IZ BIOLOGIČNEG A 


TRTOREJSKEGA POSKUS šč A 


od 
HERMANA GOETHE .. .1 A 

v Badenu pri Dunaji. 

Izdalo 

društvo za varstvo avstrijske vinoreje v nemške italijanskem 
in slovenskem jeziku . 

evod je preskrbelo c. kr. kmet. društvo v Gorici. 

Z 4 ba.rvanimž podobami . 

Zal. društvo za varstvo avstrijske vinoreje . 
1891 . 
Tisk . Paternolli v Gorici . 



NB Udje društva za varstvo avstrijske vinoreje, kteri so svojo udnin o 

po pravilih poravnali, dobé to knjižico brezplačno. 

Nedruštveniki io naročé lahko pri društvenem blagajniku , 
gosp. prof. daru Bersch-u na Dunaji, Giselastrasse N .ro 5, kateremu 
je poslati za njo l gld. 


UVOD . 

Poskušaje, ktere je delal pisatelj te razprave s cepljenje m 

trt in z uzgojo cepljenk v Badenu, prizadele so tem več posla, ker 
se je tudi več društvenih trtnic pritegnilo med poskuševalne pred mete 
; vsled tega pa se je leta 1889 tako namnožilo delo, da je 
presegalo sredstva in moči zasebnika . Zato jo voditelj poskubval !
lih del z vlogo 31. jauuarija 1890. naprosil njegovo ekscelenci jo 
gospoda kmetijskega ministra Julija grofa Falkenhayn-a, naj bi 
s podelitvijo državno podpore pospeševal to za prerod trtoreje jako 
pomenljivo zasebno delovanje, in ker je bila ta, prošnja, uslišana , 
spolnuje pisatelj s tem prijetno dolžnost, izraževaje prevzvi genemu 
gospodu kmetijskemu ministru tudi javno svojo prespoštljivo za hvalo. 


Saj je obče znano, kako važna so poskušalia'ča, na polji rastlinogoje, 
posebno pa tu na polji trtoreje, ktero se je vsled napado v 
po trtni uši. (Phylloxera) v mnogem ozira spremenilo. Da, trditi 
moremo celč : Čem bolje si prizadevamo preiskovati in spoznavat i 
rastlinsko Življenje, tem bolj obutimo potrebo, da bi se znanstvene 
pozvedl e potrdile po praktičáih poskušnjah, ktere se morejo š e 
le potem izvajati pri obdelovanji . 

Zivljenje rastlinske celice nam je še dan danes do neke mer e 
tajno in rastlinsko životoslovje (biologija), ktero se bavi s tem, 
kako se snujejo, razvijajo in kako žive organi, kako se rastline privajajo 
vegetacijskim pogojem, kako se one pomnožujejo, požlahtnu


jejo, obrezavajo in kaj se sploh godi v dobi njihove raščo, ta, znanost 
ne bo še dolgo tako razvita, da bi nam mogla zadostno raz jasniti 
najvažriiše prikazni v rastlinskem življenji . 

Če velja to, kar smo zdaj povedali, za rastlinstvo in za rastlinogojo 
sploh, potem je še prav posebno pomenljivo za vzgojo en e 
najstarejših in najplemenitejših rastlin, to je trte, ktero si zdaj 
na vse kriplje prizadevamo ohraniti in preroditi, da sicer popolnoma 
ne propade vinoreja . 


4 

(e hočemo poskušaje delati s temi kmetijskimi rastlinam i 
ktere prodirajo sé svojimi koreninami cele metre globoko v tl a 
ter dosezajo više stoletno starost, moramo jih prav skrbno in v 
najrazlični§ih razmerah opazovati in po vseh nabranih pozvedba h 
pridemo še le do kolikaj zanesljivih sklepov . 

Posku§evalna dela, o kterih porocamo v tej knjižici, so ve


inoma biologičneg'a (životoslovaega) pomena) ; izpodbujajo naj v to, 
da se v bodoče v rastlinogoji veča, pozornost nakloni te vrste po skušnjam 
. 

Vsi predmeti, ktere je imel pisatelj za svoje poskušnje n a 

razpolago, so v apneni zemlji, začenši od apnenega grušča, do nekoliko 
rudgkastih in eelé črnih tal, kakoršna se nahajajo navadn o 
kot naplavina v ravani. 

poskušnje rabljene društvene trtnice in vinogradi zasebni 


kov so deloma v južnih, deloma v vzhodnih ali čisto ravnih lega h 
sé strmo, gorato, ali le malo nagnjeno površin o 

Trtne vrste, ktere srno rabili pri poskušnja)h, so v okraj u 

vdomačene » rudeča zastavica" (Zierfahadler), » modra Portugalka" , 
„ru,leči vrh” (Rothgtipller), »zeleni. Veltlinec", „žlahtniva” (Gute.. 
del), »zgodnji Veltlinec" in »Muškatelec" ; za podlage srno jim 
pa jemali, z ozirom na sposobnost različnih zemlja), večinoma V. 

riparia in. Solonis, ne tako navadno pa V. rupestris in York Madeira. 
Vrh tega pa smo opazovali nektere, v tukajšnjih razmerah 

porabljive, neposrednje rodeče arnerikanske trtno vrste, kakor Jaquez, 
Othello, Huntirtgdon itd . in uzgojali srno tudi ali uvedli z 
Francoskega in za poskušajo nasadili nektere noveje Hybride (po


lutane), od kojih je pričakovati kaj uspeha. 

Ker je celi okraj badenski uže skoro 10 let po trtni uši oku


žen, so vsi posku§evalni predmeti v več ali manj prizadetih po krajinah 
. 

Leta 1890 ni bila doba rašče, v kterej so se zvršile spode j 
navedene poskušnje, v obče prav normalna, ker je snega, polnej , 
ali ne premrzlej zimi (aaji .irz1eji dan 28 . februarija 1890 — 13° C ) 
sledila pozna pomlad, tako da smo začeli pričetkom marcija trte 
obrezavati, in so koncem marcija mandelji, začetkom aprila mare-
lice, črešnje in breskvi in še le koncem aprila vse druge sadne 
vrste cvetele, kar se v drugih normalnih letih tukaj poprej godi . 


5 

Trte so sploh pričele poganjati početkom maja in le pri violnjih 
vrstah in v gorkih legah se je moglo še le sredi maja zvriti 
zeleno cepljenje . 

Koncem maja j.e cvetela Riparia in prvi teden jnnija pričele 
so cvesti splošno druge trte . Poletje ni bilo ne prevroče, ne presuho 
in meseca, junija včasih celo razmeroma mrzlo, tako, da sti 
Riparia in York Madeira, oboleli za bledico (chlorose) . 

Vremenski značaj celega, poletja je bi! sploh prav nestanoviten, 
večinoma pod normalno toplino in z obilim dežjem nevih t 
bilo je le malo in toče skoro nič. 

Kljub temu opravljali srno zeleno cepljenje do srede julija meseca 
s prav dobrim uspehom, posebno ker je nastopilo topleje i n 
stanovitneje vreme. 

Početkom avgusta pričela sta Iluntingdon in nork Madeira, 
dobivati barvo . Koncem avgusta dozorelo jo njih grozdje istočasno 
z modrim Portugizcem. Ob istem času prikazala se je Peronospor a 
po celem okraju in prouzročila je povsod, kjer niso škropili z bakreno 
- apneno zmesjo, veliko škode, ker je listje prezgodaj odpadalo 
in grozdje ni. dozorelo. 

Trgatev črnega grozdja je bila koncem septembra do počotk a 
oktobra, pri pozno zorečih vrstah črnih in belih pa od srede d o 
konca oktobra ; tačas dozorele so tudi Jaquez, Othello in druge 
amerikanske vrste popolnoma . 

Ker je prezgodaj nastopil mraz — 6 .20 C. dne 24. oktobra, 
— odpadlo je listje in prejenja,la vegetacija . 

Do tega časa je bila tudi trgatev popolnoma dokončana ; črne, 
zgodnje vrste sponesle so se z dobrim uspehom, veMn .a, poznih belih 
in črnih vrst pa je dala malo pridelka . 

Nenavadno zgodnja, ostra zima in suhi .mraz, ki je brez snega 
trajal skozi celi november in december, znižala, sta temperaturo dn e 
26, novembra do — 100 C, sredi decembra od — 8 do — 10 0 C, 

in konec decembra celo več dni zaporedoma od — 16 do — 18 0 C 

prinesla sta večkrat slano, tako da, se je bilo zares bati, d a 
pozebejo trte in cepi, posebno ker ni bilo snega, in so bila tla globoko 
premrzn jena . 

Ni dvomiti, da so tu popisane vremenske razmere bistven o 

Vplivale na vse procese trtne rašče in da, se moramo tudi presojevaje 

posku.šnje, o kterih govori knjižica ozirati na te vremenske uplive . 


Poskušnje, ktere je delal pisatelj od leta 1885 v badenske m 
okraji z uzgajanjem, raščo in cepljenjem trt, so, seveda, le delom a 

dokončane nekatere pa niso dale določnih rezultatov in treba ji h 
bo pozneje nadaljevati ali ponoviti . 

V tej knjižici bomo govorili samo o tistih poskušnjah, kter e 

so kolikor toliko dokončane ; to bo stvari hasnilo in se vjema tud i 
bolj z nalog() in mejami društvenega spisa . Zraven tega pa sm o 
morali poročila, kolikor se da,, kratko in ločno sestaviti, da ne bodo 
tiskovni stroški presegli v ta namen določene vsote . 

Da bo lažej predstaviti si popisane poskušnje, razkazali sm o 
jih na pridjanih štirih tablicah ; vpodobil jih je po naravi pisatelje v 
sin, Karol Goethe, c. k. gozdarski pristav v Lincu . 

Odbor društva za varstvo avstrijske vinoreje je sklenil v svojej 
seji dne 3. decembra 1890 na, Dunaji, da se ima priskrbet i 

taka lična izdaja društvenega spisa . 

Visoki spodnje-avstrijski dejani odbor pa je naklonil društv u 
visokodu§no podporo v name'', da je moglo ta sklep izvršiti in zat o 
mu izrekamo tu zasluženo pohvalo in zahvalo. 

Ta podpora je umogoč'ila, da je po dobrotDem posredovanj i 

c. kr. kmetijskega društva v Gorici spis na svitilo prišel ne samo 
v nemški, ampak tudi v italijanski in slovenski izdaji . 

Poskusi s kalenjexn in vzgojo trt iz semena. 

Če hočemo v še ne okužene trtorejske pokrajine uvčsti amerikanske 
trte, vtegne biti najbolje, da jih namnožimo sé semenom . 
S tein zapree'imo na zanesljiv način, da se nikakor ne more za trositi 
trtna uš. Pomnobvanje sé semenom ima pa še to velik o 
prednost, da zavarujemo lahko svoje zasade proti glivičnim zajedavcem, 
če si priskrbimo čistega semena brez tropinskih delov, ali p a 
če namočimo seme, preden je posejemo, v 3 do 4 odstotni raztopljiv i 
bakrenega, vitri jola, kakor delamo s pšenico, da jo obvarujemo sneti . 
zalibog delajo mnogi, ko kali trtno seme, velike napake in ravn o 
to je povod dalo naslednjim skušnjam . 

Ce popolnoma preziramo jesensko setev, ker prihaja seme ame


rikanskih trt večinoma še le ianiarija ali februarija meseca na trg, 
moramo priznati, da je pripravljanje semena za pomladansko sete v 
prevažno v dosego pravočasnega in enakomernega razvoja posejani h 
rastlin. 

Da doženemo, kako treba seme pripravl jati, da najzanesljivej e 
in najbolje kali, postavili smo 5 poskušenj, vsako po 100 peš k 

Riparije v čisto enakih okoliščinah v kleti, kder ne zmrzuje, v 
lonce s peskom napolnjene za predvzka,lenje ; poprej pa so se vse 
te poskušnje skozi pet dni v vodi enakomerno mehčale pri sobn i 
toplini. Dne 24. februarija 1890 smo pričeli s .poskušnjo številka l , 
vsak naslednji teden smo vložili drugo, tako da smo 24 . marci] 
končali s številko 5. Ob istem času kakor števno l in 5 smo 
kot primerjevalne ali kontrolne poskušnje postavili samo v pesek 
uvrščene (stratificirane) poskušnje, ne da bi jih poprej namočili v 
vod* 

Seme iz vseh petih loncev s kontrolnima poskušnjama vre d 
smo drl() 2. aprila posejali, je oskrbovali in kajenje se je sponeslo 
taka-le : 


Številke do 2 so kalile v času od 15. do 18. maja z 76 , 
78, 79, 79 in 80 odstotki ; torej bilo znatnega razločka me d 
posameznimi poskubjami. Kontrolni poskušnji pa ste kalili 'go le 

20. jnnija in sicer je kalilo pri prvi 64, pri drugi pa 70 (io se mena 
. 
Ko smo preiskovali semenske peške Riparije, katere so s o 

močile dvanajst dni v vodi, pokazalo se je, da ima jo kali nagnjit o 
vsebino. Riparjine peške, na, ktere je vplivala sobna in gredična, 
toplina združena s primerno vlažnostjo, da so hitreje kalile (80 0/o) 
in ktere srno potem presadili, zaostale so potem zeló za onim i 
pod številko 1 do 5 predvzka,ljenimi in na prosto presajenimi trtnimi 
semenicami . 

Prepozno doposlano seme srno deli 19 . aprila v nekoliko se


greto vodo močiti in smo mu vodo skozi 6 dni vsak dan spreminjali, 
dne 24 . aprija, pa, je nasejali v Weikersdorfski trtnici ; ono 
je poprečno kalilo. dné 27. maja, pa le s 30 odstotki. Najlepše 
teh semenk so dosegle do jeseni še 60 cm, dolgosti . Ono seme te 
po,šiljatve, ktero ni kalilo v prvem letu, vtepe kaliti na pomlad 

1. 1891, kar se je zgodilo pri nekej setvi leta 1889 v Pfa,ffensta'ttski 
trtnici pomladi 1890, iz česar je razvidno, da ohrani kaljivo 
trtno seme v zemlji celč 1 1/2 leto svojo kaljivost . 
Zgorej navM.ene poskušnje s kalenjem nam kažejo, da bo tak o 
trtno seme, ktero se je od jarinarija do marcija skozi pet do šes t 

dni v vodi sé sobno toplino močilo, zanesljivo in popolnoma kalil o 
samo da je bilo od lanske trgatve in pa skrbno izbrano. 
O vzgojevalnih poskušnjah, ktere so, seveda, še le v začetnem 
stanji, naj tu naslednje sporočimo. 

Da bi spoznali, ktere podlage se najbolje prilegajo tukaj š 
zemljiščnim razmeram, vporabili smo naslednje hybride (s križanje m 

— umetnim oplojevanjem, zadobljeno seme), ktere nam je podaril 
slavnoznani francoski trtorejec profesor Millardet v Bordeaux-u. 
(beri : Bordo) : 
Hybrida 108 . .Rupestris X *) Riparia 1889 za apneno 
in krednato zemljo, boja je malo temne barve. 

2. Hybrida 107. .Rupestris Cordifolia za ilovnato zemljo , 
1889 . 
Znamenje X pomenja : » cvet oplojen z" . 


9 

3. Hybrida .Riparia X Rupestris (Jaeger), izvirajoč iz Amerike 
in pridelana 1889 v Bordeauxu, za tnalo barvana apnena 
zemljišča. 

4. Hybrida Cordifolia .Rupestris Riparia (Jaeger št. l) za 
vsakor§no zemljišče, ktero ni apneno, niti krednato, niti laporast o 
(sold~nasto) . 

Te hybride smo posejali na nekoliko plitvo njivo, ktera im a 
enak znae'aj, kakor tukajšnja dolomitna-apnena zernljišb, . pa bila, 

dolgo časa. pognojena. Razvijale so se na različen način, tako d a 
smo lahko prav jasno spoznali, kako se prilegajo našim zemljišč i 

razmeram. 
Številki l in 2 sle bolj revno kalili , videti je, da jim ne 

vgajajo prav tukajšnjo zemlji§čne razmere ; vzrastli ste le 20 do 
30 cm.; po letu ste kazali perijodiL'no nagnenje k bledici (ch1or o 
se) in v vsem skope nezadosten razvoj, tako da bo treba, ž njim a 
na drugačnih zemljah poskušaje delati. 

Stv. 3 je med vsemi najbolje kalila, rastline so dosegle pov


prečno visokost 30 do 60 cm ., tako da ameravamo posaditi najlepše 
izrned njih, posebno one, kterih se v poletnem času ne lot i 
rada bledica, kot maternice. Na, listih smo razločilo spoznali, p o 
kako§nem križanji so nastale. 

Štv. 4 se je najslabše sponesla; vse kaže, da se ji sploh ne 
prilegajo tukajšnje zemlji§éne razmere . 

V državni trtnici v Gumpoldskirchnu srno poskušali umetn o 
oploditi nektere stareje, stalno posajene trte (maternice) Riparije 
in Rupestris s cvetjem rano cveiečega, domačega, Burgundeca i n 
Žlahtnine (Gritedel), troje so rastle na prav toplem kraji . Toda 
uspehi teh poskušenj se pokažejo še le za nekoliko let. Ker je težav no 
zadobiti pri takošnih poskusih istočasno za umetno oplojevanj e 
sposobnih cvetnih organov, dalo nam jo to povod sledečemu poskusu : 

Ko sti dve trti Riparije v Weikerdorfski &trlici pognali 30 cm . 
dolge mladike, odrezali srno jim vrhe, tako, da je iz vsake mladike 
vzrastel krepek zakoten pogarijk. Ker se je vsled tega za 12 
do 14 dni pretrgal razvoj mladike, zamudil se je ravno toliko časa 
na zakotnem, zdaj v glavno mladiko spremenjenem poganjku razvoj 
cvetja, tako da je bilo potem m-Ob.O, oploditi cvet z onim modre 
Portugalke ki je o tem času začela tvesti. 


l O 

Riparia cvete navadno 14 dni pred našimi domačimi trtami , 
ce pa na ta priprost način ravnamo Ž njo, dosežemo lahko, d a 
cvete 14 dni pozneje ali, če treba, še kasneje . 

Tukajšnjemu poskušaliŠču bode naloga, plemeniti najboljše trtn e 
vrste, ktere so od nekdaj pri nas vdomačene, s tistimi amerikanskimi 
divjakami, ktere so najvstrajniše proti trtni uši, ter vzgojevati 
take hybride, koje bodo kolikor mogoče popolnoma vstrezale 
bodisi z oziram na vstrajnost proti fdokseri, bodisi glede porabnost i 
njih vinskega pridelka . 


II, 

Poskusi o vrednosti kaveuknih vez i 
pri cepljenji trt. 

Skrajne celične plasti površne kožice (cuitionla) obstoje pr i 
mlajših rastlinskih delih, kakor je znano, iz raztezne, prožne, z a 
vodo ali čisto nič, ali le prav malo prodorne, neskončno nježn e 
snovi, ktera jo po svojih lastnostih zelb podobna gumi ali kavetiku, 
vsled česar so jo de večkrat po pravici imenovali kavčukno 
kožico. Ta „cuticula” brani pri zelenih rastlinskih organih spodnj o 
celično tkanino in se pri starejih rastlinah polagoma spreminja v 
pluto in skorjo ali lubad. 

Lahko nam je razumeti, kako si narava pri ranjenih rastlinskih 
organih prizadeva, da zaceli in obvaruje tu pa, tam raztrgan o 
celično tkanino s tem, da ji naredi nove plasti površino kožice al i 
pluta, katere imenujemo vsled tega tudi ra,nino pluto (Wniiclkork) . 

Vemo tudi, da se na rastlinah pri -zah na spodnjem. koncu

.,11-e

prerezanih posod nareja guma, ali thyllen na enak način, kakor pr i 
prevtvorjenji beline v srdnino (mladega), mahkega lesu v trd les ) 
in po tem spoznamo, da je guma jako pomenljiva v rastlinskem 
Življenji . 

Cepljenje smatrati je tudi kot poseben način, po 'derem s e 
umetno rani rastlina in se operativno sega v njeno življenje . Zato 
se je lahko vzbudila misel, naj bi se za združenje in varstvo požlahtnitev 
rabilo vezivo, katero je zgorej imenovanemu naravnem u 
braniki za vse mlade rastlinske dele tako izredno podobno, kako r 
guma, posebno kol jo lahko vporabl jamo kakor koli močno in v 
kakoršnej koli obliki . 

Guma je kot cepilno vezivo tolike vrednosti, ker je zelo prožna 
ali elastična. S takim vezivom v namen požlahtnitve ovita rastlinska 
dela, se trdno sprimeta in to ne zadržuje prav nič, da bi 


12 

cepljenka na dotičnem mestu no mogla debeleti ; zra ven tega pa 
zavira tako vezivo, da ne more vlaga prodirati med cepljena dela . 

Tu gre torej samo za to, da se dožene po poskusih, ali ohrani' 
gumno vezivo pod uplivom posredkov, na ktere se je tu oz i 
rati, to je, zraka in zemlje, svoje zgorej omenjene dobre lastnosti 
tako dolgo, dokler se cepič popolnoma ne zarase s podlago. 

Ker pa verno, da zgubi guma ali kavčuk pod vplivom solnčne 
mraza in presuhega zraka svojo prožnost in se sploh 
naj bolje ohrani v porabnem stanji, če je v kolikor mogoče enakomernej 
toplini in celč pod vodo, zato smo delali posku .Šnje vporabljevaje 
gumno vezivo pri cepljenji trt nad zemljo in pod zeml j o 
in to na naslednje načine : 

1. Navadno cepljenje drvenih trt na naklad z jezičkom, po d 
zemljo (cepili v roki dne 14. aprila). 
2. Cepljenje drvenih trt na naklad brez jezička v kolenu , 
pod zemljo (cepili v roki dne 15 . aprila) . 
3. Cepljenje drveni h trt na naklad brez jezička, v kolenu, nad 
zemljo (cepili dne 16 . aprila na mestu, kder raste) . 
4. Zeleno cepljenje na naklad, nad zemljo (dri~ 30 . maja) . 
5. Zeleno cepljenje v stran člena nad zemljo (dn~ 31 . maja). 
Na vsaki izmed teh načinov požlahtnili smo po 10 trt (rudečo 
Zastavico na, Riparijo) in sicer cino vporabljali pri poskuŠnjah 
pod 1, 2 in 3, obročke ali sponke iz gume, koji so bili 57 mm . 

dolgi, 6 mm. Široki in 1 mm. debeli ter so se dali prerezani raztegniti 
na, 50 cm .; pri zelenem požlahtnjevanji pod 4 in 5 vpo


rabljali smo pa tako imenovane patentovane obročke iz gume, 
kteri so dolgi in široki kot prvi, debeli pa le 0 .5 mm., ter se 
prerezani lahko raztegnejo v še daljše trake . Patentovanih obročko v 
ali sponk gre po prilici 30 na, doka in stanejo 20 kr ., ali 1 2 
ducetov, t. j. 144 sponk skupaj 1 gl. Obe vrsti sponk, kteri se 
dobivate v tovarnah za kav'éukne izdelke v vejem številu Še bolj 
po ceni in v poljubnej velikosti, bile so iz rodeče pa tudi ru . 
jave gume ; slednja je nekako bolj prožna nego prva. Pri povezavanji 
podveže se prvi konec vezi pod prvi ovoj, zadnji konec pa 
se pretakne pod zadnjim ovojem, k čemur treba, seveda nekolik o 
vaje . 

Pri dobrih drvenih podlagah in cepičih, pri pravilnej in pravočasnej 
požlahtnitvi (tedaj ne pred 15, aprilom) mora vezivo naj



manj dva meseca vztrajati, kar se je tudi res zgodilo pri požlahtnitvah 
nad zemljo, poskusa l in 2. 
Ko smo dne 15. julija, torej po preteku 3 mesecev, preisko


vali požlahtnitve, bilo je vezivo iz rodečega kavčuka, ko smo je 
odvezali, še dovolj prožno in še trdneje od onega iz rujavega, zat o 
priporočamo pri požlahtnjevanji pod zemljo uporabljati vezivo i z 
rodečega, kavčuka. To dobro lastnost mu pa lahko pomnožimo, ako 
namaŽemo dovršeno požlahtnitev pri vezivu z ilovčno zmesjo . 

Vporabljali smo tudi močneje kavčukne vezi pri požlahtnitvah 
nad zemljo, poskus 3, v vinogradih g. Lowenstein-a v Baden-u 
pa tudi probkovino ali pluto ter napravili v enakih okoliščina h 
enako število požlahtnitev . Opomniti moramo pa, da smo pri vporabi 
kavčuknih trakov cepili na naklad brez jezička v kolenu al i 
členu, pri vporabi probkovine pa na naklad z jezičkom med koleni . 

Ker so bili pri poskusu štev . 3 nad zemljo porabljeni kav


čukni trakovi cele mesece razpostavljeni raz kroječemu vplivu svitlobe 
in solnca, ovili smo jih s pergamentnim papirjem, ali, kar j e 
Še bolje, s tenkim §tanjolom in tako so vstrezali popolnoma, kakor 
probkovina . 

Pri zelenem cepljenji 4. in 5 poskusa smo rabili samo tenke 

kavčukne vezi , ktere so zelo raztezne in se torej- kakor pra v 
drobna kožica ovijajo okrog požlahtnitve . Pri vsem, tem so se sponesle 
te kavčukne vezi pri letošnjih poskusih kot popolnoma zadostne, 
celč tedaj, kedar niso bile od zvunaj prav nič zavarovane 
proti razdevajočira učinkom solnca, svitlobe inr močne temperaturn e 
spremembe, kar smo poprej skušali dosezati s tem, da smo ji h 
ovijali z zelenim trsnim listom . Vsakakor pa je prav in primerno, 
da ovijemo kavčukno vez koj po zelenem cepljenji s trsnim listo m 

sicer za to, da jo obrani nekoliko soinene svitlobe in suše te r 

jej tako dalje časa ohrani potrebno prožnost. 

Pravilno izvršene zelene požlahtnitve morajo biti v štirih tedni h 

tako zaraščene, da ni več treba kavčuku() vezi ; to se je tudi popolnoma 
dognalo pri stotinah trt, ktere smo poleti 1890 v zelen o 
pocepili v trtnicab v Pfaffenstattnu in Weikersdorfu. Po tem času 
zgube pri zelenej požlahtnitvi rabljene kavčuku; vezi svojo prožnost, 
počijo, obtičč tu pa tam še na mestu, slednjič pa odpadejo, ne d a 
bi jih trebalo ločiti . 

Določevaje, s kakim uspehom se je zaraslo zgorej omenjenih 


14 

pet poskusov, moramo še povedati, da so bile pri poskusih 1, 2 

in 3 rabljene drvene trte uže nekoliko pognale, na čemur se gotovo 
najlažej spozna, ali so sploh žive ali ne . Izmed desetih cepljenih 
kolči štev . 1, prijelo se jih je pet, štev . 2 šest in izmed 
na mestu rašče cepljenih (štev . 3) osem . 

Pri zelenej požlahtnitvi štev . 4 in 5 prijelo se je vseh deset , 

Primerjaje te vspehe z onimi, ktere smo dosegli, ko sm o 
pri cepljenji drvenih trt vporabljali kot vezivo rafijo, vrvico al i 
špago, pluto, in pri zelenem. cepljenji volno in bombaž, izvajamo 
naslednje sklepe : 

a) Kavčuk)» vezi so sploh velike vrednosti za cepljenje trt po d 
in nad zemljo. 
b) Pri cepljenji drvene trte je kavčukno vezivo enako probkovin i 
za zeleno cepljenje pa je najboljša, snov . 

c) S kaveukno vezjo združimo najhitreje in najbolj zanesljiv o 

cepič s podlago . 

d) úe rabimo ka,včukno vezivo, prihranimo mnogo časa in sm o 
na boljem tudi v tem da nam vezi ni treba ločiti in da se nikdar 
ne vraste. 


P•ožahtrjevanje drvenih trt v kolenu na nakla d 

brez jezička, s kavéuknirni obvezami . 

Kedar množimo trte s kolčmi, odrežemo kolč vselej na spod njem 
koncu tik očesa, ker vemo, da se iz tamkaj v obilni mno'z'iú 
nabranih plastičnih snovij najlažje izcimijo korenine . Sploh so ko lena 
ali členi in očesa, ki se jih držč, tista mesta na trtnem lesu , 
ktera za, časa rašče posrebajo največ reservnih snovi" . To je lahko 
dokazati po analitičnem potu . 

Snovi, iz kterih nastanejo pri pomnoževanju kolčij korenine 
dadó pri požlahtnjevanju trt zaraMevalne plasti in ona nežna kam bijeva 
tkanina, (CaIlns) ktera nastane na spodnjih odreznih plošča h 
kolči, se kar nič ne razločuje od jako nežnih prvencev zaraščevalni h 
plastij požlahtn jenih trt. To se naj razločniše vidi, ako se stva r 
pregleda z mikroskopom . 

Prav naravno je bilo tedaj, da so se pri požlahtnjevanju tr t 

začele kolči prerezovati v kolenu in ne več, kakor do sedaj vselej , 
mej dvema, kolenoma, v internodiju . Vzrok temu je posebno, ker v 
kolenu. strženova cevka preneha in je tam ločilna sténica, (dia . 
phragina), ktera je pripravniša za požlahtnjenje, ker tam je več 
trdne celične tkanine, nego v internodiju mej kolenoma . Ako prerežemo 
požlahtnjeno trto, ki bodi tudi precej dobro v internodij u 
zaraščena, prepričamo se ne le, da je res, kar smo ravnokar rekli , 
ampak opazimo tudi mnogo oernelih, usahnjeuih delov, na kterih s e 
vidijo vsakovrstne gljive (nekroze), ktere gotovo zakrivijo, da po žlahtnjene 
trte prezgodaj usahnejo . 

Bil je pa tudi še drug razlog, ki nam je dal povod poskuso m 

požlahtnjevanja drvenih trt na naklad v členu, a tikal se je bol j 
izvršitve požlahtnjevanja. Kdor je imel večkrat priliko razkazovat i 
trtorejcem in učiti do sedaj naj bolj običajno angleško cepljenje n a 
naklad z jezičkom, opazil je gotovo, da marsikteremu požlahtnje



valcu je jako težka napraviti jeziček, da s tem naj več časa za mudi 
in da se mu pogostoma, posebno pri stikanju, rado kaj pohabi , 
in to gotovo ovira, zaraščanje. 

Ker ima za vozila, ktera so se do sedaj naj rajši rabila , 

namreč za rafijo, š'pag.o in pluto cepljenje na, naklad z jezičkom 
veliko prednost, in ker je pri požlahtnjevanju na naklad v kolen u 
ueobhodno potrebno, da se rabi prav elastično vozilo, probkovin a 
se pa radi izbuhlin v kolenu rabiti ne more, poskusilo se je požlahtnjevanje 
drvenih trt v členu na naklad brez jezička in se rabi l 
pri povezovanju gumijev trak, o kterem srno govorili v oddelku . 

Kako se po tein načinu vrši požlahtnjeva,nje, razvidi se lahk o 
iz tab. I in vporabi se lahko pri cepljenju pod zemljo in na d 
zemljo, pri rezanieah in pri bilfah , 

Poskusi s požlahtnjevan jem drvenih trt v člena brez jezička 
vršili so se deloma v talnici v Weikersdorfu, deloma pri gospodu 
Lowenstein-tz v Baden-u, in sicer po naslednjej vrsti : 

l. Požlahtnile so se bilfe v roki, 21 . aprila, potem vsadile v 
trtnim 22. aprila . 
2. Požlahtnile so se rezanice v roki, 21 . aprila, posadile v 
trtnico 22. aprila . 
3. Požlahtnjenje na mestu, nad zemljo, z gumijevim trako m 
in povrhu pergamentni papir, 23 . aprila. 
4. Kot poskus za kontrolo poskusa 2 požlahtnile so se rezanice 
na, naklad z jozičkoni mej členi v hite rnodi.ju, v roki, in obvezale 
z rafijo namočeno v raztoku bakrenega vitrijola (2 grama, 
na liter vode). Vsajene 22. aprila. 

5. Kot poskus za kontrolo poskusa 3, požlahtnile so se trt e 
v internodiju na naklad z jezičkom, s probkovino dne 23 . aprila. 

Pri vsakem teh poskusov izvršilo se je pet cepljenj zgodnjega , 
Veltelinca na Riparijo . Tu moralno omeniti, da cepiči zgodnjega 
Veltelinea niso bili povoljni za natančen poskus, ker so se bil i 
slabo hranili . 

Radi tega je bil tudi vspeh zaraščanja pri onih petih poskusih 
in primerljajih, ko se je dne 24. maja pregledalo, kako se je 
cepljenje sponeslo, nepovoi jen. Od št. 1 prijelo se je vseh pet cepičev, 
od št. 2 samo trijé, od št. 3 trijé dobro in dva le nekoliko , 
od št. 4 dva in od št. 5 trijé. 


17 

Vendar se razvidi iz tega, da se izplača 90 dalje poskušat i 
cepljenje drvenih trt na naklad v členu brez jezička . Zatb k temu 
spodbujamo, ker ako se stvar na tak način posreči, je s tem mnog o 
pridobljeno, namreč : 

a) rti treba jezička in se tako prihrani čas in denar, je požlahtnjenje 
lažje in ni treba razdirati celične tkanine ; 

b) vezilo se ne more zarezati in ga ni treba odrezovati ; 

c) cepiči so lahko krajši, ker zadostuje en sam internodium z 
dvema očescema. 


IV. 
Splošna opazovanja pri po.žlahtnjevanju 
na zelenem. 

Biologični poskuse, ki so se dosedaj vršili na badenskem vinarskem 
poskú'evališei, obsegali so posebno tudi požlahtnjevanj e 
na zelenem, ker spoznava se vedno bolj, da ta način cepljenja j e 
velike važnosti . 

Cepljenje trt na zelenem je v tem oziru enako okuliranju sad 


nega drevja, ker to okuliranje ni nič druzega, kakor požlahtnjevanje 
na zelenem. 

Znana stvar je, da ne urneje vsakdo, ki je sicer v sadjarstvu , 
ve9e'ak, uspešno okulirati sadnih dreves . Pa tudi vsak trtorejec ne 
zna cepiti zelene trte. Nekteri znajo prav dobro cepiti drvene trte , 
ali zelenih okulirati ne znajo, ali pa le slabo in brezvspešno. 

Pisatelj te knjižice je 7e večkrat na, drugem mestu*) prijavi l 
svoje skušnje o požlahtnjevanji na zelenem, ali v takih strokah s e 
človek nikdar dovelj ne nauči in čim bolj se vtopi v taka dela , 
tem bolj se stvar razjasni in s tem veča gotovostjo se lahko izvrši . 

-V tem oddelku bodemo tedaj govorili v splošnih potezah o 

biologičnem teku pri požlahtnjevanju na zelenem in naša želja j e 
tukaj stvar razjasniti . 

Tu podajamo svoje skušnje v kratkih stavkih ; 

1. Kdor pozna anatomijo fizijologijo rastlin, nam gotov o 
pritrdi, da je skupno življenje (symbioza) sorodnih rastlinskih delov , 
ako so dovelj dozoreli, veliko lažje in, vstrajniše, dokler so še mladi , 
* Die Rebenveredlung von Hermann Goethe, Wien 1886. Založnik M. Perles . 
Cena 1 gl. 20 kr . 
Weinbau trotz Reblaus von Hermann Goethe Graz 1890 . Založil ,,Steierma,rkisoh
« Volksbildungsverein v Gradcu: Cena 30 kr. 


19 

nego pozneje v starosti. Tudi požlahtrtjevanje je nekaka symbioza 
in tudi o njej velja, kar srno zgoraj rekli. Tedaj je jako važno, ali 

se cepljenje vrši, dokler je rastlina še zelena in zeliščasta, ali pa 

še 16, pozneje . 

2. Cepljenje na zelenem je operacija, pri kterej se en del rastlin e 
odstrani in skuša nadomestiti s kolikor mogoče enakim delom drug e 
rastline, ki jej je sorodna, in sicer také, da se moreta oba del a 
mej seboj zarasti, ako ni kakega, posebnega zadržka v rašči . 

3. Pri cepljenju na zelenem tedaj ne zadostuje, da se del a 
prav izvrši, ampak treba je tudi vplivati rta rast, kolikor je to 
človeku sploh mogoče. 

4. Treba je cepiti o pravem času, pri najmanj 18° C. toplote 
in le pri mirnem, soln'énem, ne prevlažnem vremenu . Sploh se lahk o 
reče, kolikor krepkejši poganjajo trte, tem primerniši je čas cepljenju 
. Pri nas je naj boljše cepiti mesca maja . 
5. Potem rnora,mo tudi mladiko za požlab.tnjevanje dobro iz brati 
in sicer pri podlagi, kakor tudi pri cepiču . Le krepki poganjki , 

se še živahno razvijajo, so sposobni pri 4. in 5. očescu (štet i 

treba od zgoraj) za tako požlahtn jevanje . Biti rte smejo ne pre


mehki ne pretrdi, ampak še vpogljivi in se še lomiti ter ne smej o 
še imeti stržena. 

6. Vse te lastnosti, ktere smo zgoraj našteli, imajo navadn o 
le naj krepkejši iri naj zdravejši poganjki trte in ako se taki izberejo 
za požlahtnjevanje, se trte že same ob sebi prerodé . 
7. Verjetno je in sploh se tako misli, da naše domače trt e 
so bolj ali manj sorodne onim amerikartskim, ktere se navadno uporabljajo 
za cepljenje, kakor tudi, da so si med seboj v sorodu ; ali 
dosedanje skušnje niso tega še popolnoma dokazale. Misli se taka 
posebno radi tega, ker je tudi pri sadnih drevesih tako sorodstvo . 
Cepili srno na zelene mladike Riparijo, Solonis, Rupestris i n 
Jork Madeira vse pri nas navadne domače trte, kakor tudi imenovane 
podlage in Jaquez, Huntingdon, mej seboj in nismo zapazili , 
da bi se rade ne zaraščale . Sicer pa je treba mnogoletnih vse stranskih 
skušenj, preduo se to za gotovo izve . 

8. Ako se cepljenje na zeleno pravilno izvrši, mora pož ahtnjena 
mladika svoj naravni razvitek ustaviti le za, kaka, dva ali tr i 
tedne in, ako se je dobro prijelo, potem. še bolj poganjati, kakor 
poprej, ker se združi vsa, rastlina, mo'é trte na tistem mestu. 

9. Zatb poganjajo cepljene mladike izredno mocno, postanejo 
celó do tri metre dolge in. cepiči se s podlago tako zarasejo, da 
se pozneje, v drvenem stanu, niti ne pozna več, kje se je cepilo . 
Cepljenje na zeleno ima enak pomen., kakor rezanje. Ako prerežemo 
trtno mladiko, pride skoro ves tisti živež, kterega bi bi l 

porabil odrezani del, v korist očescu, nad katerim smo mladik o 
prerezali in zato poganja to očesce mnogo krepkejše. Pri cepljenji 
pa nastane na trti mesto, ktero dobiva največ živeža in kedar s e 
cepiči dobro zarasejo, mora mladika ravno tako močno poganjati , 
kakor bi bila na tistem mestu. samo odrezana in ne cepljena . 

10. Cepič prične že 24 ur po cepljenji srkati poželjivo, kako r 
goba, vodene redilne snovi iz podlage in napravljati novo tkanin o 
za zaraščanje . To se lahko spozna, če se cepiči na zeleno, kteri s o 
bili o pravem času cepljeni, že po dveh dneh oprezno odvežejo ; 
vidi se namreč, da so s podlago že nekoliko zaraščeni in ne odpadejo, 
ker se je v tem kratkem času naredilo že nekoliko celičn e 
tkanine. 
To se vidi, seveda, še mnogo boljše z mikroskopom . 

Potrjujejo nam. to tudi preiskave znanega, dunajskega botanika , 
profesorja Jr. Josip-a, Bóhm-a iz zadnjih osmih let . Te jako zanimive 
preiskave rtam kažejo, kako se premika voda in kako krožij o 
soki v rastlinah, ko te transpirirajo (dihajo) . Prof. B~hm je dokaza l 
da srkajo rastline vodo po koreninah, da soki se v njej vzdigujejo 

vsled kapilarnosti in da listju priskrbuje vodo zračni tisk . 

Prav cepljenje mladik nam marsikaj razjasni, bodi si v biolo


giénem, bodi si v physiologičnem ozira, kako rastlino srkajo v s e 
soke in kako se redé. Ta razjasnila so tem važnejša., ker nam je 
daja narava sama in sicer v velikej meri . 

11. V trtnicah v Pfaffstutten rt in Weikersdorf-u imeli srn o 
dveletne podlage Riparije, na kterih smo cepili 6 do 8 mladik z 
domačimi trtami, ki so se prav dobro obnesle . Po navadi pa se ne 
sme od mlade trte toliko zahtevati in če se je v tem slučaji tolik o 
cepičev na enej sami trti dobro prijelo, bila je to le izjema . Navadno 
se sme na enej trti požlahniti le toliko poganjkov, koliko r 
let je stara trta, tedaj pri dveletnej trti le dva,, pri triletnej le tr i 

i. t, d . Več kakor pet požlahtnjenj se ne sme tudi pri naj krepkejši 
trti napraviti, ker sicer bi vsled tega opešala . 
12. Kar smo rekli pri 11, velja, posebno o amerikanskih trt

21 

nicah za rezanice, kjer se trte na zelenem požlahtrijujejo in vpo


rabljajo za rezanice ali se pa pogrebeničijo . Da take trte ne izgubé 
močil, treba jih je tu pa tam pustiti, da počivajo ter je skrbno 
pognojiti . 

13. Pred cepljenjem je dobro omandati o pravem času vs e 
šibkejše poganjke, kteri niso za cepljenje, prodno postanejo za prs t 
dolgi. Mi smo na različnih mestih poskušali in primerjali o tem 
in se prepričali z vso gotovostjo, da je pravočasno martdanje pri 
amerikanskih trtah koristno, ker se potem vsa moč trte obrne n a 
ostale mladike, ki so potem sposobnejše za cepljenje na zeleno . 
Take mladike rasejo potem krepkejše in ker jih močen veter lahk o 
odlomi, treba jih je dobro zavarovati in povezati . 
1.4. Poskusi od leta 1889 so pokazali, da se morajo pri cepljenji 
na zeleno vsi šibkejši poganjki na podlagi odstraniti, posebno 
zakotni ; listi na požlahtn jenih poganjkih se pa morajo pustiti . 
Ko je pa cepič zrasel in je dolg že 15—20 cm ., se ne srne več odtrgovati 
zakotnih poganjkov, ki vedno spet zrasejo, ampak treba jih 
je pustiti radi korenin. Požlahtnjene mladike bi namreč radi teg a 
ne imele dovolj tistih snovij, ktere so potrebne za razvoj korenin . 
úe postanejo zakotni poganjki predolgi , skrajšamo jih tako, da 
ostaneta le dva ali trije spodnji listi . 0 tej stvari smo imeli leta 
1890 obširne poskuse. Ravnali smo s celimi vrstami na zelen o 
požlahtnjtmih trt po tem ali po prejšnjem načinu. Sposobnost, napraviti 
korenine, srno skusili leta 1889 le na posameznih trtah , 
leta, 1891 pa bodemo skušali v velikem številu . 

15. Od različnih stranij se .je trdilo, da vpliva dnevni čas n a 
zarašČenje cepičev na zeleno cepljenih. Zato smo skušali tudi to. 
Radi razdelitve poskusov bilo nam je treba delati in cepiti v 
trtnici v Weikersdorfu vselej zjutraj, v Pfaffstutten-u pa popoldne . 
-Vendar nismo našli nikakoršoega razločka, ko smo v obeh kraji h 
pozneje cepiče pregledali, kako so se prijeli, in bilo jih je na stotine. 
Tudi ko srno na drugih krajih o poldne, v naj večej solnčnej 
vročini cepili na zeleno, nismo zapazili kakega razločka ; tedaj lahko 
rečemo, da se srne cepiti vsak čas, tudi pred nevihto ali po nevihti , 
samo da so izpoljneni vsi drugi pogoji požlahtnitve . 
16. Tudi to srno skušali, ali je treba pustiti na cepiču en o 
ali dve očesi in smo si o tem marsikaj zapisali v dnevnik . Tega pa 
tukaj ne moremo prijaviti, ker nam bi sicer prostora zmanjkalo . 

22 

Iz tega, kar smo si zapisali in kar smo pri cepljenji na zelene 
mladike opazovali, razvidi se jasno, da zadostuje na cepiču 
eno samo oko, ako je dobro izbrano in ako je dotibi človek, k i 
cepi, izurjen v požlahtnjevanji s takimi prikrajšanimi cepiči Kdo r 
pa ne zna cepičev še prav dobro izbrati, ali pa ima opraviti rajš i 
z daljšimi cepiči, vporablja lahko in brez škode cepiče z dvema 
očesoma, ker največkrati požene le eno in ako oioo poženeti, je dobro, 
šibkejše odrezati in pustiti le močnejše. 


Novejši načini požlahtnjevanja na zeleno,. 

V spisu, kterega smo pred omenili, „Rebenveredlung,” sm o 

poudarjali, da so na Ogrskem okolu mesta Pečuha in v komitatu 
Baranya - škem že pred 60 leti cepili na zeleno in sicer z 
dobrim vspehom . O tem govori tudi ze Frane Sehams v svoje] zanimivi 
knjigi ,Ungarns-Weiaba,u" (v Pošti, 1832) . Ali še le o d 
leta 1884 naprej se je začel rabiti na, Ogerskein ta način cepljenj a 
za amerikanske podlage . Naj starejša, požlahtnjevanja na, Solonis , 

z Zeta 1876, so pa v Mariborski trtnioi in se še sedaj tam dobe 
v naj lepšem razvitku, če prav so trte že 15 let stare. 

Do leta 1888 je bila pri cepljenji na zeleno v rabi metoda 
v razklad in v onej knjigi je bila to cepljenje posebej opisano i n 
naslikano. Se le leta 1888 je izumil pisatelj te knjižice, po mno


gih poskusih, veliko bolj priprost iri boljši način, kakó je cepiti n a 
zeleno, in ga je imenoval » cepljeli je na zeleno" (grúne Copulatio n 

Od tedaj je prišla ta, metoda v navado ne le v Padenskem okraji , 
ampak tudi na Štajerskem, posebno v Mariborskem, Ptujskem i n 
Brežiškem okraji . Vsakdo, ki stvar ume, 'nora priznati, da ta me toda 
je neprecenljiva in boljša od vseh dosedanjih. 

Nikakor ni vse eno, kako se pri cepljenji dotična dva del a 
rastlin, ktera mislimo združiti, prirežeta in obvežeta, Da je del o 
ob enem ceno in smotru primerno, da je zaraščanje dobro in vstrajno , 
to je vse odvisno od tega, kako delo izvršimo, ali so odrezne plošče 
večje ali manjše, ali je rastlina ranjena, ali ne, ali se lažje al i 
težje obveže, ali smo prerezali mladiko na pravem mestu, kjer j e 
primerna celična tkanina, ktera bode pospeševala zaraščanje . 

Tu se lahko reče, da cepljenje na zeleno na naklad je tako 
rekoč uzor cepljenja trt in to bode priznal vsakdo, ki ima o te m 
cepljenji prave pojme, Cepljenje na zeleno (gane Copulatioa) bilo 


24 

je obširno popisano v spisu ,,Weinbau trotz Reblaus a in pojasnjen o 

s slikami in se predočuje na tabeli lI. priloženej temu spisu n a 
konci, tako živo, da ga ni treba tukaj še enkrat opisati. Omenjena 
barvana tabela se je narisala po modelih iz trtnice v Weikersdorf-u 
iz leta 1890 po leti. 

Leta 1890 smo na trtorejskem posku§evali§Či v saden-u cepil i 
na stotine trt na zeleno na naklad in se spet prepričali, da ta nači n 
požlahtnjevanja je naj priprostejši, naj boljši, naj cenejši in da s e 
da naj lažje naučiti, ako se ima za to pravega učitelja. Navadno 
se prime tako cepljenih trt 80 do 90 0/o . Ako se pa delo z vso 
natančnostjo vrši, se lahko z gotovostjo pričakuje, da se vse prime. 

Proti požlahtnjevanju v razklad ima to cepi jenje, ktero hočemo 
kratko imenovati zeleno kopulacijo (grúne Copulation), veliko prednost, 
da se lažje in hitrejše izvrši in obveže, ker v času, kterega 
nam je treba za eno cepljenje na razklad, boino kmalu lahko končali 
dve zeleni kopulaciji . 

Razun tega se lahko vporabljajo mnogo talij go podlage in ce


piči in se porabi manj vozila . Ako se rabi kot vozilo guma, je tud i 
odvezavati ni treba . 

Pod. l in 2 na tabli IV nam kaže dobro zaraščeno dveletn o 
zeleno kopulacijo, podolgič prerezano, iz leta, 1889 . Bila je po zim i 
zunaj na prostem in ni bila pokrita ; narisali smo jo mesca, februarja 
1891, potem, ko je normalno odrevenela . 

Pri poskusih z zeleno kopulacijo po leti 1890 smo moral i 
porabiti kot podlago nektere poganjke Riparije, ki so bili v do 


tihih členih vpognjeni, kar se pri Ripariji večkrat zgodi, in s e 
veda, to otežuje nekoliko prerezanje . Da se pa temu izognemo, napravili 
smo na strani člena narezo in pustili internodium nad nj o 
ter prislonili cepič, ki je bil ravno tako privezan, kakor pri kopu ladji, 
le na to zarezo v strani in ga zavezali z gumijevim trakom . 

Ta način požlahtnjevanja na zeleno se razvidi iz table III i n 
imenovali smo ga požlahtnjevanje na, zeleno v stran (grúnes Anplat ten). 
Po leti. 1890. leta smo v trtnicah v Weikersdorf-u in Pfaffstátten-
u tudi na ta način prav mnogo cepili in se prepričali, d a 
ta najnovejši način požlahtnjevanja na zeleno je velikega pomen a 
za upognjene podlage, ker jih je potem lažje zavezati in se del o 
ravno tako hitro vrši, kakor pri zeleni kopuladji in se ravno tak o 
zarase ve se o pravem času izvrši. Del podlage, ki ostane nad ee



pičel, se polagoma posuši, odpade in pusti obrastek, kteri se vedn o 
manjša in potem v jeseni popolnoma izgine, tako da se v drvene m 
startu skoro več ne razločuje, ali je bilo v stran cepljeno, ali kako r 
navadno . 

Na Tunajskej kmetijske] in gozdarskej razstavi razstavilo j e 
bilo Badensko poskuševali§ée take na zeleno in v stran požlahtnjen e 
trte, ko so bile že v drvenem stanu, od srede septembra do konca 

oktobra, v velikem številu in različno razvite . Kdor si je to na razstavi 
ogledal, se je lahko prepričal o resničnosti naših trditev. 

Prednosti požlahtnjevanja na zeleno v stran. so tedaj : da se 
kot podlage lahko vporabl jajc poganjki., ki so v kolenu vpognjen i 

da so cepiči lahko šibkejši kakor poganjki na podlagi ter da s e 
cepič lažje drži in poveže z gumijevim trakom . 

Kateri teh dveh načinov požlahtnjevanja ima rabiti, bode vsa k 
požlahtnjevalec sam razsodil, kakor mu gre eden ali drugi bolj o d 
rok. Oba načina, ako se prav in o primernem času rabita, dajat a 
dobre uspehe, ako je način prav izbran z ozirom na lastnosti poganjkov 
podlage . 

Na tab. III in IV, slika 3 in 4, napravili smo različne prereze 
požlahtnitve v stran in iz njih se lahko spozna, da imajo glede 
zaraščenja enako vrednost z zeleno kopulaoijo . 


VI. 
Poskusi z ozirorn na to, kako hraniti cepič e 
in koliko časa ostanejo sposobni za požlahtnjevanje 
na zeleno. 


Kdor dobro ume požlahtnjevanje sadnih dreves na oko, vé, d a 

je treba na cepičih, kedar se vrežejo, takoj odtrgati liste in mehk e 
vršičke, ker ti deli cepiča naj bolj transpirirajo in, ako se bi ji h 
pustilo, bi cepiču toliko vode odvzeli, da bi se posušil in se ne mogel 
več rabiti. Od listov se pustijo le peclji, kteri služijo za prejemanje . 
Cepiči se potem povijejo v mokro cunjo ali pa v namoéen mah ali 
pa denejo v pesek, kjer se lahko dalj časa hranijo in cel() na velik o 
daljavo razpošiljajo . 

Pri hranjenji ali razpošiljanji takih cepičev je treba tedaj posebno 
paziti, da voda iz njih ne izpuhti in jih je tedaj pustiti n a 
vlažnem in zaprtem kraji . 

To pravilo tedaj velja za hranjenje cepičev, ki so namenjen i 
za požla htnjevaiije trt na zeleno. To vemo iz lastne, dolgoletn e 
skušnje, razlaga se pa tudi to iz physiologičnih zakonov o transpiraciji 
rastlinskih delov. Pri trtnih cepičih moramo Še z večjo skrbjo 
postopati, kakor pri sadnih, ker trtni imajo nežnejšo, mehkejšo i n 

vlažnejšo celično tkanino, nego sadni . 

Tu pa tam je navada, cepičem, ki so namenjeni za, požlahtnjevanje, 
odtrgati liste in mehke vršičke in jih potem, dokler se 
jih ne rabi, pustiti v vodi. Zato smo tudi na to stran skušali i n 
primerjali . Vzeli smo enakovrstne in enako močne cepiče ter smo 
jih hranili deloma v mokrem platnu, deloma .v vodi pri enakej 
temperaturi 12 in 24 ur. 

pez 12, oziroma 24 ur smo cepiče pregledali . Tisti, ki so bil i 

hranjeni v mokrem platnu, bili so nespremenjeni. Tudi oni, ki s o 

bili hranjeni v vodi, so bili na, zunanje nespremenjeni voda pa je 


27 

'bila zelenikasto pobarvana, kar se je videlo posebno pri onih cepičih , 
ki so bili v vodi 24 ur. lz cepičev so je bil tedaj izloéil oklorophyll, 
raztopljen v soku, ter je vodo pobarval . Cepiei pa so izgubili 
nekaj sokov in chlorophylla in niso bili tedaj več prav sposobn i 
za požlahtnjevanje . 

Da je teinu res tako, se je v resnici pozneje pokazalo in s e 
razvidi iz naslednjih podatkov. 

Pri 1 . poskusu vporabili smo za, požlahtnjevanje 10 cepičev 
rude& Zastavice, hranjenih 12 ur pred v mokrem platnu, dne 13 . 
junija. 

Pri 2. poskusu smo vzeli 10 cepičev, kteri so bili poprej 
hranjeni 24 ur v mokrem platnu, dne 12 . junija,. 
Pri 3 . poskusu smo vporabili 10 cepičev rudoče Zastavice . 
Cepiči so bili popred 12 ur v vodi, dne 13 . junija. 
Pri 4. poskusu smo vporabili 10 cepičev ravno tiste vrste i n 
jih hranili prej v vodi 24 ur, dne 12 . junija. 

Predno smo začeli požlahtnjevanje, pokazalo se je, da sm o 
pri drugem poskusu 3, pri tretjem pa cel() 4 cepiče slabo izbrali . 
Zato smo napravili poskuse samo s petimi cepiči od vsake vrst e 
ter je požlahtnili na podlage Itiparije, kolikor mogoče enake i n 
sicer v trtniei v Weikersdorf-u . Cepiče, ki so bili v vodi hranjen i 
smo prej še toliko osušili, da ni bilo na njih kapljic . 

15. junija smo potem stvar pregledali. Pokazalo se je, da se 
je pri poskusu 1 prijelo vsih pet cepitev, pri poskusu 2 le átir i 
pri poskusu 3 le dva in pri poskusu. 4 nobeden. 
Jasno je tedaj, da je boljše, hraniti cepiče v mokrem platn u 
nego v vodi . ako je hranimo v platnu, se tudi tenki spodnji luba d 
(epiclerrnis) cepičev pozneje tako hitro ne posuši iti je manj ob


tljiv. 

Vendar je prav, ako se cepiči ki so bili prej hranjeni v zaprtem 
prostoru, ko jih požlahtnimo ovijejo s trtnim listom, da jim 
takó ne škodujeta zrak in solnce. 

S poskusi je dokazano, da se cepiči, ki so namenjeni za poŽlahtnjenje 
na zeleno, lahko brez škode hranijo tudi 24 ur v mokrem 
platnu. Tedaj je naravno, da se tudi lahko razpošiljajo in 
prenašajo na oddal jene kraje, ako to ne traja več kakor 24 ur i n 
ako se skrbno spravijo. In res so se poslali cepiči, dobro zaviti v 
mokro platno in mah, po pošti iz Maribora iz Pešte iz Brežic in 


28 

Pečuha v Baden in so se tudi prijeli kolikor jih je bilo dobra 
zbranih. 

Dobili smo cepiče celo iz Huntingdon-a na Tirolskem, ki se 
bili na poti 48 ur in ktere je bilo mogoče požlahtniti še le tretj i 
dan po odpoŠiljatvi, in vendar so se od petih prijeli trijá . 

Dovolj je tedaj dobazano, da se smejo cepil, ki so namenjen i 
za požlahtnjenje na zeleno, eden ali dva dni hraniti ali dalje poslati . 

Zgodilo se je tudi, da cepiči, ki so se pred požlahtnjenjem nekolik o 
Časa hranili, so se še boljše prijeli, kakor taki, ki so se rabili koj 
potem, ko so bili vrezani in bili so tako sobi da se je na spodnjem 
prerezu takoj nabrala kaplja. 


VII. 
Poskusi s prezimovanjem na zeleno 
požlahtnjenih trt. 

Leta 1890 je zima začela jako zgodaj in vse je kazalo, da 
bode dolga in ojstra. Dne 24. oktobra, smo imeli v Badenu — 

6 . 25 0 Cels ., trte so izgubile listje in vegetacija se je ustavila. 
Tedaj je bila najlepša prilika, skušati, kako prenašajo na zelen o 
požlahtnjene trte zimski mraz in naše poskuševali gče jo je tudi porabilo. 
Zima je bila, kakor smo pričakovali, za naš trtoroden kra j 
razrnerno jako ojstra. Sred novembra smo imeli — 7 do — 10° Cels . , 
snega pa nič, tako da je zemlja zamrznila na globoko 50 do 60 cm . 
Začeli smo se prav bati za trte . 

Tudi ves december je bil hud mraz, večinoma — 8 do — 10 ° 
Cels., 28. in 29. decembra pa celá — 16 do — 18° Cels. in le 
prav malo snega. Še le začetka januvarja 1891 je začelo močn o 
mesti z vetrom in nastajali so veliki zameti, tako, da, nekteri vinogradi 
so bili popolnoma brez snega, drugi pa so bili z njim n a 
meter visoko pokriti ill temperatura je bila ves mesec januvar zmerom 
nizka ; 18 . in 19 . januvarja smo imeli spet — 10 in 12° Cels. 
Razen tega je bila koncem decembra in začetkom januvarja večkra t 
megla in slana, kar jako pospešuje, da trte pozebejo . 

Še le prvi dnevi februvarja so bili nekoliko gorkejši in začel o 
se je nekoliko tajati, ali tla so ostala še zamrznjena in S. februvarja 
smo imeli spet — 11 .250 Cels. Cel mesec je bil potem še 
mrzel, 20 februvarja je bilo še — 60 Cels., take, da smo imeli 
več ko tri mesce neprenehoma zimo. 
Iz tega je razvidno, da zima 1890/91 je bila jako huda in vstrajna , 

tudi ni bilo nikdar — 20° Cels. Pri tej temperaturi namreč s e 
'Misli sploh, da nage domače trte pozebejo 'kanske a, o



30 

nebno Riparia, pr svanejo brez škode tudi 25 — 30' Ceh. mraza. 
Skušali smo, kako prestajajo zimo, ne le amerikanske trtne podlage , 

ampak tudi domače, na nje pozlahtnjeno trte in posebno tudi, kak o 
se ustanovlja mrazu požlahtnjeno mesto, ker naravno je, če naše 
domače trte, ako jih ne pokrijemo, zmerznejo, da tudi požlahtnjeno 
mesto trpi, ako se posebej Ile zavaruje . 

Za take poskuse o prezimovanju smo rabili, seveda, le popoln o 
dozorele, na zeleno požlalrtnjene trte, ker nedozorel trtni les se mora 
Da vsak način čez zimo pokriti. 

Za podlage srno vzeli Riparijo, Solonis in Rupestris . požlaht


njene z rudečo Zastavico, rudečim Vrhom, Portugalko in Žlahtnino 
ktere so pri nas naj bolj vdomačene. 

Poskusi s prezimovanjem na zeleno cepljenih trt bili so na slednji 
: 
a) Prezimovanje na trti, le da bi cepiče zasuli ali sploh kaj 
zavarovali, v trtnici v Weikersdorf-u in v PfafsWten-u * 

b) Prezimovanje na trti . Konec novembra smo trto pogrebeničrl i 
in cepiče nekoliko nasuli z zemljo. Poskus se je vršil v obeh trtnicah. 


c) Prezimovanje na trti . Cepiče smo vpognili in nekoliko pokril i 
z zemljo. 

d) Prezimovanje na trti . Rabili smo za ta, poskus po~lahtnjen e 
trte, ktere smo bili že koncern junija, pogrebeničili, da napravij o 
korenine. Po~lahtnjene so bile koj nad tlami in na tistem mest u 
smo jih nekoliko nasuli z zemljo. 

e) Za ta poskus smo pred zimo, meseca novembra, odrezali ce


piče, je postavili na prostem počrez v pesek in je zabranili prot i 
vlažnosti in mrazu z listjem in z deskami . 

f) Shranili smo enake cepiče, kakor pri e) v odprtem skednju 
ter je pokrili z mahom, ki je bil nekoliko namočen . 

g) Prejšnjim enake cepi~o smo shranili v klet ter je pokrili z 
mahom in peskom . 
Konec zime, meseca marca 1891, smo potem vse natanko 
pregledali in dobili smo naslednje rezultat e 
Pri poskusih a-d je bilo mesto, kjer jo bila trta požlahtnjena, 

in zraven še 4 do 5 očes nad njim, kakor so bili cepiči bolj močn i 
in dozoreli popolnoma zdravo in Živo . 


31 

Pri poskusih e-g so bili odrezani cepiči tudi popolnoma zdravi . 
Ali cepiči, ki so se hranili v svežem pesku, ohranili so rujav o 
barvo lubadovo mnogo boljše, kakor oni, ki so se hranili v vlažne m 
mahu. Pri teh je bil lubad sčernol in uničen, od znotraj pa so bil i 
tudi ti popolnoma zdravi . Ti rezultati se skoro v vsem vjemajo z 
onimi, ki so se dobili pri enakih poskusih tukaj v Baden-u, Mari boru 
in Wisell.0 v prejšnjih letih , 

Da požlahtnjeno mesto na zeleno požlahtnjenih trt lažje prestaj a 
mraz, kakor nepožlahtnjeni poganjki enake vrste enacega svojstva , 
pomagajo naj brže reservne snovi, ki se na tistem mestu obilnej e 
nabirajo, kakor drugod. Poskusi, ki srno jih tukaj imeli z nedozorelimi 
cepiči, nas v tem mnenji podpirajo . 

Iz tega se vidi, da trte, ki so bile na zeleno požlahtnjen o 

prav tako mraz prestajajo, kakor naše domače nepožlahtnjene trt e 
in da se sme tudi po naj hujši zimi na zeleno požlahtnjevati . Na 
leseno cepiti od mraza poškodovanih trt pa ni mogoče. 


Sklepi o preos4ovi trtoreje . 

Poskusi, ktere smo s trtami delali in o kojih rezultatih sm o 

tukaj govorili, niso še končani in tedaj tudi nikakor ni vse ne zmotno, 
kar smo rekli . Mi smo vse to objavili, ker bi radi videl i 
da bi tudi drugi poskušali in da bi se potem na podlagi skupni h 
rezultatov preosnovala trtoreja . 

Ako združimo svoje skušnje s tem, kar se je v drugih krajih , 
posebno na Francoskem, skušalo in objavilo v tej stroki in potem 

izreéemo skupno sodbo, smemo reči : 

1. Izgojevanje in požlahtnjevanje močnih trt je edino sredstv o 
za vstrajno in. truda vredno preosnovo trtnih nasadov . 
2. Nag a domača dobra vina si zamoremo obraniti samb, ak o 
požlahtnimo naše trte na močne amerikanske podlage in njih hybride. 
Na ta način tudi zboljšamo svoja vina . 
3 Požlahtnjevanje na zeleno in na les jo toliko razvito, d a 
moremo vzgojiti požlahtnjene trte v velikej množini povsod, kjer 
je zadosti pripravnih delavcev, dobrih trtnih podlag in cepičev . 

4. Ako imamo že požlahtn jene močne trte, napravimo si lahk o 
iz njih v kratkem času nove vstrajno vinograde, če imamo potrebn a 
sredstva. 
5. Za manj premožne in take vinorodne kraje, kjer grebenčaj o 
priporočamo, naj si nasade vinograde z izbranimi in primernim i 
močnimi podlagami. To naj bi požlahtnili na zeleno še le v drugem 
ali tretjem poletju po tem, ko so bile v vinograd vsajene i n 
potem naj bi jih po zimi pogrebenčali . Tako bi nastal čez tri ali štir i 
lota nov krepak požlahtnjen vinograd, kteri bi obilriiše rodil in daja l 
boljši pridelek kakor ga, dajajo domače nepožlahtnjene trte, 

Razlaganje podob na tablah . 

Tabla 

P&Iahtnjevanje drvenih trt v členu na naklad brez jezička 
z pumijevim trakom. 

Požlahtnjevanje drvenih trt v členu na naklad brez jezička z 
gumijevim trakom. 

1. in 2. Prerez cepiča in podlage na mestu kjer se je po 1 
htnilo, podolg-, v naravni velikosti . 
3. Prerezana ploskev cepiča v členu, povečana . 
4. Cepič pripravljen za, požlahtnitev ., v naravni velikosti . 
5. Pripravljena podlaga v naravni velikosti . 
6. Dovršena požlahtnitev z nakladom v členu zvezana z gumijevim 
trakom, v naravni velikosti . 
7. Prejeta požlahtnitev v članu, v naravni velikost' . 
8. Prerez podolg, podoba 7. 
Tabla K. 

PoVahtnjevanje na zeleno na naklad . 

Požlahtnitov izvršena začetkom junija, na zeleno na, naklad , 
narisana šest tednov po požlahtnitvi sred julija, v naravni velikosti . 
Rizling na, Riparijo . 

2, Podolžni prerez pdlahtnjenega mesta, podoba 

Tabla II . 

Po -lahtnjevanje na zeleno v stran . 

1 . Štiri tedne stara pozlahtnaev v stran . Zeleni veltelinec n a 
Riparijo. Ostanki gumijevega traka so odpravljeni . 

2. Prerez požlahtnjenoga mesta podoba 1 podolg. 
3. Vrez podlage v členu za, požlahtnjevanjo v stran . 
4. Cepič, pripravljen za, pozlahtnjevanje v stran . 
5. Izvršitev poilahtnjenja v stran, z gumijevim vozilom . 
Sporo vse v naravni velikosti . 
Tabla We 

Pogahtnjevanje v drvenem stanu in prerezi poclolg . 

1. Dveletna zelem, kopulacija, izvršena meseca junija 1889 , 
narisana februvarja 1891, po prezimljenji na prostem brez varstv a 
po zimi 1. 1889/90 in 1890/91 . 
2. Prerez požlahtnitve podoba 1 podolg. 
3. Požlahtuitev na zeleno v stran, izvršena junija 1890 narismia 
marca 1891, po prezimljenji na proAem . 
4. Prerez požlahtnitve podoba 3 podob;. 
Vse v naravni velikosti . 

KAZALO. 


Stran. 
Uvod. . 

I. Poskusi s kalenjem in rtzgojo trt iz sem na . . . 7 
I.I . Poskusi o vrednosti kavčuknih vezi pri cepljenji trt . 
1 1 
III. Požlahtnjevanje drvenih trt v kolenu na, naklad brez jezička, s kavčuknim i 
obvezami . 1 5 
IV. Splošna opazovanja pri požlahtnjevanju na zelenem 1 8 
V. Novejši načini požlahtnjevanja na zeleno 2 3 
Vl Poskusi z ozirom na to, kako hraniti cepiče in koliko čas,i, ostanejo sposobn i 
za požlahtnjevanje na zeleno . . 2 6 

IIV. Poskusi s prezimovanjem na zeleno požlahtnjenih trt 2 9 
Sklepi o preosnovi trtoreje . . .. .. 3 2 
Razlaganje podob na tablah 33