Ocene, zapiski, poročila - Reviews, Notes, Reports
SAŠA JAZBEC: MAN TAUCHT IN EINE ANDERE WELT EIN ... Lesestrategien beim Lesen fremdsprachiger Literatur: eine empirische Studie am Beispiel slowenischer Germanistikstudentinnen und -studenten (Siegener Schriften zur Kanonforschung, Bd. 9). Frankfurt am Main [etc.]: P. Lang, 2009. 258 str.
V devetem zvezku zbirke Razprave o kanonu, ki izhaja na univerzi v Siegnu (Siegener Schriften zur Kanonforschung), obravnava Saša Jazbec izhodišča, potenciale in perspektive aktualnega, vendar še dokaj neraziskanega področja - literarne socializacije in literarne komunikacije v tujem jeziku. Razprava povezuje tri tematske sklope: mehanizme literarnega sporazumevanja, problematiko medjezikov-nega oz. medkulturnega posredovanja in literarno didaktiko. Zaznamujeta jo tehtna teoretična refleksija in diferencirana obravnava obsežnega empiričnega materiala. Obe sta trdna podlaga za potrditev osnovne hipoteze, ki pravi, da so bralne strategije v primeru tuje-jezičnih literarnih besedil - vsaj tistih, ki jih predpisuje visokošolski učni načrt - specifične, saj se le deloma dotikajo (privatnih) recepcijskih strategij v ma-ternem jeziku.
Tehtnost teoretičnega premisleka postane razvidna šele, ko ga umestimo v širši okvir aktualnih razprav o položaju literarne vede na začetku 21. stoletja. Znano je, da se disciplina že več desetletij nahaja v fazi nenehnega preizpraševanja lastnih izhodišč. Najpomembnejši vzrok krize identitete gre iskati zlasti v vzponu naravo -slovnih in družboslovnih raziskav, ki razvijajo nove kriterije znanstvenega delovanja (npr. intersubjektivna preverljivost rezultatov, ponovljivost eksperi-
mentov, norme empiričnosti, teoretič-nosti in uporabnosti). Literarna veda, utemeljena pretežno na tradicionalnih pozitivističnih, duhovnozgodovinskih in hermenevtičnih izhodiščih, teh kriterijev bodisi ne dosega bodisi se jim poskuša približati (npr. z empiričnimi obravnavami literarnih kontekstov). V prvem primeru tvega marginalizacijo, v drugem pa se odmakne od ožjega li-terarnovednega področja in s tem ogrozi svojo avtonomijo. Saša Jazbec v tej situaciji pretehta temeljna metodološka izhodišča, pri tem pa poveže nekatere empirične koncepte s hermenevtično--kvalitativnimi. Po tej poti izdela repertoar teoretičnih pojmov (branje, bralne strategije, bralna kompetenca, literarna kompetenca, literarna socializacija), pri čemer aktualne razprave nadgrajuje s teoretično domišljenimi metodološkimi rešitvami. Predvsem pa se ji uspe izogniti enostranskosti, ki je pogosta v vsaki od obeh povezanih paradigem: ob upoštevanju empiričnih izhodišč ne zanemarja hermenevtičnih strategij in obratno - interpretacijske postopke umešča v kontekst konkretne bralske izkušnje.
Pojem branja avtorica povezuje z recepcijo pisnih besedil. Razlikuje med literarnim in pragmatičnim branjem, pri tem pa se sklicuje na raznovrstne lite-rarnovedne tradicije, v katerih odkriva komplementarnost: hermenevtiko, re-cepcijsko estetiko, kognitivno znanost, literarno sociologijo, empirično literarno vedo in kulturološke študije. Razliko med literarnim in pragmatičnim branjem določi predvsem s pomočjo S. J. Schmidtovih definicij komunikacijskih konvencij: pragmatično branje je zaznamovano s konvencijama mono-valentnosti in faktičnosti, literarno pa z razširitvijo komunikacijskih možno -sti v okviru polivalenčne in estetske
— 135 —
Ocene, zapiski, poročila - Reviews, Notes, Reports
konvencije. Ker gre v vseh primerih za oblike kolektivnega vedenja, brez težav preide na raven konceptualizacije jezikovnega in kulturnega koda in s tem vzpostavi celovit okvir, v katerem dobi proučevanje literarnih strategij svojo funkcionalno utemeljitev.
Podobno razčlenjena je tudi obravnava pojmov bralne in literarne kom-petence, ki ju avtorica v navezavi na B. Hurrelmann in C. Pette razume kot čustveno, kognitivno in motivacijsko pogojeno aktivnost v kontekstu specifičnega (med)kulturnega vedenja. V ospredju so torej kognitivni oz. psihološki dejavniki, ki spodbujajo, vodijo ali pa zavirajo bralna in z njimi povezana komunikacijska dejanja. Za študijo je zlasti pomembna opredelitev pojma bralnih strategij. V skladu z J. Donner-stagovim modelom bralnega procesa je v ospredju razlikovanje med besedno, stavčno in besedilno ravnjo na eni strani ter med retoričnimi, vsebinsko--shematskimi in globalnimi pomenskimi strukturami na drugi. Ta pojmovni instrumentarij omogoča med drugim tudi diferenciacijo med bralnimi procesi v maternem in tistimi v tujem jeziku - slednji so zaznamovani predvsem z oslabljenim aktiviranjem semantičnih makrostruktur.
V poglavju o literarni socializaciji so nekatera psihološka dognanja v zvezi z značilnostmi posameznih razvojnih obdobij nadgrajena s sociološko obravnavo institucionalnih okvirov literarne komunikacije. V zgodnjem otroštvu je seveda ključna socializacijska instanca družinsko okolje, pri čemer odigra odločilno vlogo kvaliteta komunikacijskih praks. Od nje je namreč odvisno, v kolikšni meri bodo zgodnje izkušnje z literarnimi besedili v kontekstu najrazličnejših dejavnikov (družbeni položaj, materialno stanje, bralno vzdušje,
uporaba medijev) tvorile podlago trajne bralne kariere. Naslednje, mladostniško obdobje, je zaznamovano s prehodom posameznika od družinskega okolja k družbenemu. V proces literarne socializacije se vključi izobraževalni sistem, vendar žal praviloma na omejujoč način. Razlogi za to so predvsem v diskrepanci med normami literarnega sistema, teorijami literarne didaktike in predpisanim kanonom na eni strani ter potrebami in pričakovanji bralcev na drugi. V odrasli dobi se na podlagi zgodnejših izkušenj in v odvisnosti od specifične življenj -ske situacije (družbeno okolje, poklic, motivacijski dejavniki) izoblikujejo bolj ali manj stabilne in ritualizirane bralne prakse. Pri tem se literarna socializacija v tujem jeziku od siceršnje razlikuje po tem, da jo privatno okolje zaznamuje le izjemoma.
Teoretični del razprave zaključuje sistematičen pregled relevantnih študij s področja branja literarnih besedil v tujem jeziku. Z ozirom na cilje raziskav in na značilnosti empiričnih pristopov je obravnavanih osemnajst publikacij.
Na ta način Saša Jazbec izoblikuje primerno podlago za empirični del svoje raziskave. Teoretične pojme dosledno uporabi pri opisu recepcijskih strategij študentov/študentk germanistike na Filozofskih fakultetah v Mariboru in v Ljubljani. Daljnosežna je zlasti odločitev za kvalitativno metodo pridobivanja in vrednotenja empiričnih podatkov. V nasprotju s kvantitativnimi metodami, ki temeljijo na statističnih analizah reprezentativnih vzorcev, so podatki tukaj pridobljeni s pomočjo vodenih anket in skupinskih diskusij, kjer posameznik ali manjše število udeležencev pod vodstvom moderatorice razpravlja o izbranih temah. Cilj je pridobivanje izjav, relevantnih z vidika obravnave izhodiščnega problema, pri čemer se
- 136 --Slavia Centralis 1/2011
Ocene, zapiski, poročila - Reviews, Notes, Reports
dinamika pogovora prilagaja tudi zornemu kotu in interesom sodelujočih. Postopek poteka na treh ravneh:
Prva raven obsega vodene ankete v zvezi z literarno socializacijo v mater-nem in v tujem jeziku, transkripcijo, analizo posameznih primerov in sistematizacijo bralnih strategij. Obravnavane so med drugim naslednje teme: branje v otroštvu in v mladosti, domača knjižnica, prevodi in izvirniki, akt branja, osnovnošolsko obdobje (branje in šport), nemška besedila v osnovni šoli, literarna besedila pri pouku slovenščine, branje in pisanje danes, branje v gimnazijskem času, nemška besedila v gimnaziji, pomen branja danes, branje revij in časopisov, kraj branja, prekinitev branja, branje in mediji, z branjem povezana komunikacijska dejanja, kriteriji bralčeve izbire, lastna literarna dejavnost, intenzivnost pisemske korespondence, pouk književnosti v srednji šoli in na univerzi, branje in pomanjkanje časa, refleksija o pomenu branja.
Na drugi ravni je v skupinskem pogovoru obravnavan odnos študentov do študijske literature. V ospredju so trije tematski sklopi: izkušnje bralcev z izbranima besediloma v tujem jeziku, refleksija bralnega procesa in te-matizacija branja ob hkratnem poskusu približevanja pomenskim razsežnostim izbranih besedil.
Tretja raven obsega celovito interpre -tacijo materiala, pridobljenega s pomočjo zgoraj omenjenih metod. Ta proces vključuje ob transkripciji in analizi skupinskih pogovorov zlasti še izdelavo obsežnega kataloga bralnih strategij. Kriteriji njihovega razlikovanja v posameznih fazah bralnega procesa so povezani z naslednjimi ključnimi vprašanji: način izbire besedila, kraj in čas branja, branje v maternem in v tujem jeziku, tehnike branja, reševanje morebitnih
jezikovnih težav in branje v šoli. Katalog bralnih strategij združuje uvid v individualno raznovrstnost literarne komunikacije in splošnejša, formalizirana spoznanja o mehanizmih recepcijskih procesov. Ob tem je kvalitativna metoda platforma, ki sledi zahtevnim kriterijem empirične znanstvene paradigme, ne da bi izgubila stik s hermenevtičnimi razsežnostmi bralnih izkušenj.
Zadnje poglavje je namenjeno uporabnim vidikom na področju literarne didaktike. Gre za temo, ki je rdeča nit celotne študije. Z njo so med drugim povezani kognitivni recepcijski dejavniki, institucionalni okvir literarne komunikacije, izbor anketirancev in anketna vprašanja. V sklepnih odstavkih se posamezne ugotovitve zaostrijo v spoznanje o nujnosti temeljitega preoblikovanja discipline. Splošno razširjeni koncepti pouka književnosti namreč niso le neučinkoviti, temveč večinoma celo kontraproduktivni. Zlasti je potreb -no osredotočenost na literarno branje dopolniti z refleksijo teh procesov na metaravni, z empiričnim pristopom k problemu literarne socializacije posameznih bralcev, z ozaveščanjem pogosto nejasnih razlik med literarnimi in neliterarnimi besedili in z okrepitvijo čustvenih gratifikacij v bralnem procesu. Šele na ta način je pouk književnosti mogoče prilagoditi diferenciranemu horizontu učencev, dijakov in študentov ter ga produktivno vpeti v kontekst recepcije tiskanih in drugih medijev.
Relevantnost teh ugotovitev okrepi vtis, da je monografija Man taucht in eine andere Welt ein ... Lesestrategien beim Lesen fremdsprachiger Literatur: eine empirische Studie am Beispiel slowenischer Germanistikstudentinnen und -studenten viden prispevek na li-terarnovednem in na literararnodidak-tičnem področju, ne le v domačem,
— 137 —
Ocene, zapiski, poročila - Reviews, Notes, Reports
temveč tudi v mednarodnem merilu. Njen pomen izhaja iz prispevka k metodologiji literarne vede, eksemplarične interpretacije z empiričnimi metodami pridobljenega materiala in uporabne razsežnosti.
Dejan Kos
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta dejan.kos@uni-mb.si
PRZEKLADYLITERATUR SLO-WIANSKICH. Tom 1, cz^sč 1, Wy-bory translatorskie 1990-2006. Pod redakcj^: Bozeny Tokarz. Katowice: Wydawnictwo Uniwersytetu Sl^skie-go, 2009. 336 s.
Wydana w ubieglym roku nakladem Wydawnictwa Uniwersytetu Sl^skiego pierwsza cz?sc pierwszego tomu Prze-kiadow Literatur Siowianskich liczy 312 stron. To 21 prac naukowych doty-cz^cych zagadnien zwi^zanych przede wszystkim z literackim przekladem artystycznym, nie tylko badanych z punktu widzenia teorii translacji, ale rowniež z perspektywy historii litera-tury z oczywistym uwzgl^dnieniem slowianskiej przestrzeni historyczno-kulturowej.
Rok 1990, poprzedzony cezur^ 1989 roku, ktory w Europie Srodkowo--Wschodniej rozpocz^l szereg zmian na arenie politycznej i spolecznej, przy-nosz^c upadek komunizmu byl bezpo-sredni^ przyczyn^ powstania szeregu nowych organizmow panstwowych, wylonionych w procesie zjednoczenia Niemiec, rozpadu Czechoslowacji, Ju-goslawii i Zwi^zku Radzieckiego. Na-
stal koniec hegemonii tego ostatniego w krajach Europy Srodkowej i Wschod-niej, likwidacja cenzury przynosz^ca powrot swobod politycznych, spolecz-nych, a przede wszystkim tworczych, sprzyjaj^cych wymianie kulturowej. Wybory translatorskie 1990-2006 do-tycz^ wlasnie pierwszych szesnastu lat przežywanej tam swobodzie mysli, wol-nosci slowa pisanego i tlumaczonego na inne j?zyki slowianskie, swoistego wy-ražania wieloglosowosci artystycznej, z jednej strony tworcow - nadawcow prymarnych, z drugiej zas tlumaczy, b^d^cych medium przekazuj^cym od-biorcy sekundarnemu tresc komunikatu literackiego.
Niezwykle wažne s^ dla wspolcze-snego przekladoznastwa inicjatywy tego rodzaju, bowiem „calosciow^ reflek-sj^ badawcz^ nie zostaly dot^d objete przeklady mi?dzy poszczegolnymi literaturami slowianskimi, poza literatur^ rosyjsk^ i polsk^" (s.9). St^d glown^ przyczyn^ „stworzenia niniejszej serii jest ch?c uzupelnienia polskich badan nad przekladem o brakuj^ce literatury slowianskie" (s.9). Precyzja w doborze tematyki prezentowanych w tomie ar-tykulach, a zarazem jej rožnorodnosc po raz kolejny dowodz^ wirtuozerii warsztatu naukowego redaktor tomu, wybitnej slawistki, przekladoznawczy-ni i komparatystki prof. dr hab. Bo-ženy Tokarz, jej podopiecznych oraz wspolpracownikow. „Projekt obejmuje zarowno rejestracj? wydan i recepcji przekladow, jak rowniež problematyk? szczegolow^, dotycz^c^: 1) specyfiki przekladu w granicach j^zykow blisko spokrewnionych, 2) przekladu jednej kultury na drug^ oraz 3) roli przekladu w badaniach komparatystycznych." (s.7) - czytamy we wst^pie ksi^žki. Z pierw-szej cz?sci opublikowanego tomu wyni-ka, iž Wybory translatorskie 1990-2006
- 138 --Slavia Centralis 1/2011