl etlofiu
Vsi e&sIM stopiti, razen Seaialm? so se plasirali ¥ četrtfinale
London, 26. junija. Ze teden dni je Wimbledon središče pažnje športnikov vsega sveta. Wimbledon je sen vseh teniških igralcev, vendar samo nekateri imajo srečo, da lahko tekmujejo na tem največjem teniškem turnirju na svetu, katerega smatrajo kot neslužbeno svetovno prvenstvo Med udeleženci pa lahko samo eden v posamezni disciplini osvoji pokal, za katerega tekmujejo.
Poročali smo že, da se je letošnjega bodo prišli najboljši mladi telovadci državnega prvenstva v vajah na oro- in telovadke iz vse države. Tako bo dju udeležilo veliko število tekmoval- storjeno vse za kar hitrejši kakovostni cev iz vseh republik od katerih so bili dvig športne telovadbe, tekmovalci iz Slovenije najštevilneje organizacija prvenstva ni bila v vseh razvTtelOTadb °Sd:iePnnaS.Ze	podrobnostih pravilna.
velika3 udekžba3 maweč °tudT3spo^	,Letos * bj!° tekmovanje na orodju	_ Med posamezniki tekmuje letos 128	Washer 6:4	6	:4 7	^<>bny : Cocfcj
nost ter znanje mnogih vrst iz povsem	zdruzeno tudl z atletskimi panogami	igralcev iz 38 držav, ki so se ze, oziro-	6 2 6.4"6-l	’	’
neznanih vaških telovadnih društev.	kar 3e za. vsestrani razvoj telovadcev ma se bodo v 14 dneh turnirja borili	' '
Se posebej velik uspeh Blede na do- P°sebej pomembno. Na žalost pa za \vimbledonski pokal. Mnogi med sedanji razvoj naše telovadbe pred-	organizator prvenstva (kar smo že gra-	njimi so že izpadli, pa celo favo-	Bj- -	■	# ,3	Brough (ZDAv	.
stavlja udeležba tekmovalcev JA. ki	Jal‘\m ^ v vidu izračunavanja re-	riti. Tako je med osmimi nosilci liste	^dleton. (V.	B.)’6:1 6:1, Quertler	':
so v konkurenci članskih vrst v I. in	zultatov- Tako )_e mladina po končanem	v osmini finala izpadel Američan Gonili. razredu dosegli prvo mesto ter me-	tekmovanju odšla ne vedoč, vsaj pri-	zales, ki je bil postavljen kot drugi na
sto v II. razredu.	Mizno, kakšne uspehe je dosegla. Po- lestvici. Vseh ostalih sedem nosilcev
6:2, 6:4,
Posameznice I. kolo: Toda (ZDA) : Fotts (V. B.) 6:0. 6:1, Moran (ZDA) : Valter (V.
Knott (obe V. B.) 6:2, 6:2, Summers (J A.) : Bossi 8 :o, 6 :3.
II. kolo: Dupont — Osborne (ZDA) : Lines (V. B.) 6:2, 6:1, Brough
Quertier 6:4, 6:4 Moran : VVilfora (V. B.) 6:1, 6:3.
Moški pari
doči razmah te odlične fizkulturne panoge.
Vrsta iz naše republike so dosegle v vseh razredih sedem prvih mest
Koš s r k a
Essnisiost in Fcsiet mladinska prvaka Slovenije
Novo mesto, 26. junija. Tu je bilo med tednom drugo povojno mladinsko prvenstvo Slovenije v košarki. Odziv je bil manjši, kot pa se je pričakovalo, Prvenstva se niso udeležile vrste iz Postojne, Brežic in Železničarja iz Maribora ter ženska vrsta Enotnosti iz Ljubljane. Organizacija. furnira je bila dobra.
Brvi dan je bito pet tekem moških ekip, ki so se končale % naslednjimi rezultati:
Železničar (Lj) :	Krka (N. m.) 21:22
(14:13), polet (M) : Kladivar (C) 37:14 (22:6), Enotnost (L) Železničar 46:17 (24:9), Kladivar : Krka 3?:19 (17:15), Enotnost : Kladivar 45:32 (28:13).
Edina finalna tekma ženskih ekip med Poletom in Železničarjem (Lj) se je končala z zmago Mariborčank z 30:9 (19:5).
Drugi dan je Polet premagal Krko z 31:24 (22:18), Kladivar pa Železničarja s 15:13 (8:4).
Najzanimivejše je bilo finalno srečanje moških ekip med Enotnostjo in poletom. Ob zaključku redne igre je bil rezultat 33:33 in šele v .podaljšku je Enotnosti uspelo osvojiti si prvenstvo po ne#vomi igri z rezultatom 5:3.
Enotnost: Juvan 11, Polana 10, Brek 2, Šerbec 8, Ogrin 3, Kristančič 4, Hojs. Mrak;
Polet: Kovačič 3, Pavlovčič 16, Brumen 9, Vončina 5, Kami uš 2, Rosina, Senčar, Kusler.
V nadaljevanju je v nezanimivi tekmi premaigal Polet Železničarja s 23:16 (14:6), Baotnost pa Krko s 33:32 (38:19).
Naslov prvaka za 1. 1949 si je priborila ljubljanska Enotnost, ki je dobila lepo nagrado, katero ji je podelil v imenu pododbora ZlS-e tov. Lavrič.	m. s.
Berči, ki je dal 18 košev, za Razlag pa Vodelič, ki je dal 12 košev. Tekmi je prisostvovalo nad sto gledalcev. — Sodil je Sepec iz Brežic.
Tekme v Mariboru
Maribor, 26. jun. Včeraj so se pomerili košarkarji Poleta in Železničarja. V prvi tekmi so pionirji Poleta visoko premagali pionirje Železničarja z rezultatom 22:8, v drugi tekmi pa je ženska ekipa Železničarja z rezultatom 14:11. čeprav so
R. Dell Bello, Canepele 6:4. 6:3, 7:5, Patty Sturgess : Ca ter Wallis (V. B.)
Falkenburg, Drobny ; Peten 6:4,	6:4, 6:4,
Tokrat so telovadci JA, ki so bili iz- te§a ?a ie Prireditelj zakrivil, da jjste pa se je plasiralo v četrtfinale Middleton 6:1. 6:1, Dawson_ (V. E.) ; brani na nedavnem tekmovanju za na- se 7 končne. ocene niso mogli vraču- pOSarneznikov.
slov armijskega prvaka v Varaždinu, aati re-mltati v tekih in pri članicah Na turnirju sodelujejo tudi jugoslo-
ssrirestetfas -i 5su	ssutsmmss	k k-sa
iovadbi, je položen trden temelj za bo- vredna	to izgubil proti Južnoafričanu Sturges- 6 :i Brimwich, Sedgman :	Huber
TEHNIČNI REZULTATI	SU' Mitič ie ™el v otvoritveni igri Redi (A) 6 H 6:1	6:2 Drobny, FaL
I. RAZRED (5 Ckip in 4 posamezniki, turnirja na centralnem ignseu pred 10 kenburg : KhovRz L vnv ^ bj skupno 33) - ekipe: 1. Jugoslovaskan ar- tisoč gledalci za nasprotnika lanskega bur'n •L-ewy> 6:0	6:3	6:0, Gonzalesi
.....- ----- -------- r....... mada 363,45 ; 2. Zagreb I. 357,50; 3. Beograd zmagovalca in največjega letošnjega fa- Parker ; Fannin Hvorthingion 8:4!
Tekmovalci iz Slovenije so tekmovali I72 M®’- posamezniki; Dimlje5'DMato^ vorita Američana Falkenburg* ter je 7^. j :2. Munoy Šehroeder .^I^Iand z veliko borbenostjo in bolje kakor na vič (Bgd I.) 77,50, Dušan Furlan (Zgb I.) odpadel ze v I. kolu. Vendar je Mihe v" Durnson s.o o.-	• •
republiškem prvenstvu v Ljubljani. Po- 74,55, Stevan Stanfič (JA) 73,55.	, kljub porazu pokazal odlično igro, če- pa,at}kol°:„ T2	cucefn M^dIu
kazali so nekoliko več znanja ter tek- k * s:kupn<) 71) elipc“ LiuMjTna^IL prav mu ni najbolje odgovarjalo trav- Bello : Billington (V. B.), Butler 11 -.9, movalne rutine in tako tudi uspehi (Zavod za fizkulturo) 378,15, 2. jugoslo- nato igrišče. Za njegovo izvrstno igro 6:4, 6:1, Cochell (ZDA), Johansson niso izostali. V konkurenci vrst so do-	vanska armada 369,25, 3. Srednja fizkul-	proti velikemu nasprotniku, £a je ob-	rLfPeli+Bcl10,	R
segU 7 prvih, 4 druga in 1 tretje me-	FlZU	«nstvo nagrajevalo z dolgotrajnim plo-
sto. Tudi posamezniki so se držah do-	vil. 312,15, 7. Domžale 309,00, 8. Subotica	skanjem kakor lansko leto, ko je iz-	Geelhand (B),	.	....	-	■
bro, saj so osvojili 5 prvih, 6 drugih I. 295,40, 9. Skoplje I. 260,02; — posamez- oUbil v III. kolu proti istemu igralcu Multoy, Schroeder : Della Porta.. V at. in b tretiih mest	niki: Savo Todorovič (JA) 75,50, Branko	T	vTitič kins (V. B.) 6:1. 6:0, 6:4. Brichand
m o tretjin mest. .	_	Petrina (SFŠ) 75,15, Milan Kober (Ljub-	seIe P° Petlh nlzlh' Letos 13a Je MlUc	(B),	IVasher	: Remy (Fr).	Thomas
Posebno ostra borba je bila v I. jjana j )_	' izgubil v štirih nizih, vendar je bil v 3:6, 6:4, 9:7. 7:5. Matous, Punčec :
razredu mladincev med vrsto Ljub-	' III. RAZRED (7 ekip in	2 posameznika,	drugem nizu odličen. Za zmago nad	Derek,	Cooper	(V.	B.)	7:5.	6:1,	6:4,
Ijana I. in vrsto iz Niša. Z malo raz- skupno 42) — ekipe: 1. JA 377,SO, 2. Ljub-	5 Falkenbure zahvaliti Bernik, Krajčik : Coen, Shaffei (E)
vmavali T	\T nh.h liana II. (Zavod za fizkulturo) 354,35, 3. Mltlcem se ima i antenourg zanva.ui 3:0_ scr _ Mottram, Paish : Baxter,
nko so zmagah Ljubljančani. V obeh Novi s„d L 353i55, 4, Srednja fizkultuma največ svojim »bombastičnim« servi- Hovell (vsi V. B.) 6:1. 6:1, 6:4 Brom. navedenih m tudi v mnogih drugih šola (Zagreb) 344,90. 5. Kreka 342,55, 6. Sa- Ceom in takojšnjem tekanju na mrežo wich, Sedgman : Mansell. Tuekett 6:2, vrstah smo videli lepo število nadar-	rajevo II. 334,64 . 7. Skoplje I. 241,40: —	..j-.-,,	na;_	6:2.	6:0,	Broivn. Sidivell :	Asboth,
jenih tekmovalcev obeh snolov ki bo-	Posamezniki:	Miladin Ilič (JA) 75,30.	P° začetnem udarcu, Kjer je ou	na,	stolpa 6:3. 6:4. 6:2. Jackson	(V. B.),
rij.:!,,,™:,!"	Sp0!"V\Kl	Aleksa Velikič (N. Sad) 74,15.	bolj nevaren Mitiču. Nas mladi igralec	Kemp (Ir) :	Hamburger. Clark	(v!
do kmalu z uspenom zamenjali olimpij-	fr antck-	Branovič ni imel sreče, poleg tega p* B.) S :6, 6:2, 6:3, Harper (Avstralija),
ske tekmovalce. Enako kakor mladinci	k	treninga	in še z	neko- Van	Sw°l	:	David,	E.	David (V.	B.)
so v I razredu zmagale tudi mladinke	*• RAZKED (2 ekipi m C posameznic,	je nastop,!	brez	treninga	m se z	ne ko	6:3	fi;3	11:9	Ducos	(Fr) g ran.
^t 'društva MiadS 1 T ■ w d r	skupno 16) - ekipe: 1.	Ljubljana II.	liko bolehno nogo, ki jo to zvil na pa-	dett	:	Bjefre,	Kozeluh	(D)	6-1	6-S
istega društva. Mladinke Ljubljana I.	247,56, 2. Beograd I. 34»,24; - posamezno:	... turniriu Izgubil ie že v	I	kolu	6:3	1:6	6:2 Borotra (Fr)	Abd»«==j
so imele z nasprotnicami mnogo manj	Anka Drinič (Bgd VI.) 56,00, Mimi Terček	riškem turnirju. Izgubil je zev	l.	ko u	^	j ..	^oro tra (L!	Aod.s -
opravka saj so zmagale nad	Sombor- (Celje) 54,05. Rada Cergol (Bgd VI.) 53,62.	proti bivšemu angleškemu Davis cup	■ Ampon,	van Meegeren	6.3,
intimi’ 7 lenim^tei	^	H. RAZRED (9 ekip in 4 posameznice,	reprezentantu Butlerju, dočim je Mi-	b"'	6'°
“,Z	naSk0k°m-	«) - .^ipe: L Ztereb I 258,82, , »ovič predal igro Uemu španske-
V XI. m III. razredu mladincev ter 0»ij©k I. 249,Oj, 3. bai«jc\o II	,, . ,
ruildtnr cn ve	7,	“ Srednja fizkultuma Sola 242,45, 5. Idrija mu reprezentantu Bartrohju brez Scott (V.
mladmk so se posebno odlikovali mla- 241,55. 6. Kreka 232,20, 7. Vojnik 231,60, 8. borbe.	War<J (V
dinci iz Celja, Idrije in Novega mesta	Novi Sad 1. 223,20, 9. Kranj 208,85; - po-	_	1mp1,	jupo.
ter mladinke iz Maribora, Idrije in	samteniee: Nada Roje (Sarajevo II.) 54.95,	Tudl	\ igri	Parov nista imela	_
t iuhiianj TT	Milka Babo-vič (Zgb I.) 54,85, Dragica Ko- Slovana Mitič m Balada sreče pri zre-
*' c "	riVSi-6 (Zgb I.) 54,3u.	bu Po odlični igri v I. kolu proti an-
Med člani, so se, kakor že rečeno,	UL RAZRED (4 ekipo,	skupaj 22) —	, Mnq _ Oaklev sta mo-
nosebno odločno uveliavilp vr^te Ing	ekipe: 1. Celje II. 219,72,,	2. Kovo mesto	grškemu paru Mo s UaKiey sx^ i
,7*1^0	194,80, 3. Novi Sad 193,20, 4.	Osijek I. 185,80,	rala že v II. kolu prepustiti zmago
Zenski pari
I. kolo:	Todd, Moran : \Vilford,
B.) 6:1,	6:2,	7:5, Lines,
B.)	: Bossl. De Borman
(B) 6:2, 7:5.
Mešani pari
I. kolo; Mitič, Hemsen (N) : Anclol. son, King 6:1, 6:1.
Nogomet
Švica : Ližžcemharg S s 2
kušeni par Branovič-Mi.ojkovič pa je p^MikŠska^L^
Enotnost	4	4	9	226:117	8
Polet	4 3 1	127: 32	6
Kladivar	4	2	2	189:114	4
Železničar (Lj) 4 13	7»:1C0	3
Krka	4	»	4	97:180	0
GssloL-aBDje Razlaga v	Gorici
Nova Gorica, 28. jun. Danes dopol: dne je bila odigrana tekma v odbojki med Razlagom iz Brežic in Železničarjem iz Nove Gorice. Po zanimivi igri je zmagal Razlag z rezultatom 3:0 (15:2, 20:18, 15:13). Sodil je Čurin.
Popoldne je bila odigrana med istima moštvoma tekma v košarki. Zmagal je Železničar z rezultatom 41:21 (22:10). Za Železničarja je bil najuspešnejši
Košarkaši železničarja so z odlično igro y letošnji sezoni presenetili publiko
igralke Železničarja Se 3 minuto pred kdsrfeeitn tekra-e'vodite 11:6. V glavni tekmi, za katero je vladalo veliko zSmimanje, je Polet s tehnično boljšo igro zasluženo prgmagal Svojega nasprotnika z rozul-tsfbni 37:32 (19:10). V moštvu Poleta so se po;pbiti> odlikovali Brumen, Pavlovič in Kaiiitas II., v moštvu Železničarja pa Vračko I.	Kancler.
ZVEZNA LIGA V KOŠARKI Jedinstvo : Železničar (L j.) 37 : 30 (17 113) Mladost : hokomotiva 30 : 15 (17j : J)
Armije, odlično pa so se izkazale vrste posameznice: Ivanka Kos (Celje II.) 44.70, odličnemu ameriškemu paru Gonzales članov Ljubljana II. (Zavod za fiakul- Maric a Abtik (Cel ic II.) 43,60,^ Božena parlcer £jrugi jugoslovanski manj iz-turo), ki so osvojili v II. razredu prvo Esih (Celje u.) 44,0.1.
in v III. raz. drugo mesto.	razred C^okip^’4 nosamezniki izgubil že v I. kolu proti bolj rutini
Pri članicah	so osvojile prvo mesto	skap^ 32) _ ekipe: 1. Ljubljana I, 359.45’,	ranima Italijanoma R. Dell Bellu	in	prezentancMa^vice
zastopnice Ljubljana II. v ostri borbi s	2. Niš I. 358,00, S. Beograd I. 355,60, 4. Tr-	Canepeleiu. V mešanih parih pa	P
tekmovalkami iz Niša. Njihova zmaga, bovl je 238,20, 5. Karlova« 271,60; — pesa- MitiA 7 Nizozemko Hemsenovo prema-	c-vhi «.	n”i T
nneehpi	nnmpmhna vatemrleli	mczmki: Jože Dobrin (Ljubljana I.) /7,4»,	Mitič z iNizozemKO nemsenovu inc	(3.1).	bodil	je	I rancoz Delassale.
je se PO--bej	pomembna zategadelj,	Dl,agotilav popovič (Niš I.) 75,60, Marino	gall v I. kolu angleški par Andelson	-
ker so vse jedva prestopile od mladink Urbane (Trbovlje) 75,10.	"	-------
k članicam in imajo pred seboj najve- II. RAZRED (7 ekip, 13 posameznikov, v'T°2___; čje možnosti razvoja. V II. razredu se	~
članice iz	^	____
posamez-; sr, vu.
za svetovno nogometno prvenstvo med re-in Luxemburga. Zmagala je Švica z rezultatom o: 2
Važnejši rezultati posameznih kol v
SWe kljub Noltonemu	LS P°sameznih 1disc4ipllnah so ™ Y.dose-
znanju niso uveljavile, pač pa so v	7danjem poteku turnirja naslednji:
III. razredu Novomeščahke častno drugo mesto.
-o v »	,UV, I. JKlžUc, a CIV« » X . VV1,UV| -
dose^le niki: Branko Hus (Celje I.) 376,55, Via-° dimir Karan ^ (Djako vo) 74,45, Zdravko
Poleti slalom za Alkam
Jesenice, 26. jun. FD Gregorčič z Jesenic je organiziral tradicionalne poletne smučarske tekme v slalomu
Za najboljše mladince bosta letos prirejena dva posebna tečaja
Službene objave
Meddruštvene cestne kolesarske dirke
Kolesarska sekcija SSD »Železničarja priredi v nedeljo, 3. julija t. 1. meddruštvene cestne kolesarske dirke za člane, mladince, člane-turiste, mladince-turiste in pa kolesarske-članice. Proga za člane bo: Ljubljana—Kranj—Lesce (obrat na križpotju Bled—Jesenice) —Kranj—Ljubljana (100km); za mladince:	Ljubljana — Kranj — Podbrezje
(za mostom po stari cesti navzgor, po novi nazaj) — Kranj—Ljubljana (70 kilometrov); za člane- turiste: (obrat pred »Staro pošto«) — Ljubljana (45 kilometrov); za mladince:turiste: Ljubljana—Medvode (obrat na klancu pri gostilni »Bohinec«) — Ljubljana (20 kilometr.); za kolesarke-članice: Ljubljana—Medno (obrat pred Cirmanom) —Ljubljana (15 km).
Start pri gostilni Bahar na Celovški cesti (nad postajo N. M.) (Siska) ob 8.30 uri. Cilj istotam. — Dirke bodo ob vsakem vremenu.
Zaradi vpisa v štartne liste naj bodo tekmovalci na mestu starta najmanj eno uro pred začetkom starta.
Ker je to prva letošnja meddruštvena kolesarska prireditev ljubljanskih kolesskih sekcij, bo udeležba tekmovalcev brez dvoma številna, pa tudi ljubitelji kolesarstva bodo imeli na cilju lep športni užitek zaradi uspele borbe tako mladincev kakor turistov, v sklopu katerih je več prav dobrih konkurentov.	Mr.
NATEČAJ
za vpis v teniško šolo Slovenske teniške zveze v Ljubljani
1. julija t. 1. prične z delom teniška šola Slovenske teniške zveze v Ljubljani, ki bo imela za enkrat 2 vzporedna razreda in bo pouk trajal vse leto v prostem času. Pravico prijave imajo mladinci in mladinke, ki izpolnjujejo tele pogoje:
1.	da so stari od 13 do 16 let,
2.	da so dobri učenci v oli ali gospodarstvu ,
3.	da so člani LMS,
4.	da so fizično zdravi.
Leta starosti dokažejo s predložitvijo rojstnega lista ali druge javno listine (šolsko izpričevalo), prijavi pa morajo priložili priporočilo organizacije LMb. ki ki pripadajo, o tem, da so dobri ucenci in tudi sicer zaslužijo priporočilo za sprejem.
Prijave je vložiti na Slovensko teniško zvezo v Ljubljani, Gosposvetska c. 3-11. do 29. t. m. opoldne ali po pošti.
Izmed prijavljenih bo vodstvo teniške šole izbralo primemo število najboljših mladincev in mladink, ki bodo sprejeti v Solo. Nijh imena bodo objavljena dne 30. t. m. v dnevnem časopisju. Žoge in loparje dobe učenci v šoli.
Slovenska teniška zveza.
OBJAVA
disciplinskega odbora NZS - Poverjeništvo Ljubljana
a)	Kaznuje se Čamernik Marjan, član Partizana, zaradi nešportnega vedenja proti sodniku na tekmi Slovan : Partizan odigrani 27. marca, po čl. 25 diso. pr. z opominom.
b)	Podaljša se suspenz Sevniku Romanu (Domžale) in Mlakarju Antonu (Miličnik), ker se preiskava nadaljuje, ter se pokovc n a zaslišanje Sevnik Roman, lcer je bil pomotoma pozvan Pevčevič Dušan; rok za zaslišanje je 29. junij.
c)	Pozoveta se na zaslišanje Jurčič Miro (Kamnik) in Pczelj _ Josip (Slovan) k zaslišanju naj se javita do 15. t. m..
Zaslišanja, igralcev so v prostorih NZS na Ta-born 13 vsak dan razen nedelje od 8. do 14. ter ob sredah od 18. do 20.
Vsem. igralcem, ki se brez opravičila no odzovejo ponovnemu pozivu k zaslišanja. bo disciplinski odbor izrekel _kazni na. podlagi poročil sodnika in službujo-č ega delegata.	,	...
Disciplinski odbor NZS, Poverjeništvo Ljubljana
TEKMOVANJE ZA NOGOMETNI CUP FLRJ
Vse nogometne sekcije opozarjamo, da sprejemajo prijave za sodelovanje v tekmovanju za cup FLRJ poverjeništva Nogometne zveze Slovenije do 1. julija t. 1. — NZS.
POPRAVEK K OBJAVI NOVE KATEGORIZACIJE SODNIKOV NZS
V številki 21. »Poleta« so pomotoma izostala imena naslednjih sodnikov I. kategorije: Fajon Viktor. Flis Alfred in Glavič Vinko.
imrnmniininninmiiiiifiiiHiiiiiiiniiininitniniiiniiiiiiinimninniiiniiminiiiiiiTiiniRiininiinnniiiiiiiiininTiiniinnniiain
Posamezniki
ET-srU -7r„hM in" navor Morite (TijSvrt 1- kolo: Valkenbur* (ZDA) : Mitič Tekmovalci in tekmovalke so prišle
-4 «	01 3 B	* (Janja) (J) g ;2_ , ;6_ S:6_ 5:4. palada (JJ : Iz "vseh predelov Gorenjske, LjtKSija?
' il. RAZRED (7 ekip in 13 posamezni- Sunart (V. B.) 4:6 iO^, 1:6, 6 ;0, 6 :3 ne> Celja in Maribora. Kljub letnikov, skupno 65) — ekipe:	1. Osijek I. ^atle.f	d 7' Bartroli ( = d> : ni™ slabim pogojem za trening so
državo in še posebej na našo republi- g. Beograd. I. 320,90, 9.,Skoplje I. 303,40; (I) : Salo (Fin) 6.3 b.4, b.	zelo zanimiva. Moštveni prehodni po-
ko, docela zadovoljni. Poseben pouda-	=Fio“(H™-) leftSUl 6®2>elSeltooede?efVMulloV (oba ZDA) kal je s taktično vožnjo osvojila ekipa
rek letošnjega prvenstva bo izražen v Kib™!) 7470	' '	l-t 6:3. 9:11. 6:0, 7=5. Parker (ZDA) CDJA Partizan. Proga je bila dolga
dveh tečajih, ki bosta oba na Gorenj- " '	' MLADINKE:	: M*elss GVrg) 6:0 6:1, 6:2,	300 m s 75 m višinsko razliko in s
skem. Prvi republiški bo koncem ju- j RAZRED (9 ekip in 11 posameznic,	-o^Cerrfik (ČSR) Paish (V. B. j 25 vratci. Tekma je bila pod težkimi
lija v Kranju, drugi zvezni pa	bo	pred-	skupno 62): — ekipe: 1. Ljubljana I. 285,37,	g .g’ e-V 3 :6 1:6,	6 :3, Brown Avstral.)	pogoji odlično organizirana. 'Tehnični
Vidoma	avgusta	na	Bledu.	Zlasti	na	2. Sombor 267,42. 3. Sarajevo II. 263,65 , 4.	. 'xvaliiš (V. B.)	6:0 6:3, 6:1, IVasher	rezultati-
drugi tečaj, kjer bodo po vsej verjet-	Si	Morrison6 (ZDA) Člani; 1. Lukane Matevž (Tek-
nosti sodelovali tudi inozemski trenerji, Ljubljana VI. 237,15, 9. Varaždin 189,80:	II-	.jc^celli Mottram iv stilec) 58.5, 2. Hladnik Damjan (Enot-
M?lW«aL) M- 6 ^ n-:9; 8:6 6:2 M peli Beito nost, 59.8 3 Ravnikar Rado 1.00,3 57,15, Marijana Galjot (Ljubljana I.) 56,65. W = J/olpa (M) 6 .4, 2 .6, 6.-, 3.6, 6... 4- Pančur Cveto (oba Partizan) 1.02,J? II. RAZRED (11 ekip, 8 posameznic	B^,°e ' .^tler ’ 6 -4 ’ 6 -4 ’ 7 5	5. Sevčnikar Ivan 1.02,9, 6. Sevčnikar
« sčhroCeder6P!leFeheBrUt(M) sfd 6:1,’ 11, Jože (oba Polet) 1.05,4, 7. Krmelj 276 50	4 Novo mesto 275,68 , 5. Prizren	Gonzales (ZDA)	: Grande! (Fr) 6:4.	Janko (Tekstilec) 1.06, 8. Perko Janez
275,35.' 6.* Osijek I. 272,25 , 7. Ljubljana I.	6:3. 6:3, 6:4. Parket : SidweU (Av;	(Partizan) j.06,2,	9. Miceli Marjan
•	267’,65, Š! Sarajevo II. 68,45, 9. Skoplje I.	stralija) 4:6, 6:4, 6:3	6 :4,	F alken-	v J	’Milan (oba	Gre=or-
256,30, 10. Kranj 242,00. 11. Vereš 209.80;	burg- : E. David (V. BJ 6:3,	6:1,	6:2.	1.06,6,10.	Vovk	Milan lODa	Gre or
J	 posameznice: Andrija Preša (Ljubija-	Bromwich : Krajčik (č~R)	6 -1,	6.1,	cic)	1.07,1.	Moštva. 1.	a ai uzan
na in.) 57,40, Biba Tuta (Ljubljana III.)	6:1, Sedgman - (Avstral) : Puncec	6:4	3i08	6	2.	Tekstilec, Tržič 3.17.5,	3.
~ k /-\i:   * i.  —z x	k c	n . <) e . n DnAhri \7 ir' Sv : J • n ^ n c' * H n 1
_ Ud Oli^t’	6:2, 6:0, Di’obny (ČSR) : Thomas (Fr, “	.
W8BS lil. RAZRED (8 ekip in 5 posameznic, 9:8, 6:2, 6:1, Sturgess (J. A.) . Jo- vre^orcic .	,
skupno 50) - ekipe: 1. Maribor I. 270,95, hansson (š) 4:6, 6:4, 6:2, 8:6 četnik : Enotnost 49.3, 5. Kranj. Lč_ & i Cnnnhnr 967 35 3. Zagreb I. IB) 263.05 . 4. Robertson (ZDA) 6:2. 6:1, 6:o, As-
Moštva:
Trži
4. Polet 3.23,9, 5.
Sombor 267,35, 3. Zagreb I. (B) 263,05, 4.	Robertson (ZDA)
Beograd I. 258,15 . 5. Zagreb I. (A) 253,04,	both (M)	: Mato
6 Celje I. 241.2», 7. Seut Pavel 223,60, 8.	6:1, Van SvVOl (N)	: Abdesselam	(ir)
Skoplje 198,37; posameznice: Branka Mer-	3:6, 1:6, 6:3. 7:5. 13:11, Patty	Ronald.
1 v o.—u ti kc s?; r>,-.rq„„ n h.Iia i \f ^ _	oT-tay (V. B.) 7:5,	6:2, 6:1.
III. kolo: Sturgess : Palada 6:2. 6:2, 6:4, Cucelli : Petan (B) 6:3, 6:0, 6:*>. Cockburn (J. A.) : M. Dell Bello 6.0, 6:2. 6:3, Sedgman : Canepele 6:1, “• 6:4, R. Dell Bello : Kumar (M H 6:4	6:0, Schroeder : Buser (Švica
.	.	6:3, 6:2, 7:5, Gonzales : Coe!.Vri m
imela 6:1 G:2 g Parker : Hanna (ZDA) 6:2	6:0	6:4, Falkenburg • Asboth
6:4] 7:5, 2:6, 0:6, 6:4, Bronnvich :
Beograd J.‘258,15. ^.“^Za^gre-b L [(AjJrJ.oi, botbf_(M)^ : _Matouš ^CSR)^:^, («-l,
Slavič "(Zagreb I.) 56,25, Živana Bebe (Ma- shay (V. B.) 7:5, 6:2, 6:1. ribor I.) 55,55, Štefka Vouhnik (Maribor L) 55'40-
Atletski miting Enotnosti
Ljubljana, 26. jun. Včeraj je
JUJUDIJUMU,	J lili.	I OVJ.—.1 _ V v A.O ; J. O \ 6
Enotnost interni atletski miting. Zaradi g .2’ g :q izredno hladnega vremena niso bili do- g .4’ 7.5' seženi najboljši rezultati. 1
tete	seženi najboljši rezultati. Kljub temu pa	PaJnln /j A ) 6:1. 6:4, 6:1, Brobny :
L ™	jo Kotluškova vrgla konje 35.17 m. kar je	pa"ttv g .4 g:g, 7 :9. 6:0, 6:2. Černik :	       „_
......	drugi najboljši rezultat v državi, Oreh-	^evv (J A) 6:2. 2:6, 6:4, 8:6, Brown	aorčič) 1 13 4 2 Urbar	Nada
kova. pa 80,17. Mladinci so dosegli med rlmpon (Filip).6:4. 6:3 7:6. IVasher :	t	r J n/rto
Članice: L Praček Lojzka (Gre-
(Enotnost) 1.22,2, 3. Lukane Darinka (Tr-
......	meti . Arnnnn (Filip) 6:4, 6:2 1 .o,
drugim naslednje rezultate: 100 m: Vide 7 , tp1, (v, g.j 6:1, 6:1, 6:2.
12,1, 400 m: Strniša 0.56. 1000 m: Gašperič	.	Schroeder • (.»mite Žič) 1.24,8.
2-4M. Člani - tn m: Zupančič bot ^st Osmina fina^own Gonzale* 2:6 Mladinci: 1. Setina Peter (Kla-
^r3’l3 © 68nmK(SCje1 to slabše od sfc	r	= WoUWton’ divar) 1.17,4, 2. Cef Rafael (Železa,)
venskega rekoton). ' (lisk: Miler II. 36.50 (Aystrallto) 6-|, 6 3 6 :1. Falkenburg L26 g 3. Križaj Peter (Tržič) 1.32,4. Stente V v,»mm Karavani, 165 cm. ^Van Sgol^	":	H. M.
metra, skok v višino: Karavanja 165 cm. skok v daljino: Ognjanovič 6.03 m.
ge so se mu dvignile od tal in plaval je v zraku, dokler ni padel na gornjo vrv. Trenutek je visel tam in padel potem novinarjem na glave.
Publika je divjala. Ze sedaj je videla več kot bi zahtevala za svoj denar, kajti veliki Jim Hanford, svetovni prvak, je bil premagan.
Vsekakor ni bilo oficielno, toda zgodilo se je z enim samim udarcem. V zgodovini boksa se nekaj podobnega še ni pripetilo.
Glendon je obžalujoče gledal svoje odrte členke. '
Publika je utihnila.
»Ko sem se začel boksati,« je rekel, »so me krstili za »en-udarec Glendon«. Ta udarec ste pravkar videli. Vedno mi je bil na razpolago. Boril sem se z nasprotniki in jih premagal. Toda vedno sem pazil, da nisem udaril z vso močjo.
Potem me je moj manager poučil. Svetoval mi je. da naj boj raztegnem v dolžino, da bo publika za svoj denar nekaj videla. Gotovo se spominjate na srečanje z Nat Powersom. Nisem ga premagal. Drhal se je zmenila, da naj boj traja do šestnajste runde. Nekaj sem slutil in zato sem ga hotel premagati šele v osemnajsti. On je v šestnajsti rudi le igral in vas vse skupaj prevaril.
Kuzundič Josip, eden izmed naših najboljših telovadcev, je tudi letos postal državni prvak
...
co, da bi menjal običajen stisk roke, ka ši ni upal. Ko pa je hotel prido-toda Cannam jo je jezno sunil vstran, biti čas s clinchom, se je zodilo..,
V splošno začudenje se ni vrgel na svojega nasprotnika. Kljub strašni jezi se je boril zelo previdno. Njegov dva izmed gledalcev nista vedela poz-je sledilo užaljeni ponos mu j veleval, naj štedi neje povedati, kako se je zgodilo, je dvignil z močmi, da bi prestal prvo rundo.
»Kako pa je danes?« je nekdo zavpil. »Ali je tudi zmenjeno?«
»Seveda!« se je glasil Glendonov odgovor. »Sindikat« je stavil na to, da bo boj trajal do štirinajste runde.«
Kričanje in žvižganje tem besedam. Zadnjikrat Glendon roko, in zapovedal molk.
»Takoj bom gotov. Toda najprej še tole: »Sindikat« se bo danes vrezal, zanemaril obrambe,
Pošten boj bo. Tom Cannam ne bo Glendon _ ga 3e Podil skoz ring z
■me®«*
Ko so množico srečno potisnili iz arene, je planila na nov avto znane-Hitra serija fint, bliskovite kretnje ga boksarskega podjetnika in ga v tre-mišic. Cannam ni vedel kaj bi! Niti nutku spremenila v staro' železje in
lesene trske.
Glendon, ki se v razvalinah garderobe ni
Cannam se je sklonil pred finto in
Napadel je Sicer nekajkrat, toda zelo pokril obraz, da bi se ubranil u&arca koma- (j0^egejP Toda "uiti ni mogel, previdno in ne da bi niti za trenutek proti bradi. Pri tem je pos usi - Ljudje SQ obkolm voz in ga zacjržali.
njati stojo.
Gledalci, ki so sedeli blizu ringa, so
Policija je prihitela in končno so sklenili kompromis. Avto je smel odpeljati
kri-
vzdržal do štirinajste runde. Niti prve neusmiljenim tapp. tapp svoje leve prisegali, da to Gk”?j”npr^ tem kot in spremljalo ga je pet tisoč hura ne bo prestal.«	noge. Toda niti enkrat m udaril proti spodaj iz boka m skoed^n tem kot	Kq sq prispeli pred Glen.
Cannam je divje poskočil v svojem nasprotniku, — spustil je celo roke m tiger, da bi v uda P	donov hotel, so mu prijateljsko ubra-
kotu -in srdito kričal:	mu tako sledu, navidez brez obram- telesa.	vsekakor ie zadel bili beg. Skočil je
»Tega ne zmoreš. Mož, ki bi me v be. Hotel ga je zapeljati k napadu.	Kakor ko 1 - >	tk ko ie glave. Toda njegove
Cannam se je trmasto smejal m pri- Cannama točno v trenutku, ko je a
prvi rundi premagal, se še ni rodil!«	_	.
Glendon se ni oziral nanj, ko je na- like ni hotel izrabiti, daljeval:
»Pravkar sem prvič v svojem živ I jen ju z vso močjo udaril. Videli ste, ba. Vsaka mišica, vsaka črta njegove-
Dve minuti sta minuli, ko se je z je bil tudi ta nezavesten že v zraku. Glendonom izvršila nenadna spremem- preden je padel novinarjem na glave.
celo na njihove glave. Toda njegove noge niso dosegle
meniafstojo, v brado, n Hot Hanford taL Nefteto rok *a 3!.nosUo sk<^ zrak ™ u,,	t. nezavesten že v ,r=i,n nazaj k vozu. Množica je zahtevala
govor in Pat je govoril.
Kaj se je zgodilo potem v Zlati are- Maud aSngster. ki je gledala z okna
sem zadel Hanforda.'sedaj bom ga obraza je pričala, da je prišel tre- ni, niso mogli časop1Si prikazati niti na mladega velikana, pa je vedela, da
HCSssESzE sitwSsšs -sr»mss!SLts	“ *
nutek, ko bo končal s svojim nasprot- z najdaljšimi poročili.
je mislil resno, ko ji je zagotovil, da
gotov!«
trdo neusmiljeno jeklo.
en sedež tli-ostal cel. Boksarji so se
Billy Morgan je napovedal: »To bo ki je svojo previdnost podvojil, boj na petinštirideset rund. Naj zmaga kdor je boljši! Naprej!«
Gong je zadonel.
Učinek se je pokazal pri Cannamu, skrili za policijo. Toda policistov ni
Konec.
_________ ______ bilo dovolj in boksarje, manager je in
Glendon" ga je hitro "gnal v kot in podjetnike je množica strahovito pretepla.
Samo Jim Hanford je bil deležen
ga tam držal.
Se vedno ni udaril in Cannamov ne-
se ni hotel dotak-
Oba boksarja sta se približala sre- mir se je stopnjeval. Zaman je posku- usmiljenja. Nihče dini ringa. Glendon je sprožil desni- šal priti iz kota, a napasti nasprotni-: niti njegove Strašno otekle brade,.
s©s§&
Stran 4
FIMOITURNI1EDSIK