Bitnje — V krajevni skupnosti Bitnje se bodo v nedeljo, 6. marca, odločali na referendumu o uvedbi krajevnega samoprispevka. S tako zbranim denarjem in ob pomoči širše družbene skupnosti narneravajo urediti približno 8 kilometrov cest in poti na tem področju, (-jg) — Foto: F. Perdan
Leto XXX. - Številka 17
TRIDESET LET 1947-1977
Ustanovitelji: občinske konference SZDL uesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka u» !irŽič ~ IzdaJa Cp Gli* Kranj. Glavni redn>k Igor Slavec - Odgovorni urednik Albin Učakar
GLASILO   SOCIALISTIČNE Z
NEG
Kranj, petek, 4. 3. 1977 Cena: 3 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
ZA GORENJSKO
Praktična darila
za dan žena
8. marec
v prodajalnah
veletrgbvskega
podjetja
VjsUjvcl
KRANJ
o ♦ ♦
a a a a a. a a a
Darila izdajamo tudi na bone; v Globusu in Blagovnici darila lično aranžiramo.
Zbor pripadnikov VOS OF
SREČANJE PREDVOJNIH REVOLUCIONARJEV IN KOMUNISTOV ~~ Organizacijski odbor za pripravo proslavljanja 40. obletnice ustanovitve Komunistične partije Slovenije in prihoda tovariša Tita na čelo partije pri občinski konferenci ZKS Kranj je pripravil V torek, 1. marca, v Kranju sreča-*Wpredvojnih revolucionarjev in članov KPS iz kranjske, radovljiške in trži fpe občine. Pogovor je vodil predsednik organizacijskega odbora Stanko Toplak, udeležili pa so se ga številni predvojni komunisti in revolucionarji. Med njimi so bili tudi predstavniki občinske skupščine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij ter nekateri člani odbora. Na takšno srečanje Pjtop dolgo čakali, so poudarjali na srečanju. Morali bi ga organizirati vsaj deset let prej, saj je marsikateremu revolucionarju in komunistu spomin na Predvojne čase zbledel, številnih pa ni več med živimi. Kljub temu je dal sk<>-r®J triurni pogovor bogate podatke o predvojnem revolucionarnem in dela i -s«e/n gibanju ne le v kranjski občini, temveč na Gorenjskem. Udeleženci so °°ujali spomine na komunistično, delavsko in stavkovno gibanje, na obliko Var\je prvih partijskih celic, na srečanja komunistov, na ustanavljanje na Podnih sindikatov in delavskih kulturnih društev Svoboda in Vzajemnost, n° delavskokmečko gibanje, Rdečo pomoč itd. Žene in možje, ki so kovali ndŠo revolucijo in gradili partijo, so se obvezali, da se bodo še srečali in dopolnjevali spomine. Se posebej so opozorili, da bo treba ugotoviti, kdo vse so yh predvojni komunisti in revolucionarji, kje in kako so se povezovali, kak-j^oje bn0 sodelovanje z višjimi vodstvi KPS in KPJ, kako je nastajal SKOJ. Qkšna je bila vloga španske revolucije in njenih udeležencev itd. Veliko je Osta/o še nedorečenega in veliko vtisov in spominov bo treba še zbrati. To je ^Gloga nas vseh, so dejali, od udeležencev revolucionarnega vrenja, do zgo-dovinarjev in mlajših generacij. To bo najlepša oddolžite v partiji in Titu! (jk) ** Foto: F. Perdan
Kranj — V ponedeljek, 28. februarja, je bil v domu JLA v Kranju zbor pripadnikov Varnostne obveščevalne službe Osvobodilne fronte slovenskega naroda s področja Gorenjske. Udeležili so se ga mnogi pripadniki te službe, ki je bila med vojno za uspešen boj in odpor proti okupatorju izredno velikega pomena. Hkrati pa so izvolili tudi pokrajinski odbor VOS OF za Gorenjsko in delegate za republiški odbor VOS OF.
Po pozdravu, ki je veljal pripadnikom Varnostne obveščevalne službe s področja Gorenjske in gostom, med njimi so bili tudi član odbora VOS OV za Slovenijo Ivo Svetina, predsednik pokrajinskega odbora aktivistov nekdanjih okrožij OF Franc Perovšek, predstavniki gorenjskih občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij ter drugi, je najprej spregovoril zbranim načelnik Uprave javne varnosti Kranj Stane Mihalič. Poudaril je, da je Varnostna obveščevalna služba, čeprav kot mlada organizacija, med vojno dosegala izjemne uspehe in po izvirnosti prekašala »mnoge druge kadre«. Le po zaslugi njenih članov so bile neštetokrat preprečene akcije gestapa in okupatorja. Člani Varnostne obveščevalne službe so namreč stalno preprečevali in razbijali številne akcije gestapa in okupatorja.
»Vaše izkušnje so izredno velike in dragocene,« je poudaril Stane Mihalič. »Le-te so danes lahko izredno velikega pomena pri krepitvi našega sistema družbene samozaščite in obrambnega sistema nasploh. Zato nam s svojimi izkušnjami lahko veliko pomagate.«
V nadaljevanju je o pomenu Varnostne obveščevalne službe, ki je bila ustanovljena takoj po začetku vojne, že takoj leta 1941, spregovoril Roman Smid. Orisal je njen razvoj in spregovoril o pomenu dela njenih pripadnikov. Obenem pa je tudi poudaril, da je bil »krvni davek« med
Mladi iz Loma in Lepenke sodelujejo
Tržič — Čeprav občinska konferenca ZSMS Tržič že nekaj časa priporoča sodelovanje med osnovnimi organizacijami ZSMS v delovnih kolektivih in krajevnih skup nostih, je bilo na tem področju bore malo narejenega. Edina povezava se kuje v občinski konferenci pri skupnih akcijah, medtem ko dvo ali trost ranskih sodelovanj ni. Zato pomeni sklep o sodelovanju med mladimi i/. Loma in TOZI) Lepenka prijetno popestritev delovanja tržiš ke mladine. Obe organizaciji ZSMS sta oblikovali posebno komisijo, ki je že pripravila program sodelovanja na kulturnem, športnem, družabnem in izobraževalnem področju. Sodelovanje mladih tudi prispeva k uresničevanju ustavnega načela o povezanosti krajevnih skupnosti z organizacijami združenega dela.
•mv
V ponedeljek, 28. februarja, je bil v domu JLA v Kranju zbor pripadnikov VOS OF za Gorenjsko. - Foto: F. Perdan
pripadniki VOS med zadnjo vojno vihro na Gorenjskem zelo velik. Zato je treba delo varnostnikov, delo, ki je lahko dragocena izkušnja pri uveljavljanju družbene samozaščite in narodne zaščite v krajevnih skupnostih, OZD in TOZI), Se toliko bolj ceniti.
Prav zdaj je v pripravi zbornik o delu pripadnikov VOS na Gorenjskem. V prvem delu naj bi bil zajet zgodovinski prikaz, v drugem delu delo VOS, tretji del pa naj bi obsegal literarno gradivo. Zbornik bo po predvidevanjih izšel v kratkem. S tem bo veliko delo »vosovcev« še veliko bolj osvetljeno in mu bo dana
prava vrednost. Seveda pa bo prav gotovo podatke v prihodnje še tudi mogoče dopolnjevati. Kajti mnogi spomini so že zbledeli, mnogo stvari pa bo ostalo za vedno skritih spričo tega, ker je veliko pripadnikov VOS s področja Gorenjske izgubilo življenje že med vojno, mnogg pa jih je umrlo tudi v kasnejših letih.
Zbrani na zboru so se prav tako zavzeli, da je potrebno čimprej na Gorenjskem urediti muzej revolucije.
Ob koncu so izvolili še odbor VOS O F za Gorenjsko in delegate za republiški odbor VOS OF.
J. Govekar
Referendum v B itn j ah
BITNJE - V nedeljo, 6. marca, bo v krajevni skupnosti Bitnje referendum, na katerem se bodo prebivalci s tega področja odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka za popravilo, ureditev in asfaltiranje cest, poti in priključkov na te »prometne žile«. Stroški asfaltiranja, dolžina cest in poti znaša 8000 metrov, njihova površina pa je 20.000 kvadratnih metrov, naj bi znašali po sedanjih izračunih 3,400.000 din. S samoprispevkom bo mogoče zbrati 3,300.000 din, ostali denar pa naj bi dobili iz drugih virov.
Će bo referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka uspel, v to pa skorajda ne gre dvomiti, saj so prebivalci trdno prepričani, da bo lahko krajevna skupnost lahko le na ta način v prihodnje še bolj napredovala, bodo Bitenjčani plačevali samoprispevek pet let. Vsa predvidena dela pa bodo po sedanjih predvidevanjih, v primeru seveda, da bodo zagotovljena v najkrajšem času tudi manjkajoča sredstva, končana že v sredini leta 1980.
Zaposleni naj bi plačevali po 2 odstotka od neto mesečnih osebnih dohodkov, upokojenci, katerih pokojnina je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom, po
1 odstotek od pokojnine, kmetje pa 8 odstotkov od katastrskega dohodka in od dohodka od posekanega lesa, obrtniki po 2 odstotka od davčne osnove, pavšalni znesek 4000 din pa bodo plačali tudi vsi občani, ki v času trajanja plačevanja samoprispevka ne prebivajo v krajevni skupnosti, a bodo v tem času dobili gradbeno dovoljenje.
Glasovalna mesta pri Janezu Trilerju v Zgornjih Bitnjah, v gasilskem domu v Srednjih Bitnjah ter pri Jožetu Lampetu v Spodnjih Bitnjah bodo odprta od 7. do 19. ure. Seveda pa je mogoče pričakovati, da bodo volilni upravičenci glasovali čimprej. -j g
XVI. MEDNARODNI KMETIJSKI IN GOZDARSKI SEJEM OD 8. DO 17 APRILA
Naročnik:
Osimski sporazumi postali stvarnost
Titu tretjič red narodnega heroja
Borci in njihove organizacije se enoglasno pridružujejo predlogu, naj bi tovarišu Titu dodelili tretjič red narodnega heroja. S tem borci potrjujejo svojo revolucionarno pripadnost za pot do zmag in uspehov, po kateri nas tovariš Tito vodi že štirideset let.
Milan Samec generalni
konzul v Celovcu
Ta teden je prevzel svojo dolžnost novi jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Milan Samec, ki je bii dosedaj namestnik republiškega sekretarja SR Slovenije za mednarodno sodelovanje.
Cene prehitro naraščajo
Če se bo vse še naprej tako hitro dražilo kot januarja in februarja, bodo cene že marca dosegle predvideno letošnjo raven. Zato republiški komite za trg in cene predlaga, naj bi se naročnina za RTV podražila kvečjemu za 20 ali 30 din, časniki naj bi ostali pri sedanji ceni, pač pa naj bi jih podprli s 500 do 600 milijoni dinarjev, zveza stanovanjskih skupnosti pa naj bi preučila največ 30- odstotno povečanje stanarin in naj bi to povečanje uveljavila šele sredi leta.
Predhoden vpis
Obe slovenski univerzi bosta v kratkem objavili razpis za predhoden vpis v prvi letnik. To je pomembna novost in poskus, da bi že v letošnjem letu napravili korak naprej pri načrtovanju usmerjenega izobraževanja na visokošolski stopnji. S predhodnim vpisom bosta univerzi evidentirali kandidate za študij na posameznih smereh, potem pa bosta skupaj z združenim delom skušali uskladiti želje študentov in potrebe gospodarstva in negospodarstva.
Dražje vožnje in kurjava
Od 1. marca dalje plačujemo za liter navadnega bencina 6,70 din kar je skoraj 37 odstotkov več kot prej. Za super bencin je treba odšteti 7 dinarjev ali 34,6 odstotka več. Podražilo se je tudi plinsko olje. Olje D-l stane 4,30 dinarja, olje D-2 4^0 din in olje D-3 4,15 dinarja. Cena za liter kurilnega olja se je povečala na 2,80 dinarja.
Priprave na XI. kongres ZKJ
V sredo je bila v Beogradu prva seja odbora predsedstva centralnega komiteja ZKJ za pripravo XI. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Sejo je vodil sekretar izvršnega komiteja CK ZKJ Stane Dolanc. Na seji so sprejeli orientacijski program priprav ter se dogovorili o organizaciji dela odbora in njegovih organov.
Kmetje bodo pomagali
V zaječarski občini bodo v spomladanski setvi uporabili več kot 2000 zasebnih traktorjev. Kmetje so se odločili, da bodo sodelovali s svojimi traktorji pri setvi na družbenih posestvih potem, ko so delegati občinske skupščine sprejeli sklep, da bodo vse, ki bodo priskočili na pomoč, oprostili davka na traktorje. Tak sklep so sprejeli, da bi lahko posejali tudi vse tiste površine, ki jih jeseni zaradi izredno slabih vremenskih razmer niso obdelali.
V ponedeljek so na slavnostni seji delavskega sveta PTT Kranj podelili častno priznanje Iskri Kranj za dolgoletno uspešno medsebojno sodelovanje pri razvijanju najsodobnejše tehnologije in telekomunikacijske opreme, usposabljanju kadrov doma in v tujini, projektiranju in preskušanju novih izdelkov. Priznanje je direktorju Iskre Aleksandru Mihevu izročil predsednik delavskega sveta PTT Zvonko Blenkuš. (Ib) — Foto: F. Perdan
Jesenice
V ponedeljek, 28. februarja, je bil zbor občanov krajevne skupnosti Dovje-Mojstrana. V osrednji točki dnevnega reda so zbrani obravnavali osnutek predloga družbenega načrta razvoja občine Jesenice za leto 1977, poleg tega pa so govorili še o programu komunalnih del in o finančnem poročilu za preteklo leto ter o novem planu za leto 1977. V osnutku predloga družbenega načrta je občane zanimal predvsem tisti del, ki se nanaša na krajevno skupnost Dovje-Mojstrana. Poleg tega so zbrani opozorili tudi na več krajevnih proglemov s področja komunalne dejavnosti, ki se prepočasi rešujejo. Omenili so neurejeno avtobusno postajališče na Dovjem, prepočasna dela pri regulaciji Save na območju krajevne skupnosti ter nekaj neurejenih poti. Odgovorni pri svetu krajevne skupnosti so se zavzeli, da bodo pospešili reševanje teh problemov, ki v glavnem niso odvisna le od sveta krajevne skupnosti, temveč tudi od drugih dejavnikov izven nje.
Na zadnji seji predsedstva OK ZSMS so člani največ časa namenili pripravam na sklic druge seje občinske konference, ki bo 9. marca. Na njej bodo največ razpravljali o vključevanju mladih v obrambne priprave, govorili pa bodo tudi o programu dela občinske konference ZSMS v naslednjih mesecih. Do 9. marca se bodo na ločenih sejah sestale tudi vse tri področne konference, ki bodo prav tako začrtale program aktivnosti v naslednjih mesecih za svoje področje. Konferenca mladih delavcev se je že sestala in sprejela zelo obširen in tudi zahteven program akcij do poletnih mesecev. J. R.
kofja Loka
V torek, 8. marca, bo redna seja komiteja občinske konference ZKS Škofja Loka, na kateri bodo ocenili vsebinsko in organizacijsko sodelovanje med občinami Gorenjske, ocenili samoupravne dogovore in sporazume, pregledali aktivnost članov aktiva delavcev neposrednih proizvajalcev ter se pogovorili o programu praznovanja 40-letnice ustanovnega kongresa KPS.
D. S.
Tržič
Na zadnji seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Tržič so v svet Zavoda za kulturo in izobraževanje Tržič imenovali predsednika občinskega sveta Zveze sindikatov Tržič Jožeta Zupančiča. Za predsednika iniciativnega odbora za ustanovitev kluba samoupravljalcev pa so izvolili Jožeta Eržena iz Bombažne predilnice in tkalnice. Pri občinskem svetu bo tudi začel delovati koordinacijski odbor za spremljanje uresničevanja stanovanjske politike. Prva naloga novega odbora bo organizacija javnih razprav o stanovanjski politiki v tržiški občini.
V sredo, 2. marca, je bila v Tržiču seja komiteja občinske konference ZKS. Člani komiteja so razpravljali o gradivu o medobčinskem sodelovanju, ki so ga pripravili skupščina in družbenopolitične organizacije. Gradivo je bilo obravnavano že na pretekli seji komiteja, vendar so člani komiteja menili, da zasluži popolnejšo in bolj vsestransko razpravo. -jk
ir
SGP TEHNIK
Škofja Loka
Odbor za medsebojna razmerja TOZD Gradbeništvo
vabi k sodelovanju:
1. kalkulanta
Pogoji: gradbeni inženir in 2 leti delovnih izkušenj v operativi ali gradbeni tehnik in 4 leta delovnih izkušenj v operativi.
2. SS laboranta v betonarni
Pogoji: srednja izobrazba gradbene smeri in 2 leti delovnih izkušenj
3. minerja
Pogoji: KV miner z opravljenim potrjenim izpitom za minerja in 2 leti delovnih izkušenj.
Prednost imajo kandidati, ki obvladajo tudi delo na kompresorju ali drugem stroju gradbene mehanizacije.
4. VK strojnega ključavničarja
Pogoji: visokokvalificirani strojni ključavničar in \\ leta delovnih izkušenj, zaželjeno z gradbenimi stroji ali kvalificirani strojni ključavničar in najmanj 5 let delovnih izkušenj, zaželjeno z gradbeni,,n st roji.
5. KV strojnika težke gradbene mehanizacije
Pogoji: opravljen potrjeni izpit za strojnika težke gradbene mehanizacije in najmanj 2 leti delovnih izkušenj.
6. voznika motornih vozil
Pogoji: končana šola za poklicne voznike C in K kategorije in 2 leti delovnih izkušenj.
Vsa objavljena delovna mesta se zasedejo za nedoločen čas in velja 3 mesečno poskusno delo.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah na SGP TEHNIK kadrovska služba, 64220 Škofja Loka, Stara cesta 2, v roku 15 dni od objave. Zaželjeno je, da se kandidati osebno zglasijo na razgovor v kadrovsko službo. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po izbiri kandidatov.
RIM, BEOGRAD — Senat republike Italije in poslanska zbornica sta soglasno izglasovala ratifikacijo sporazumov med Italijo in Jugoslavijo, ki so bili podpisani 10. novembra leta 1975 v mestu Osimu pri Anconi. Zakon o ratifikaciji bo v kratkem podpisal se predsednik italijanske republike Leone, nato pa bo italijanski zunanji minister Forlani obiskal Jugoslavijo in izmenjal ratiflkacijske listine s predstavniki Socialistične federativne republike Jugoslavije!
V torek. 1. marca, pa sta se v Beogradu sestala zbor republik in pokrajin in zvezni zbor skupščine SFRJ. Soglasno sta sprejela zakon o ratifikaciji sporazumov iz Osima. Uvodni govor je imel podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minu'. Dejal je, da se zakon o ratifikaciji sporazumov med republiko Italijo in Jugoslavijo nanaša na Številne dokumente. Mednje sodijo pogodba med SFRJ in republiko Italijo z desetimi prilogami, sporazum o pospeševanju gospodarskega sodelovanja med SFRJ in republiko Italijo, h kateremu sodijo tudi protokol in Štiri priloge, nanaSajo se pa na svobodno cono, sedem ločenih prilog, ki se nanaSajo na vprašanja, izvirajoča iz zakona o ratifikaciji in osimskih sporazumov, in sklepni akt ratifikacijskega zakona. Zvezni sekretar za zunanje zadeve MiloS Minič je delegate opozoril, da je minilo trideset let od sklenitve mirovne pogodbe med Jugoslavijo in Italijo (10. februar leta 1947). NaSa vlada je takrat v obrambo miru zavestno sprejela reSitev meje z Italijo in soglaSala z oblikovanjem svobodnega tržaškega ozemlja. Vendar se je kmalu pokazalo, da je tržaško ozemlje stalna klica nevarnosti, kar se je potrjevalo v zaostrenih odnosih v letih 1948,1952 in 1953. Po mirni rešitvi teh sporov je nastala znana Londonska deklaracija oziroma Londonski memorandum, ki je bil podpisan 5. oktobra leta 1954. Memorandum je ponudil široke možnosti ekonomskega, kulturnega in političnega sodelovanja med sosednjima državama. V memorandumu je govora tudi o položaju narodnostnih skupin pri nas in v Italiji. Koje bil tržaški problem rešen, so se zaceli odnosi med državama ugodnejše razvijati. Omenimo naj le videmski sporazum o maloobmejnem prometu oseb in goriški ter tržaški sporazum o maloobmejnem blagovnem prometu, oblikovanje italijansko-jugoslovanskega odbora za manjšinska vprašanja, obsežno in vsestransko gospodarsko, industrijsko in drugo sodelovanje itd. Veliko pomenijo podatki, da skoraj 60 italijanskih mest sodeluje z jugoslovanskimi, kjer so že vzpostavljeni ali pa se kujejo pobrat imski odnosi.
Dosedanje odnose med državama ob Jadranu je najlepše orisal predsednik republike Tito pred obiskom v Italiji leta 1971. »Sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo temelji na načelih koeksistence.c je dejal predsednik Tito. »Jugoslavija in Italija sta dali klasični vzor, kakšni morajo biti odnosi med državama z različnimi družbeni sistemi!« Utrjevanje odnosov in sodelovanje je bilo v določnih primerih moteno, vendar to zaradi dobre volje in pripravljenosti obeh strani začrtane politike ni moglo vreči s tira.
Besede, ki jih je leta 1974 izrekel Edvard Kardelj ob dvigovanju glasov nasprotnikov sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, še drže. Tovariš Kardelj je takrat dejal: »Mi smo z meddržavnimi pogodbami sprejeli nastalo stanje in menili, da je tako stanje lahko izhodišče za vse nase odnose z Italijo. To smo storili zaradi tega, ker smo verjeli in se danes verjamemo, da bo Evropa v drugi polovici dvajsetega stoletja bogatejša za spoznanje, da je treba prenehati s spreminjanjem meja, pač pa začeti z njihovim ukinjanjem in ustvarjanjem pogojev za svobodno gibanje ljudi, ne glede na njihovo nacionalno in državno pripadnost!«
Te besede so srž našega prepričanja, ki so ga sprejeli naši delovni ljudje in občani, da je mogoče doseči z dobro voljo tvorno prijateljstvo brez pomoči pokroviteljev. Meja med Jugoslavijo in Italijo, ki je bila desetletja jabolko spora in pogostih vznemirjanj, je po Osimu in ratifikaciji sporazumov v Rimu in Beogradu postala dejansko meja povezovanja in sodelovanja. To mejo smo mi sprejeli že ob Londonskem memorandumu in vsakodnevno zatrjevali, da ta meja ni pregrada, temveč vez med bratskimi narodi, ljudmi in prijateljskima državama.
Osimski sporazumi, obogateni s številnimi pogodbami, protokoli in aneksi, natančno urejujejo in določajo sodelovanje med državama na temeljih sožitja, potrjujejo moč treznih in dobronamernih političnih odločitev brez vmešavanja tretjih sil, izničujejo demarkacijsko črto in uzakonjujejo odprto mejo, opredeljujejo najrazličnejše odškodnine našim in italijanskim državljanom in še posebej poudarjajo pomen narodnostnih manjšin, kijih sporazumi iz Osima imenujejo »most povezovanja med narodi«. Londonski memorandum je prenehal veljati. Osim je uzakonil dobro voljo in sodelovanje gospodarstva ter vseh drugih dejavnosti z naše in italijanske strani meje.
Osim je zmaga demokratičnih sil republike Italije in dolgoročne usmeritve naše zunanje in notranje politike. Osim pa je tudi nov poraz tistih sil, ki netijo požare in so pomendrali načela o prijateljstvu, enakopravnem sodelovanju in sožitju med narodi!
Prireditve ob dnevu žena
V teh dneh bodo slovesne proslave in prireditve v počastitev dneva žena, mednarodnega praznika žensk, 8. marca, tudi po vsej Gorenjski. Pripravili jih bodo v številnih vzgojno varstvenih ustanovah, šolah, krajevnih skupnostih, raznih ustanovah, delovnih organizacijah in drugod. Vseh ni moč našteti. Zato poglejmo le nekatere.
JESENICE
Proslave v počastitev dneva žena bodo domala po vseh delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih v jeseniški občini. Najmlajši, učenci in dijaki ter člani kulturno umetniških društev pripravljajo prisrčne kulturne programe za proslave, ki bodo v teh dneh. Jutri ob 17. uri bo v mali dvorani delavskega doma na Jesenicah v počastitev praznika odprta tudi razstava gobelinov in klekljanih izdelkov, ki so jo pripravile članice odseka za ženska ročna dela pri DPD »Svoboda« Tone Cufar z Jesenic. Ob otvoritvi razstave bo pripravil krajši koncert ženski pevski zbor Jesenice. V domu upokojencev na Javorniku pa bodo odprli razstavo ročnih del članov društva upokojencev.
KRANJ
Združeno podjetje Iskra iz Kranja bo že danes ob 10. uri pripravilo v Ljubljani ob dnevu žena srečanje delegatk iz vseh TOZD ZP Iskra. Na njem se bodo pogovorili o uveljavljanju žensk v delovnem kolektivu. Srečanja se bodo udeležili tudi mnogi predstavniki družbenopolitičnega življenja iz republike ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih in poslovodnih organov kolektiva. Jutri zvečer bo v osnovni šoli Lucijan Seljak v Stražišču gostoval Ladko Korošec. Prireditev se bo začela ob 19. uri, znani operni pevec pa bo predvajal nekaj filmov s svojih potovanj in zapel nekaj arij iz znanih oper. V nedeljo, 6. marca, ob 17. uri pa bo v prostorih zadružnega doma v Cerkljah uprizoritev komedije Cvetka Golarja »Dve nevesti«. Žene bodo imele prost vstop.
RADOVLJICA
Praznovanje dneva žena v radovljiški občini bo imelo predvsem delovno obeležje, nam sporoča naš sodelavec Jošt Rolc. V mnogih delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih se bodo pogovorili o težavah, ki predvsem tarejo žene. Osrednja proslava v počastitev praznika bo v ponedeljek, 7. marca, ob 17. uri v avli osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici. O pomenu praznika, položaju žena v naši družbi ter drugih jubilejih bo spregovorila udeleženka NOB in družbenopolitična delavka Kati Bem. Zaslužnim družbenopolitičnim delavkam Mariji Ani Globočnik, Lojzki Hrovat, Darinki Jensterle, Bernardi Kastelic, Stani Vukovič in Rezki Zorko pa bodo podelili posebna priznanja. Pripravljen bo tudi bogat kulturni program. Že danes ob 18. uri bo v Festivalni dvorani prav tako svečana proslava v počastitev dneva žena. Tudi tu bodo najzaslužnejšim družbenopolitičnim delavkam podeljena posebna priznanja, v kulturnem programu pa bo poleg domačih pevcev in recita-torjev nastopil še pevski zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane. V torek, 8. marca, ob 18. uri bo v avli osnovne šole dr. Josip Plemelj na Bledu otvoritev razstave partizanske grafike akademskega slikarja Iveta Subica. Proslava bo jutri prav tako v kulturnem domu na Bohinjski Beli. Zavzeti aktivistki SZDL Olga Knafelj in Pavla Medja bosta ob tej priložnosti prejeli priznanja, slavnostna govornica pa bo Ljubica Belšak. Prireditve v počastitev praznika se bodo v radovljiški občini vrstile še ves prihodnji teden.
ŠKOFJA LOKA
Svečane proslave v počastitev 8. marca bodo prav po vseh krajevnih skupnostih škofjeloške občine in po mnogih delovnih organizacijah ter drugih ustanovah. Povsod pripravljajo bogate kulturne programe. Ponekod bo seveda še posebno slovesno. Jutri ob 18. uri bodo v 2ireh odprli razstavo fotografij domačinke Brigite Grošelj, ob 19. uri pa bo v dvorani DPD Svoboda v Žireh svečana proslava, ki jo pripravlja krajevna konferenca SZDL. Jutri ob 19. uri bo proslava tudi pri Sv. Duhu. V nedeljo, 6. marca, bodo v Poljanah odprli razstavo slikarskih del Tončke Jesenko z Bukovega vrha, nato pa bo svečana proslava z bogatim kulturnim programom. Ob 16. uri bo v Retečah uprizoritev dramskega dela Avtomobilist. Gostovali bodo gledališčniki iz Sv. Duha. Mladi v Trebiji v Poljanski dolini pa bodo že ob 15. uri pripravili »kviz tekmovanje«.
TRŽIČ
Danes ob 17. uri bodo v paviljonu NOB v Tržiču odprli razstavo »likovno ustvarjanje predšolskih otrok«. V kratkem programu bodo nastopili najmlajši Tržiča-ni. Sicer pa bodo tako kot povsod dan žena proslavili po vseh delovnih organizacijah, še posebno tam, kjer je zaposlenih veliko žensk. Proslave pa pripravljajo tudi učenci po šolah. J. Govekar
Večja pozornost klimatskemu zdravljenju borcev
Kranj — Na sestanku občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV, ju ga je vodil njegov predsednik Jože Marjek, so borci sprejeli pravilnik 0 pogrebih umrlih članov. Pravilnik določa za vse člane enake posmrtne Počastitve: sodelovanje prapora z žalnim trakom, položitev borčevskega venca k mrliškemu odru, častna straža ob mrliškem odru in poslovilne besede. Za tako organizacijo Pogreba je vsekakor potrebno predhodno soglasje najožjih sorodnikov umrlega člana. Pravilnik nadalje določa postopek samega pogrebnega obreda, po katerem na čelu pogreba nosi zastavonoša jugoslovansko zastavo, za njo se zvrste zastavonoše [n praporščaki, godbeniki, pevci, de-leRacija z vencem ZZB NOV, nosači vencev (oz. voziček z venci), nosilec °dlikovanj in priznanj, drugi predstavniki, voziček s pokojnikom, naj-°2ji sorodniki in drugii udeleženci Pogreba. Predviden je tudi obred ob odprtem grobu v primeru, ko v pogrebni slovesnosti sodelujejo tudi predstavniki verskih skupnosti.
DA ZA MUZEJ REVOLUCIJE GORENJSKE
Borci so podprli zamisel o ustanovitvi Muzeja revolucije Gorenjske, ki naj bi svoje mesto in prostore dobil v Begunjah, v stavbi bivše ženske
Mladinska konferenca
Tržič — Danes, 4. marca, bo redna letna konferenca Zveze socialistične mladine Tržič. Mladi bodo na konferenci sprejeli delovni program konference in njenih organov ter finančni načrt za leto 1977. Delegati bodo na današnji konferenci razpravljali tudi o vključevanju mladih v praznovanje letošnjih pomembnih obletnic: 40, obletnice ustanovitve KPS, 40. obletnice prihoda tovariša Tita na čelo partije in 85. obletnice Titovega r »jstva. - mv
Ni več veliko časa
Zakon o združenem delu narekuje temeljito preobrazbo odnosov v združenem delu. Potrebno bo temeljito, zavzeto in poglobljeno delo pri pripravi samoupravnih rešitev v vsaki OZD. Za to pa bo potreben določen čas, ki ga ni več veliko.
Na to in še na mnoge objektivne zapreke in posebno subjektivne pomanjkljivosti v našem delu, je opozarjal podpredsednik IS SRS Roman Albreht na pogovoru z novinarji v Ljubljani. Kot predsednik komisije za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu SFRJ se je še posebej zavzel, da poleg republiške komisije tudi občinske skupščine imenujejo operativne in mobilizacijske štabe, ki naj bi Poleg nadzora nad izvajanjem zakona nudili tudi ustrezno strokovno pomoč, predvsem Manjšim OZD. Večje organizacije združenega dela pa naj m take komisije oz. operativne skupine organizirale same.
Na vprašanje, kje začeti, je Roman Albreht odgovoril, da Pri »temeljih in ne na strehi«. To pomeni da je najprej treba urediti in uzakoniti osnovne ekonomske odnose, ki temeljijo tudi na rezultatih minulega Jela delavcev OZD. To pa hkrati pomeni tudi boj proti uravnilovki, ki je je vse Preveč v mnogih kolektivih. Tudi »državni instrumenti« yečkrat podpirajo tako usmeritev z davčno politiko obremenjevanja boljšega in kvalitetnejšega in s tem bolje plačanega dela. Vsekakor je treba uresničiti načelo plačila Po delu, po katerem naj bi . olJše in skrbnejše gospodarenje prinašalo OZD večji dogodek, v okviru tega dohodka Pa
kaznilnice in med nemško okupacijo znane mučilnice. Borci idejo Pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko podpirajo, saj so Begunje kot celota spomenik, ki ga je treba vsestransko zaščititi. S to idejo nameravajo seznaniti tudi republiške organe.
POHVALNO O DISPANZERJU
Na sestanku so pohvalili tudi delovanje dispanzerja za borce in izrazili zadovoljstvo, da so se odnosi zadovoljivo uredili. Sicer pa zahtevajo nekaj več pozornosti pri pošiljanju borcev na klimatska zdravljenja, za kar bo treba, posebno v zvezi s financiranjem takega zdravljenja, najti ustrezne zadovoljive rešitve s skupnostjo socialnega zavarovanja v Kranju.
ustrezno nagrajevanje za
opravljeno delo. Pomeli1 Pa tudi, da moramo uve-*J*viti plačilo po delu in ne J^no po funkciji, položaju ali spričevalu. IS.
PRIJAVE ZA LETOVANJE V NOVEM GRADU
Obstoječe objekte in opremo v počitniških hišicah v Novigradu bodo v najkrajšem času obnovili v sodelovanju z vsemi gorenjskimi občinskimi odbori ZB. Tako bo bivanje v njih prijetnejše in udobnejše. Ker pa je vsako leto interesentov precej več kot zmogljivosti, je predsedstvo odločilo, da bo preverilo vse pravočasno prispele »prijave« in določilo upravičence. Prednost pri tem bodo imeli tisti člani in njihovi svojci, ki že dalj časa niso koristili počitniških ugodnosti v Novigradu in tisti člani, ki aktivno delujejo v organizaciji. Sicer pa je še nekaj težav okoli teh letovanj: večina želi na morje samo julija in avgusta. I. S.
Izvršni odbor Komunalne skupnosti Kranj
razpisuje
prosto vodilno delovno mesto
tajnika
Pogoji: — visoka ali višja šola ustrezne smeri
— 5 let delovnih izkušenj
— moralno politična neoporečnost Razpis velja do popolnitve delovnega mesta.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe v 15 dneh po objavi na naslov: Komunalna skupnost Kranj,Trg revolucije 1. Ponudbi je treba priložiti:
— dokazila o strokovnosti
— kratek življenjepis
— potrdilo, da kandidat ni v kazenskem postopku
— potrdilo o nekaznovanju.
Vroča lokacija
Problem prostorov Otološkega oddelka Splošne bolnice Jesenice, ki ima svoje prostore v Zdravstvenem domu v Kranju, je vzniknil ob načrtovanju srednjeročnega investicijskega programa za gorenjske zdravstvene zavode. Ob načrtih za širjenje specialističnih ambulant v ZD Kranj je namreč vzniknila misel, da bi se dalo prostore najti (in s tem seveda prihraniti tudi marsikateri investicijski dinar za novogradnjo) že v sami sedanji stavbi ZD. Mišljeni so bili prostori, ki jih že od 1959. leta zaseda Otološki oddelek s sedanjimi 30 posteljami. Vendar se dialog z oddelkom, ki je stacioniran v Kranju že 25 let, ni začel kot dialog med najemnikom prostorov in lastnikom, to je ZD Kranj; kar je edino pravilno, saj je zdravstveno varstvo, ki ga ta oddelek opravlja za zavarovance gorenjske regije, stvar dogovora med izvajalci in porabniki v tem širšem prostoru.
Stvar se je začela zapletati, vendar ne glede potrebnosti takšnega oddelka v gorenjski regiji. Svoj strokovni »da« je po mnenju ljubljanske klinike že dal Zdravstveni svet Gorenjske. Na špici je trenutno le lokacija tega oddelka.
Na zadnjem zboru delovne skupnosti Otološkega oddelka v Kranju v sredo, 2. marca, (udeležili so se ga tudi predstavniki gorenjskega zdravstva) je 25-članski kolektiv rekel odločni »ne« za preselitev na Jesenice k matični ustanovi — to je splošni bolnici Jesenice. Za takšno odločitev (dokončna naj nikakor ne bi šla mimo upoštevanja mnenja kolektiva samega) je več razlogov: posebno vprašljiva je po mnenju kolektiva racionalnost poslovanja po preselitvi na zgornji konec Gorenjske, kamor bi po preselitvi lahko usmerjali le kako četrtino sedanjih pacientov; večinoma le iz radovljiške in jeseniške občine, medtem ko bi pacienti iz ostalih občin zahtevali bolnišnično zdravljenje v Ljubljani (že zaradi bližine). Zaradi tega bi verjetno število sedaj okoli 1000 letno opravljenih operativnih posegov padlo za kakih 40 odstotkov, kar bi pomenilo odliv in to finančni odliv iz regije. Vprašljiv pa bi bil potem seveda finančni rezultat otološkega oddelka in s tem njegova rentabilnost in obstoj ter seveda tudi socialna varnost zaposlenih. Med razlogi, ki jih kolektiv navaja proti preselitvi, so tudi dodatni stroški za adaptacijo v preseljene prostore in pa dodatni storški s prevozi pacientov. Kolektiv sam pa poleg negotovosti, ki traja že kako leto, skrbi tudi socialna varnost, saj se pretežno ženski kolektiv prizadeto sprašuje o svoji prihodnosti, v bodočemu oddaljenemu delovnemu mestu. Večina zaposlenih je iz okolice Kranja. Sprašuje se o možnostih zaposlitve drugje in s tem povezanega preusmerjanja in priučevanja.
Podporo tej odločitvi kolektiva daje tudi centralni strokovni kolegij splošne jeseniške bolnice, ki se sicer strinja s tem, da je lokacija Otološkega oddelka najbolj idealna v matični bolnišnični ustanovi, vendar pa preselitev bolnica odklanja. Pri sedanji dozidavi bolnice namreč niso bili predvideni prostori za Otološki oddelek; razen če se nadzida sedanji še nedokončani objekt.
Kolektiv Otološkega oddelka torej skrbijo posledice preselitve k matični bolnišnični ustanovi. Vendar pa sprejemajo strokovna stališča otologije o organiziranosti te vrste zdravstvene dejavnosti za gorenjsko prebivalstvo. Ob vsem tem problemu pa bodo svoje morali reči tudi neposredni uporabniki zdravstvenega varstva, ki to varstvo tudi finansirajo in ki jim verjetno ni vseeno, ali bodo zdravstvene usluge Otološkega oddelka po zaslugi prizadevnega z delom obremenjenega kolektiva na sedanji ravni, tako strokovno kot organizacijsko. L. M.
SOZD ALPETOUR, ŠKOFJA LOKA TOZD Inženiring žičnic Škofja Loka
objavlja prosta delovna mesta
4 monterjev
Pogoj za zasedbo delovnih mest: KV ključavničar ali orodjar ter 2 leti delovnih izkušenj na enakem ali podbnih delovnih mestih.
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo 2 meseca. Rok za zasedbo delovnih mest je 1. 4. 1977. Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek ALPETOUR, Škofja Loka, Titov trg 4 b - 7 dni po objavi.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev pri
Ljubljanskih mlekarnah
TOZD Mesoizdelki Škofja Loka, Mestni trg 20
razpisuje prosto delovno mesto:
voznik C, E kategorije
Praksa zaželena
Ponudbe pošljite v 7 dneh od objave razpisa na naslov: Odbor za medsebojna razmerja delavcev pri Ljubljanskih mlekarnah TOZD Mesoizdelki Škofja Loka, Mestni trg 20.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
Gozdnega gospodarstva Kranj, TOZD Gozdarstvo Škofja Loka
objavlja
prosti delovni mesti
dveh šoferjev kombiniranega vozila
Pogoj: šofer B, C kategorije
Delo se združuje za določen čas.
Obenem vabi TOZD Gozdarstvo Škofja Loka k sodelovanju privatne voznike, ki imajo kombije za prevoz delavcev na delo.
Kandidati naj pošljejo vloge na naslov GOZDARSTVO ŠKOFJA LOKA, Partizanska 22 v 15 dneh po objavi.
Kadrovsko splošni sektor delovne organizacije
SODO. Ura/o
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
vabi k sodelovanju
1. komercialnega predstavnika
za področje SR Slovenije Pogoj:
— zaključena višja strokovna izobrazba s 5-letno uspešno prakso na zahtevnejših delovnih mestih v komerciali ali
— srednja strokovna izobrazba z daljšo uspešno prakso s področja prodaje gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
— možnost in pripravljenost za delo na terenu
— aktiven odnos do samoupravljanja in da pri delu uveljavlja nazore, ki se skladajo z družbeno-političnimi merili
— uspešno opravljen test
— poskusno delo 60 delovnih dni.
Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati, ki imajo lastno osebno motorno vozilo in telefon.
2. prodajalca
za delo v prodajalni Kranj Pogoj:
— zaključena trgovska šola z 1-letno uspešno prakso v trgovini
— nekaznovanost
— uspešno opravljen test
— poskusno delo 45 delovnih dni.
3. razvojnega tehnologa
za tehnične tkanine v gumarstvu Pogoj:
— zaključena visoka strokovna izobrazba tekstilne smeri z ustrezno uspešno prakso
— sposobnost uvajanja tehnologije v neposredni proizvodnji
— uspešno opravljen test
— poskusno delo 60 delovnih dni.
4. orodjarja
za izdelavo matric in ostalih orodij Pogoj:
— izučen orodjar z daljšo uspešno prakso
— poskusno delo 45 delovnih dni.
5. samostojnega vzdrževalca transportne mehanizacije
Pogoj:
— zaključena poklicna šola avtomehanske stroke s 5-letno prakso na področju vzdrževanja dizel motorjev
— uspešno opravljanje delovnih obveznosti
— uspešno opravljen test
— odslužen vojaški rok..
6. vzdrževalca šibkotočnih naprav
Pogoj:
— zaključena poklicna šola za TT mehanika s 5-letno prakso
— sposobnost za samostojno vzdrževanje telefonskih naprav
— uspešno izvrševanje delovnih obveznosti
— uspešno opravljen test
— odslužen vojaški rok
Delo je samo v dopoldanski izmeni.
7. samostojnega vzdrževalca instrumentov
3-letno prakso
Pogoj:
— zaključena srednja strokovna izobrazba s finomehanske smeri
— uspešno opravljen test
— uspešno izvrševanje delovnih obveznosti
— odslužen vojaški rok.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Pismene prijave sprejema kadrovsko splošni sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška c. 6, najkasneje do 14. 3. 1977.
K sodelovanju vabimo še strugarje in rezkalce z daljšo uspešno prakso.
Združevanje sredstev za usmerjeno izobraževanje
Podpisan samoupravni sporazum o združevanju sredstev za gradnjo prostorov za potrebe usmerjenega izobraževanja — izdelana izhodišča za prehod na nov sistem srednjega šolstva v občini — osnova za dogovarjanje v regiji
Škofja Loka — Na prehod sedanjega sistema srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje so se v škofjeloški občini začeli pripravljati Že v začetku lanskega leta. Februar-
iz glasil
delovnih organizacij
GLASNIK
GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA)
SPREJET GOSPODARSKI NACRT
V Gorenjski predilnici v Skorji Loki ao ob koncu januarja sprejeli svoj gospodarski nacrt za letos. V prihodnjem obdobju nameravajo predvsem bolj »učinkovito« poslovati, dvigniti produktivnost, izboljšati kvaliteto svojih izdelkov ter doseči se boljše rezultate na področju varčevanja. Hkrati pa bodo poskušali doseči tudi se bolj zadovoljiv osebni in družbeni standard Vrednost prodaje naj bi se v primerjavi z lanskim letom v Gorenjski predilnici povečala za približno 12 odstotkov. Predvsem pa v tej škofjeloški delovni organizaciji nameravajo močno povečati izvoz — zlasti se na konvertibilna področja. Le-ta naj bi bil v primerjavi z lanskim letom večji približno za 15 odstotkov. V gorenjski predilnici naj bi ob nespremenjenih cenah letošnji celotni dohodek znašal približno 430,000.000 din. Skofjeločani bodo v tem letu investirali predvsem v nakup novih strojev ter se pripravljali na večje investicije v prihodnjih letih.
SMUČARSKE TEKME Sindikalna organizacija v Gorenjski predilnici je v zadnjih dneh januarja pripravila tradicionalne tekme v smučanju za člane kolektiva. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba odlična. Predilničarji so se pomeril| med seboj v veleslalomu. Med ženskami je zmagala Danica Kopač, med člani Vinko Govekar, med mlajšimi člani Tine Eržen ter med starejšimi člani Ivko Svoljiak.
STRELSKO TEKMOVANJE Strelskega tekmovanja, ki je bilo na strelišču v Vincarjih v Skofji Loki v počastitev škofjeloškega občinskega praznika, so se udeležile tudi tri ekipe iz delovne organizacije Gorenjska predilnica. Strelci so zasedli zelo dobra mesta. Treba pa je povedati, da člani strelske sekcije v Gorenjski predilnici prav zdaj urejajo strelišče v prostorih tovarne. V novourejenem »športnem središču« bo prostor tudi za igranje namiznega tenisa.
SKRB ZA ODDIH DELAVCEV
V Gorenjski predilnici že vrsto let nacrtno skrbijo za oddih in počitnice svojih delavcev. Tako imajo počitničarji možnost, da preživijo svoj dopust ob morju ali v planinah. Pred nedavnim so Skofjeločani, ki so prej imeli svoje počitniške zmogljivosti tudi na Voglu, raje kupili prostore za oddih svojih delavcev v Kranjski gori. Garsonjera je zdaj stalno zasedena. Predvsem so je veseli smučarji (prostora je namreč za šest oseb) pa tudi tisti, ki si zaželijo svežega zraka.
NA DELOVNEM MESTU
*Delo pedagoške svetovalke je zahtevno in tudi dinamično in prav zato sem rada v tej službi,« pravi Mija Artačeva, ki |a skoraj 17 let opravlja ta poklic. »Ob delu je treba Aludirati in se izobraževati, poleg tega pa mora biti pedagoški svetovalec tudi aktiven družbenopolitičen delavec, da lahko spremlja vsa dogajanja, ki vplivajo na razvoj šolstva.«
Mija Artačeva je pedagoška svetovalka za osnovne šole, in sicer za razredni pouk na nižji stopnji. Poleg tega že od vsega začetka spremlja razvoj podaljšanega bivanja v Soli in uvajanje predmeta družbenomoralne vzgoje.
»Podaljšano bivanje smo na Gorenjskem začeli uvajati takoj za Ljubljano in amo pri tem dosegli lepe uspehe. V letošnjem šolskem letu je v te oddelke vključenih 8,7 odatotka otrok na (Gorenjskem. Najbolje je ta oblika dela uapela v kranjski občini, kjer je tudi organizirana in je zajela akoraj 12 odstotkov vaeh šoloobveznih otrok.
Tudi na področju družbenomoralne vzgoje pravzaprav delamo šele prve korake. Učbenikov ni. Težava je tudi, da predmet poučujejo učitelji različnih profilov — od matematikov, do učiteljev razrednega pouka in alaviatov. Zato predmet ne more zaživeti tako kot bi bilo treba. Vendar se v zadnjih letih že kaže napredek.«
Da bi olajšala poučevanje tega predmeta, je Mija Artačeva sama izdelala poseben priročnik za pouk tega predmeta, ki ga že uporabljajo učitelji po vsej Sloveniji; služil pa bo tudi kot eden od virov za izdelavo učbenika družbenomoralne vzgoje. Hruž-benomoralno vzgojo pa predava tudi Studentom pedagoške akademije v Mariboru.
»Največje zadovoljstvo pri delu mi pomeni izredno velik napredek kvalitete pouka. Pri svojih obhodih po šolah se skoraj ne srečam s alabim delom In priznati moram, da ae naši šolniki, Kljub skromnim dohodkom in alabemu družbenemu priznanju za njihovo delo, izredno trudijo in zelo veliko delajo. K večji kvaliteti pouka prispevajo svoje tudi nove in sodobno opremljene šole in ne nazadnje stalno izobraževanje učiteljev. Včaaih, v letih, ko aem bila tudi sama šolnik, smo imeli na razpolago le kredo in tablo.«
Preden je Mija Artačeva postala pedagoška svetovalka, je bila deset let upraviteljica osnovne šole v Lju nem na Gorenj-
ja je bila pri občinski konferenci imenovana posebna komisija, ki je na podlagi splošnih smernic o usmerjenem izobraževanju pripravila osnutek preobrazbe šolstva v škofjeloški občini. To gradivo je bilo potem obdelano v javni razpravi in sta ga sredi tega meseca na skupni seji sprejeli tudi občinska skupščina in skupščina izobraževalne skupnosti. Ta izhodišča bodo služila kot osnova za dogovarjanje v regiji in republiki.
Hkrati s tem pa je bil pripravljen tudi srednjeročni plan izobraževalne skupnosti, v katerem predlagajo, da bi vsi zaposleni v občini prispevali po odstotek od bruto osebnih dohodkov za izgradnjo prostorov, ki bodo potrebni za uspešno izvedbo usmerjenega izobraževanja. Ker pa se je sklepanje o srednjeročnih planih odložilo, je izobraževalna skupnost posredovala združenemu delu poseben samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo prostorov za usmerjeno izobraževanje. Do sedaj je sporazum podpisalo že več kot 85 odstotkov organizacij združenega dela. Ker je s tem zbiranje denarja zagotovljeno, so delegati obeh zborov skupščine izobraževalne skupnosti zahtevali, da je treh« čimprej zagotoviti lokacijo centra usmerjenega izobraževanja.
Organizacija usmerjenega izobraževanja pa naj bi potekala v dveh stopnjah oziroma v dveh smereh. Učenci, ki ne bodo uspešno končali osnovne šole in tisti, ki bodo neuspešni na prvi stopnji usmerjene šole, se bodo izobraževali za ozke profile poklicev po sedanjem zakonu
o poklicnem izobraževanju. Izobraževali naj bi se predvsem za poklice, za katere je izobraževanje v škofjeloški občini že organizirano. To pa so lesarski poklici, industrijski čevljarski poklici in telefonisti, v okviru centra slepih in slabovidnih. Organizirano pa bo lahko tudi izobraževanje za druge poklice ozkega profila, ki jih gospodarstvo potrebuje.
V prvo stopnjo usmerjenega izobraževanja bodo vključili vse učence, razen že omenjenih; to se-pravi tiste, ki ne bodo uspešno končali osnovne šole, nadalje učence, ki se bodo opredelili za takojšnjo vključitev v delo in učence, ki se bodo odločili za takšno obliko izobraževanja, ki že na prvi stopnji zahteva specifično izobraževanje. Prvenstveno pa bodo v prvi stopnji razvijali izobraževanje za strojno kovinarske poklice, lesarske in čevljarske poklice. Izobraževali bodo učence za nadaljnji študij naravoslovno matematičnih znanosti, za pedagoške usmeritve, družbenoekonomske usmeritve ter telesnovzgoj-ne in obrambne usmeritve. Na drugi stopnji pa bodo šolanje za vse te poklice nadaljevali in prav tako bodo nadaljevali z izobraževanjem učencev, ki bodo po končani srednji šoli nadaljevali šolanje na fakultetah.
Usmerjeno izobraževanje naj bi po zastavljenem programu zajelo letno na prvi stopnji okoli 1000 učencev, na drugi pa 600 učencev. To pomeni, da se bo na prvi stopnji usposabljalo kar 85 odstotkov absolventov osnovnih šol, (doslej 40 odstotkov), na drugi stopnji pa 50 odstotkov (doslej 35 odstotkov).
Izobraževanje odraslih pa bodo še naprej razvijali pri delavski univerzi v skladu z novim zakonom o delavskih univerzah ter v skladu s potrebami ob razvoju usmerjenega izobraževanja. L. Bogataj
Zavod za letovanja Kranj
vabi k sodelovanju za delo v zdravstvenih kolonijah v letovišču Novigrad in Stenjak:
zdravnike medicinske sestre pedagoške vodje vzgojitelje
Delo v izmeni traja 20 dni. Rok za pismene prijave je 15 dni od dneva objave oziroma do zasedbe delovnih mest. Informacije lahko dobite tudi na telefon št. 220-52.
skem, potem pa je za tri leta prevzela hospi t arijske oddelke na osnovni Soli Lucijan Seljak v StražiSču in preučevanje učnih načrtov /.a peti razred, opisno ocenjevanje in uvajanje skupinskih oblik pouka 1'ri pravljala je t udi hospitacijske nastope za druge učitelje.
»Ce aem v prvih letih, ko sem začela delati kot pedagoška svetovalka, še naletela na slabo organiziran pouk in sem včasih kar sama prevzela učno uro, sem sedaj pogosto začudena nad domiselnostjo učiteljev za čimbolj nazorno podajanje snovi. Prav kvaliteta pouka in stalen napredek potrjujeta, da dela ne opravljamo zaman.«        L. Bogataj
PEDAGOŠKA SVETOVALKA MIJA ARTAC
Izvoz in uvoz
Škofja Loka — V izvoz se v občini vključuje 17 organizacij združenega dela, od tega 15 industrijskih, neblagovni izvoz pa je v Alpetouru. Lani je gospodarstvo več izvozilo v primerjavi /. letom prej in sicer ža skoraj 10 milijonov dolarjev več, letni plan izvoza pa je preseglo za 18 odstotkov.
V občini največ izvažajo Alpina, LTH in Iskra Železniki in te organizacije tudi največ uvažajo. Prevladuje uvoz s konvertibilnega področja, medtem ko dežele v razvoju v uvozu ne sodelujejo. Usmerjenost izvoza pa ocenjujejo za ugodno in ustreza razvoju. V letošnjem letu pričakujejo nadaljnjo rast izvoza ter več sodelovanja z deželami v razvoju. I). S.
Turistična poslovna skupnost
Škofja Loka — Letos nameravajo v občini ustanoviti turistično poslovno skupnost, ki naj bi poskrbela za širše možnosti za razvoj vseh vrst in oblik turizma ter zlasti povezovala vse tiste, ki sodelujejo in si prizadevajo za razvoj turizma.
Ob tem nameravajo v občini še naprej pospeševati in preusmerjati kmetijstvo in ob tem kmečki turizem kot dopolnilno dejavnost. Za zdaj se je kmečki turizem uveljavil predvsem na kmetijah Starega vrha, kjer je pri sedmih kmečkih gospodarstvih na razpolago 70 ležišč, število gostov pa je vse večje. Letos naj bi se v kmečki turizem preusmerilo še drugih osem kmetij, za katere bodo namenili precejšnja bančna sredstva (za zdaj so jih odobrili v višini 600.000 dinarjev).
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ -z n. sol. o.
v Kranju, Cesta JLA 2
komisija za razpis individualnega
poslovodnega organa
v TOZD Kmetijstvo Kranj
razpisuje vodilno delovno mesto
direktorja
TOZD Kmetijstvo Kranj
Mandatna doba traja 4 leta
Kandidat mora poleg splošnih pogojev za delo, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom, samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom
— da ima visoko šolsko izobrazbo agronomske, živilsko tehnološke, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj v gospodarstu
— da ima višje šolsko izobrazbo agronomske, živilsko tehnološke, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri in 7 let delovnih izkušenj v gospodarstvu
— biti mora moralno neoporečen, družbeno politično aktiven, imeti mora organizacijske sposobnosti in pravilen odnos do samoupravljanja in tradicij NOB
— predložiti mora potrdilo o nekaznovanju in potrdilo, da ni v kazenskem postopku.
Kandidat mora poleg prijave predložiti življenjepis in dokazila o izpolnjevanju predpisanih pogojev.
Prijave sprejema KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, z oznako »za razpisno komisijo«, v 15 dneh od objave
Po sklepih pristojnih samoupravnih organov pa objavlja naslednja prosta delovna mesta:
ZA SDS SKUPNE SLUŽBE
1. referenta za notranjo trgovino
za TOZD Komercialni servis Kranj
2. samostojnega prodajalca
za prodajo mesnih izdelkov, piščancev in in drugih pakiranih živil
3. prodajalca
Poleg z zakonom določenih pogojev za delo se zahtevajo naslednji posebni pogoji:
pod 1.: visoka ali višja šola ekonomske ali komercialne smeri, aktivno znanje srbohrvatskega jezika, 2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj na komercialnem področju, organizacijske sposobnosti, smisel za komuniciranje in kooperativnost, sposobnost presojanja lastnih in tujih odločitev, občasno terensko delo;
pod 2.: KV prodajalec živilske stroke z 1-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, smisel za komuniciranje, sposobnost presojanja lastnih odločitev, zdravstvena sposobnost za delo z živili;
pod 3.: KV prodajalec živilske stroke ali priučeni prodajalec z najmanj 6-mesečnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, smisel za komuniciranje, zanimanje za okolico, vztrajnost, discipliniranost in zdravstvena sposobnost za delo z živili.
Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Na teh mestih je uvedeno poskusno delo od 1 do 3 mesecev.
Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela sprejema splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v 10 dneh od objave.
Razstava fotografij v Žireh
ŽIRI — Jutri ob 18. uri bodo v prostorih zadružnega doma v Žireh odprli razstavo fotografij Brigite Grošelj iz Zirov. Zirovci so jo pripravili v počastitev 30-letnice obstoja tovarne obutve Alpina in mednarodnega praznika žena. Odprta bo do 13. marca vsak dan od 10. do 12. ure in od 14. do 18. ure, ob nedeljah pa od 8. do 15. ure. -jg
Georges Feydeau: Hotel svobodne menjave
Gostuje Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice
Ob predstavi PDG iz Nove Gorice, ko so v Tednu slovenske drame '77 prikazovali Rudolfovo igrico Lenega Čaka dolgčas, je bilo zapisano, da režiser ni imel dovolj dobrega ansambla, da bi piščevo videnje na 8vojski način vsaj gledališko osmi-slil, uogledališčil vsaj syoje spoznanje, če že tekst ni nudiljdrugega kakor vesel namen. Nelagodno je, a vendar razveseljivo, da se bo v pričujočem zapisu pisalo o igralcih, nekateri nastopajo v obeh omenjenih delih, dobro in celo navdušujoče. Ali jih je k »dobri igri« vzpodbudil samo primeren tekst?
Georges Fevdeau je vsekakor avtor, ki tudi — ali zlasti — navdušuje naš gledališki prostor (spomnimo se Bolhe v ušesu in dr.), ob tem pa nas, poleg svojske komediografije sooča s povsem novim ali bolje drugačnim, bolj svobodnim in tudi eksistenčno bolj pomembnim sporočilom, kakor smo jih vajeni od bolj poznanih »nemško« pišočih avtorjev, ki jih - ne da bi vedeli, zakaj — precej bolj poznamo in upoštevamo; verjetno zaradi zgodovinskih okoliščin. (Ker pa sprejemamo tezo Bojana Stiha o Linhartu in o slovenskem gledališču, je toliko bolj zanimivo, zakaj smo se celo do nedavnega odrekali vaudevillu, se še pravzaprav vedno odrekamo gledališkim delom brez tako imenovanih poant, naukov.) Mlajši avtorji, ki smo jih letos spoznali tudi v Kranju, so vsekakor prešli naše »spoznanje dramaturgije« in zahtevo »spregovoriti o večnostnih vprašanjih«, toda ob Moški zadevi in ob Hotelu svobodne menjave (ki je bil napisan že 1894. leta), moramo — ker smo o Kroetzu že pisali — ugotoviti, kako Fevdeau brez lažnih ideoloških izvijanj ostaja zasidran v času, ki je v njem živel in ustvarjal; z načinom pisanja, z obravnavanjem tematike ostaja aktualen, predvsem pa je pravi »nu-dilec« vlog za sposobne igralce.
V Hotelu svobodne menjave se marsikaj dogaja — in pripeti — ne da bi se v resnici karkoli pripetilo. In, ko mi iz privoščljivosti ali zaradi kakršnihžekoli norm pričakujemo »logično« plačilo ali zaplet, se zaključi, kjer se je vse pravzaprav za-
čelo. Izsek iz življenja posameznikov, katerihkoli in kdajkoli. (Seveda ne gre zamuditi priložnosti in zapisati, kako se da tudi ob »nevečnost-nih« tekstih in ob ustvarjajočem režiserju »posodobiti« stoletje, sploh čas, navade ljudi, narediti inteligentno in umetniško predstavo; dobro, radoživo in sodobno predstavo.)
Ker sta se torej avtor in režiser (Aleš Jan) povsem razumela, tudi zaradi dramaturškega vodstva Janeza Povšeta, ker je prevajalec Aleš Berger razumel smisel Fevdeauje-vega pisanja in snovanja, je tako-rekoč že nujno, če spoznamo, kako so bili pravzaprav igralci v resnici prisiljeni biti dobri. In so bili. Recimo: Matjaž Turk (letošnji Sever-jev nagrajenec) je bil neverjetno adekvaten vlogi, pa še norčav in prepričljiv ob tem. Vodil je odzivnost Teje Glažarjeve — ki jo je v pravem trenutku tudi prekinila, če že ne prešla —, pa Dragice Kokot-Šolar-jeve in Toneta Šolarja. Absurdnosti dogajanj se je imenitno priključil Ivo Barišič (pred leti nagrajenec Borštnikovega srečanja), pa, čeprav drugače, Berta Ukmar in nekako tudi Stane Leban, Metka Franko, hčeri in komisar s svojo nerodnostjo.
Scenska rešitev, pa način, kako med dejanji ni odmorov, ter zaključni, predstavitveni in zahvaljujoči, ploskajočemu občinstvu namenjeni mimohod, lučna postavitev in ne navsezadnje songi Svetlane Maka-rovič in Ala Kersnika (sceno je načrtoval Matjaž Turk), dokazujejo že omenjeno sproščujočo inventivnost. Morda tudi neobvezujočo ljubkost, gledališkost v pomenu, ko se hotenje teksta in hotenje uprizoritve srečata in dopolnita v cikličnem sozvočju let.
Ne le tekst, predstava sama nam je danes blizu. Tudi zaradi vrste asociacij, ki jih naj dešifriramo sami. Ker smešenje ni zgolj parodiranje znanih stanj; smeh, ki ga izvablja Hotel svobodne menjave nas — vendarle in: smešno — opozarja, kako smešno in malostno je v resnici naše z vsemi bridkostmi posejano življenje, če le malo upoštevamo igro »nelogične« hudomušnosti, vsevdilj se nam nudeče.        Janez Poštrak
Proračunska miselnost
Jesenice — Ko v občini ocenjujejo delovanje in organiziranost kulturne skupnosti Jesenice, med drugim ugotavljajo, da so udeležbe delegatov na sejah komaj zadovoljive. Medtem ko so delegati zbora izvajalcev pokazali precej aktivnosti, je zbor uporabnikov komaj sklepčen. Značilno je tudi, da delegacije z več delegatskimi mesti pošiljajo manj delegatov, vendar so bile seje večinoma sklepčne. Jeseniški delegati pa zelo redno sodelujejo v kulturni skupnosti Slovenije, posebno v odborih izvršnega odbora kulturne skupnosti Slovenije za film, gledališče, likovno in galerijsko dejavnost ter v svetu akademije za glasbo.
Doslej se skupščina kulturne skupnosti Jesenice še ni dovolj uveljavila kot enakopravni zbor občinske skupščine, razen ob sprejemu odloka o opravljanju nalog arhivskega varstva v jeseniški občini. Vendar pa je potrebno omeniti, da je ob vseh problemih in težavah vendarle delegatska povezanost dobra in učinkovita.
Ker v organizacijah združenega dela in v temeljnih organizacijah združenega dela še niso začeli temeljito obravnavati kulturne politike in kulturne programe vključevati v svoje programe, le-te pripravljajo izvajalci in sprejemajo po razpravi v združenem delu. Uporabniki kulturnih dejavnosti se še vedno ne zavedajo povsem, da so nosilci oblikovanja in razporejanja dohodka, zato tudi zakonsko določene kulturne dejavnosti razumejo kot obremenitev. Na drugi strani pa izvajalci le počasi spoznavajo, da gre le za prednostne dejavnosti, ki jih opredeljuje zakon. Na Jesenicah ocenjujejo, da so kulturne storitve kvalitetne, da je dejavnost širša in plodnejša, vendar bolj v občinskem kot v republiškem merilu. Vsekakor bi si želeli, da bi o srednjeročnem programu kot tudi o vseh drugih sporazumih in dogovorih aktivno sodelovali vsi delavci v združenem delu in vendarle Že opustili proračunsko miselnost ter bolj razpravljali o programu dela kulturne skupnosti.
V jeseniški kulturni skupnosti si tudi že prizadevajo, da bi ustanovili temeljne skupnosti za knjigo in kulturni tisk, za gledališče in gledališko vzgojo, za glasbo in za likovno in galerijsko dejavnost. Ko jih bodo ustanovili, bodo delegacije pred novimi odgovornimi nalogami, obenem pa bodo morali tudi razmisliti o skupnih službah, kajti dva delavca jeseniške kulturne skupnosti ne bosta mogla opravljati številnih nalog.
Na Jesenicah predvsem poudarjajo, da je ob vidnem napredku v sami kulturni skupnosti, tako ob njenem organiziranju in delovanju, še vrsta težav. Ne tako nepomembna in neznatna je še vedno v proračunski miselnosti, v zgrešeni obravnavi kulturnih programov po organizacijah združenega dela, kjer se še vedno obnašajo tako kot bi bile negospodarske dejavnosti oziroma družbene dejavnosti več ali manj nepotrebne. Ob tem pa vztrajno pozabljajo, da organizacije na kulturnem področju pridobivajo lastne dohodke z neposredno prodajo storitev, čeprav cene teh storitev niso niti stroškovne niti ekonomske in niti ne dogovorjene. D. S.
ŽIVILA Kranj
Vsem ženam iskrene čestitke za 8. marec
ALPETOUR
Hotel Creina Kranj
ECREinfl
Ob 20. uri v torek, 8. marca
ples
v restavraciji hotela
Rezervacije miz v recepciji hotela telefon
23-650.
Delavska univerza
Tomo Brejc Kranj
vpisuje kandidate v naslednje tečaje za
— telefoniste v delovni organizaciji
— kinooperaterje za 16 mm filme
— voznike motornih čolnov
Prijave sprejemomo do 15. marca 1.1.
Vse informacije dobite na telefon 21-243 oz. 21-273
V Tržiču bo razstavljal akademski slikar Janez Knez
V petek, 18. marca, bodo v tržiški galeriji v paviljonu NOV odprli razstavo slik akademskega slikarja Janeza Kneza iz Trbovelj. Njegova olja nam na izviren in zelo svojstven način pripovedujejo o avtorjevih spominih na mlada leta.
Vse do svojega desetega leta je živel v kmečkem okolju, bil pastirček in živel z naravo. Potem so Nemci vso družino izselili v taborišče v Nemčijo. V bližini taborišča pa je bil cirkus, ki se je otroku s svojo veselo, pisano podobo in s svojimi klovni neizbrisno vtisnil v spomin. In v Nemčiji so bile tudi katedrale, visoke in izjemne in tudi te so otroka impresionirale.
Ko je po končani vojni postal slikar, , je sprva slikal predvsem krajine in to v izredno močnih, živih barvah. Potem se je spremenil v »rudarskega slikarja«; v temnih, rjavkastih in črnih tonih je upodabljal mračnost v rudarskih revirjih.
Nato ga je potegnilo v svet fantastike in privreli so na dan spomini iz mladosti: cirkus in klovni, katedrale in majhne živali. Te slike so pisan mozaik izredno živahnih barv, fantastičnih motivov, kjer se pojavljajo kar najrazličnejši vzorci in je vsa ploskev slike pisan splet vijug in likov, med katerimi le redkokje zasledimo človeško ali živalsko figuro. Med množico orna-mentov, ki pričajo o izjemni domiselnosti za najrazličnejše variacije, se vendar tu in tam pojavi obraz klovna ali obris majhne živali. Pri tem pa ne gre samo za ornamen-talnost, marveč za izpoved, povedano na izjemen način, saj nam avtor želi s svojimi slikami posredovati svoja čustva in doživetja.
Pred odpiranjem razstave bo koncert tria Lorenz. Violinist Tomaž Lorenz, piamst Primož in čelist
Matija Lorenz nam bodo zaigrali Brahmsov trio v H duru op. 8 (v štirih stavkih) in Ravelov trio v a molu v štirih stavkih).
S. R.
Šenčurska kultura sloni na ustvarjalnosti
DPI) »Svoboda« Šenčur je imelo v petek, 25. februarja, svoj redni letni občni zbor. Na njem so šenčurski kulturniki pregledali delo društva v preteklem letu, sprejeli so program dela za tekoče leto in izvolili nov upravni in nadzorni odbor.
Ugotovili so, da je društvo bilo v preteklem letu zelo delavno, bilo pa je preslabo organizirano. Sodelovali so pri vseh proslavah ob večjih praznikih in pripravili tudi Cankarjev recital. Dramske uprizoritve letošnjo zimsko sezono sicer niso naštudirali, bodo pa jo prihodnjo zimo. Lansko leto pa so pripravili kar dve uprizoritvi; dramo Via Mala in komedijo Svet brez mož in žena. Manjše težave je v pretekli sezoni imel tudi Šenčurski oktet, ker je prišlo   do   kadrovskih sprememb.
Ekipa RTV Šenčur, ki deluje v okviru društva, je pripravila osem oddaj Mladi za stare in mlade, organizirala pa je tudi drugo gorenjsko glasbeno karavano pevcev amaterjev Glas jeseni 70. Pripravila je tudi literarni večer tistih gorenjskih avtorjev, ki so sodelovali na četrtem srečanju in prvi slovenski literarni koloniji v Gradišču v Slovenskih goricah. Za ljubljanski radio so posneli novoletno oddajo Mladina sebi in vam. Pri vseh teh prireditvah je bil poudarek predvsem na ustvarjalnosti in izvirnosti.
DPD Svoboda Šenčur dobro sodeluje tudi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi v Šenčurju. Letos skupaj s KO SZDL Šenčur organizirajo oddaje (ustni časopis) RTV Šenčur. V prihodnje bodo člani društva nadaljevali začeto delo, organizirali bodo Glas jeseni 77, več literarnih večerov, dramske uprizoritve in tudi razstave. V Šenčurju je precej mladih ustvarjalcev, tako literatov kot slikarjev in drugih, ki pa morajo svoje mesto najti ravno v kulturnem društvu. F. Brzin
Ob praznovanju dneva žena vabimo v Preddvor.
Plesna glasba bo v petek, soboto in na dan žena, 8. marca.
Rezervacije miz sprejemamo tudi po
telefonu št. 45-080.
Hotel BOR Grad HRIB Preddvor
Tri razstave in koncert
V Kranju bodo drevi ob 18. uri v Prešernovi hiši odprli razstavo slikarskih del Karla Kuharja, v kletnih prostorih pa razstavo fotografij Radovana Coka, ki jo je pripravil Kabinet slovenske fotografije. Otvoritev razstave v kleti bo spremljal recital pesmi Borisa Mazolina in ga izvajal atelje SABB iz Kopra.
V galeriji v Mestni hiši bodo ob 18.30 uri odprli razstavo Aktiva likovnih pedagogov Gorenjske: Otroška likovnost na osnovni šoli v Križah.
Ob 19. uri bo v Renesančni dvorani koncert. Skladb M. Lipovška. Mainardija, Mavu/umija, Paganinija, Schuberta in Vivaldija bodo izvajali: Volodja Balžalorskv-violina, Miloš Mlejnik-violončelo in Jelka Suhadolnik - klavir. P. L.
Gorenjski muzej
V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostno-zgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja LOJZETA DOLINARJA. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo KMEČKO GOSPODARSTVO v GORNJESAVSKI DOLINI.
V galeriji Mestne hiše je odprta razstava OTROŠKA LIKOVNOST VI. (Osnovna šola KRIŽE). Razstava bo odprta do 10. marca.
V Prešernovi hiši je odprt PREŠERNOV SPOMINSKI MUZEJ. V galeriji iste stavbe je na ogled razstava slikarskih del KARLA KUHARJA. V kleti razstavlja v okviru Kabineta slovenske fotografije RADOVAN ČOK. Obe razstavi bosta na ogled do 24. marca.
V baročni stavbi bosta na ogled do 24. marca.
V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka NARODNOOSVOBODILNA BORBA NA GORENJSKEM in republiška stalna zbirka SLOVENKA V REVOLUCIJI, v galerijskih prostorih iste stavbe pa je odprta razstava del Ive Šubica PARTIZANSKA GRAFIKA.
Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan razen ponedeljka in nedelje popoldne od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je stalno odprt MUZEJ PREŠERNOVE BRIGADE.
Dogovor o nadaljnem delu
delegacij
Škofja Loka - V sredo, 2. marca, je bil v Škofji Loki sestanek predsednikov delegacij in konferenc delegacij, ki zastopajo svoja področja v zboru krajevnih skupnosti škofjeloške občinske skupščine. Uvodno besedo o delu delegacij je podal predsednik zbora krajevnih skupnosti Tone Rakovec. Poudaril je predvsem, da delegati zbora krajevnih skupnosti na sejah mnogo premalo sodelujejo, da ne zastavljajo vprašanj in ne sodelujejo v razpravah, čeprav je jasno, da jih mnoge stvari »žulijo«. Nato je ponovno svetoval vsem prisotnim, naj na seje delegacij ob morebitnih nejasnih vprašanjih povabijo člane predsedstva občinske skupščine, izvršnega sveta ali drugih organov, ljudi, ki bodo znali pojasniti vse morebitne nejasnosti. *
Predsedniki delegacij feo kasneje v razpravi zatrdili, da se delegatski sistem sicer v praksi vse bolj uveljavlja, da pa so še vedno ostala mnoga odprta in nejasna vprašanja.
Delegat iz Zaprevala Matevž Debeljak je dejal, da se delegati na njihovem področju pritožujejo predvsem zaradi predolgih sestankov, za katere ne dobijo nobene nagrade. Tudi delo delegacije samoupravnih interesnih skupnosti tu še ni zaživelo. Gradivo za seje pa v zadnjem času prihaja pravočasno.
Največji problem delegacije iz Škofje Loke je kot kaže sklepčnost. To je tudi dokaj razumljivo, saj je delegacija izredno številčna. Pa tudi časa za usklajevanje z drugimi organi je malo, je bilo poudarjeno.
»Tudi pri nas je kroničen problem vprašanje sklepčnosti delegacije,« je dejal Viktor Žakelj iz Zirov. »S krajevno skupnostjo, SZDL in organizacijo ZK še kar dobro sodelujemo, sodelovanja z mladino pa sploh ni. Problem dela samoupravnih interesnih skupnosti pa je tako znan . . . Zato menim, da bi se morali na zborih občanov in delovnih ljudi srečevati večkrat na leto.«
Janez Hostnik iz krajevne skupnosti Godešič pa je poudaril, da bi moralo predvsem zaživeti tudi delo samoupravnih interesnih skupnosti. Tudi sodelovanje med krajevnimi skupnostmi in občinsko skupščino po njegovem mnenju ni ravno najboljše. Godešičani predvsem niso zadovoljni z odgovori na delegatska vprašanja. Le-1 i so po njihovem mnenju preveč birokratski, pač »odgovori zaradi vprašanj«.
»Treba je reči, da je material še vedno dokaj zahteven,« je dejal Jože Demšar iz Gorenje vasi. Prav v tej krajevni skupnosti je tudi problem precejšnja oddaljenost delegatov od »središča«. Kljub temu pa sklepčnost sej ni vprašanje.
O delu svojih delegacij so spregovorili še predstavniki nekaterih drugih delegacij s področja škofjeloške občine. Tudi ti so poudarili, da je sodelovanje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi slabo, da še vedno ni urejeno financiranje za delo delegacij in nagrajevanje delegatov, da bo v prihodnje potrebno vzpostaviti še boljše sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami, da pa velik napredek vsekakor predstavlja objavljanje skrajšanih gradiv za seje občinske skupščine v časopisu Glas, saj so tako o celotni problematiki seznanjeni delegati in tudi drugi prebivalci škofjeloške občine.
Predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar in sekretar skupščine Ferdinand Buh sta
nato posredovala odgovore na nekatera vprašanja. Poudarila sta, da bo resda v prihodnjem mandatnem obdobju delo delegacij in delegatov morda treba nagrajevati drugače, da pa za njihovo sedanje delo določena sredstva krajevne skupnosti prejemajo, a jih bržčas uporabljajo v druge (komunalne) namene. Prav tako je bilo poudarjeno, naj delegacije prejeto gradivo v prihodnje arhivirajo, saj je gradivo trajne vredno-
Za interesne dejavnosti manjka mentorjev
tekla leta. Vzrok za to je predvsem ta, da so učenci vezani na avtobusni prevoz, poleg tega pa imajo na šoli tudi dvoizmenski pouk. Ker so delovni in učni programi na tej šoli specifični, se aktivnosti povezujejo z učnim delom. Na šoli pa se ob tem srečujejo tudi z različnimi problemi. Predvsem jim manjka mentorjev, ki bi vodili posamezne krožke, saj imajo sedaj le enega zunanjega, vse ostale pa vodijo pedagogi sami, ki so že tako obremenjeni z učnim delom. V prihodnje bodo skušali dobiti predvsem več strokovnjakov za posamezne interesne dejavnosti.
Na Posebni osnovni šoli Jesenice so učenci v prostem času vključeni v različne interesne dejavnosti. Posebno zanimanje med učenci je za delo v foto krožku, ki ga vodi mentor Franci Sluga. Nadalje imajo učenci organizirane razne krožke, in sicer za telesno vadbo, tehnično dejavnost, petje in za druge aktivnosti. Učenci so poleg tega vključeni tudi v gasilsko, planinsko in taborniško organizacijo, na šoli pa deluje tudi osnovna organizacija ZSMS. V omenjene dejavnosti je v letošnjem šolskem letu vključenih skoraj petdeset učencev.
Kot ugotavlja vodstvo šole, je aktivnost nekoliko manjša kot pre- J.R.
Smučarski tip
Mi, narod slovenski, smučamo. Uobro, slabo, najslabše, kakor že kdo. In pri tem pokažemo, kakšni smo.
Predstavljeni smučarski tip resnično obstoja. Izmisliti si je lahko tudi boljše stvari.
On, posebni »smučarski tip« samozvan, diha le v Kranjski gori, čeprav ima verne kopije tudi na drugih znanih smučiščih. Zjutraj se zbaše v avto, vzame dopust ali pa tudi ne in se po nekajkratnih postankih razkaže po bifejih ob kavici v vsem svojem lesku avstrijskih kosmatih čevljev, italijanske bunde in francoske kape. V Kranjski gori parkira pred Larbcom, kjer ne pobirajo parkirnine, si nadene najnovejši tip smučarskih čevljev San Marco in se gre prepirat k blagajni. Poldnevno karto zahteva uro pred izdajo in s svojim sarkastičnim, ostudno popačenim izrazoslovjem spravlja prezeblo uslužbenko v improvizirani blagajni ob pamet. Ko čaka na poldnevno karto, paradira po hotelih, popije enega »viskača« in nadaljuje s promenado ob smučišču. Ko se intenzivno sonči na stolu, nesramni) privlečenem iz hotela, se znebi nadležne družbe manj uglednih znancev z odbijajočim pojasnilom, da se pripravlja na sindikalne tekme, čeprav so že bile in čeprav je že temeljito izkoristil tudi tisti teden veselih priprav. Ko si pomenljivo dolgo zavezuje smuči znamke RC Klana — zanj so kvečjemu še »knajzelce« ali »kestelce« - za ogrevanje posmehljivo napravi nekaj izrazito okornih smučarskih korakov, da bi se nato pognal v strokovnajški drsajoči korak. Ve, da je na očeh, čuti, da je v središču pozornosti. V vrsti ne čaka dolgo, sploh pa ne, če so v kači večinoma otroci. Celo spoštljivo se mu umikajo, kajti vidi se, da ni kdorkoli. Ce žičničar njegove karte ne opazi dovolj hitro, in jo celo zahteva, mu zabriše v obraz, da mu je Vid Črne, direktor žičnic, dober znanec, nakar je žičničar osupljivo in spravljivo utišan.
Potem dilca, vozi, vijuga, spusti »šus« ali drvi med koli. Izogiba se prehudih kucljev in »nakazuje« le ob nezahtevnem terenu, najraje tik ob žičnici. Sem in tja si prižge cigareto, ki jo drži v ustih tudi ko smuča, pardon, vozi, milostno dopusti, da sopotnik na vlečnici posluša tudi njegovo strokovnjaško mnenje o tehniki vožnje zanj nekega Križaja. Ko se praznijo smučišča in ko tisti, ki jim je do užitka prave, zdrave smuke izkoristijo še zadnje trenutke, njegova smučarska visokost odide. Brez milosti odide.
Zvečer je v disco baru Alpine, kjer pije vodko ali »viskača«. Tu mu že bolj prija družba, saj je »viskač« svinjsko drag, družba pa z zajetnimi žepi. Se razgovori se, kako blazno fino je na smučiščih v tujini in da ga v Kranjsko goro zanesljivo ne bo več. Vse vlečnice so zanj prekratke, preveč nezahtevne, odnos žičnica rje v kretenski, bifeji umazani in smrdljivi.
Rahlo okajen se vozi domov, kjer prešteje svoje ficke in z zadovolj stvom Ugotovi, da bo do prvega v mesecu Kranjska gora lahko počaščena Se z enim njegovih obiskov ... „ ,       D. Sedej
sti, da delegacije po ustavi in občinskem statutu lahko pošljejo na sejo po več članov, tiste, ki se na določeno problematiko pač najbolje razumejo, na pooblastilo je treba napisati pri kateri točki bo kdo od delegatov glasoval, da pa naj se delegacije tudi potrudijo, da bo sodelovanje z občinsko skupščino čimboljše, da posredujejo svoje predloge za program dela občinske skupščine. Doslej namreč predlogov iz krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti ter temeljnih organizacij združenega dela namreč skorajda ni bilo. Sprememba je tudi v tem, da bo odslej enoletni program občinske skupščine veljal od septembra tega leta do julija prihodnjega leta in ne tako kot doslej od začetka do konca koledarskega leta.
J. Govekar
V ponedeljek je bila zadnja vaja tečaja prve pomoči za bolničarke civilne zaščite v krajevnih skupnostih, ki ga je organiziral oddelek za ljudsko obrambo skupščine občine Kranj. Tečaj je trajal 28 ur in se ga je udeležilo 28 dijakinj, učenk v gospodarstvu in delavk. Vodila sta ga zdravnik dr. Vekoslav Krum-pestarin medicinska sestra Jožica Tomažič. (Ib) — Foto: F. Perdan
Za boljši in sodobnejši pouk
Ko pišemo o šolstvu, o njegovih problemih in težavah, le redko omenjamo naloge in delo Zavoda za šolstvo SRS. Za Gorenjsko je sedež zavoda v Kranju. Da bi kaj več zvedeli o delu Zavoda, smo poprosili za besedo predstojnika Lojzeta Malovrha.
»Naša enota, skupaj s celotnim Zavodom za šolstvo, pri svojem delu izhaja iz priporočil skupščine SRS o idejni usmerjenosti pouka, resolucije X. kongresa ZKJ in VIL kongresa ZKS. Posebno pozornost zato posveča idejnopolitičnemu in strokovnemu izobraževanju učiteljev in tudi spremlja, kako se to izobraževanje odraža pri njihovem delu. Nadalje delavci našega zavoda spremljajo samoupravno življenje mladine v okviru učnovzgojnega procesa, posebno pozornost pa posvečajo samoupravi šole, šolskim skupnostim, oddelčnim konferencam in prostovoljnim dejavnostim. Nadalje zasledujemo, kako je organizirana vzgoja mladine za SLO in družbenosamoza-ščito v okviru učnih načrtov in prostovoljnih dejavnosti in kako se na šolah ohranjajo in razvijajo revolucionarne tradicije NOB. V našem programu je tudi pospeševanje povezovanja šol z okoljem, to je s krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela in uveljavljanje demokratičnega odnosa med učitelji in učenci.«
»Se vaše delo omejuje samo na šole?«
»Tudi vzgoji v vrtcih posvečamo pozornost. Zlasti pospešujemo metode in oblike dela, ki vplivajo na duševni, osebnostni in telesni razvoj najmlajših. Razvijamo pripravo otrok na šolo in pri tem skušamo v te oblike dejavnosti vključiti čimveč otrok, ki ne hodijo v vrtce.«
»Kako pa uresničujete svoje naloge?«
»O našem delu in nalogah šolstva se pogovarjamo na posvetih z ravnatelji šol. Pedagoški delavci si izmenjujejo izkušnje in se izobražujejo
Šolski center Plavž
Jesenice — V pripravah na izgradnjo šolskega centra Plavž, za katerega v občini zbirajo samoprispevek, se je gradbeni odbor odločil, da bo inženiring opravljala jeseniška organizacija Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje. Načrte za izgradnjo šolskega centra so razgrnili v avli jeseniške občinske skupščine, ocenjevalna komisija pa se je po zbranih podatkih odločila, da najbolj ustreza idejni načrt SGP Projekta iz Kranja.
Šolski center na Plavžu bodo zgradili tako prostorsko kot po opremi za sodoben pouk, (celodnevna šola). Odločili so se, da bodo najprej zgradili celodnevno osnovno šolo s telovadnicami in kuhinjo. V naslednjem letu pa nameravajo zgraditi vzgojno varstveno ustanovo ter posebno osnovno šolo.
Do leta 1981 bodo poleg denarja iz samoprispevka morali zbrati sredstva še iz drugih virov, saj je samo za prvi del gradnje potrebnih 37 milijonov 560.000 dinarjev. Denar naj bi prispevali še jeseniška izobraževalna skupnost, skupnost otroškega varstva, telesno kulturna skupnost ter v obliki kreditov republiška izobraževalna skupnost. Gradbeni odbor ocenjuje, da bodo ob zagotovitvi vseh sredstev lahko zgradili vse objekte šolskega centra, za katere so se občani odločili z referendumom do leta 1979.
Temeljni kamen nove šole na Plavžu bodo položili letos, 27. aprila.
D. S.
v okviru strokovnih aktivov pedagoških delavcev in na predavanjih in seminarjih, ki jih organizira naš zavod. Poleg tega pa sodelujemo z družbenopolitičnimi skupnostmi, organizacijami in interesnimi skupnostmi pri reševanju drugih problemov našega šolstva.
V tekočem šolskem letu smo že pripravili sami ali v povezavi z raznimi društvi pedagoških delavcev, izobraževalnimi skupnostmi in DU Gorenjske vrsto predavanj ter strokovne aktive in seminarje, ki so zajeli večino šolnikov na Gorenjskem.«
»Kaj pa nove oblike dela?«
»Po eni strani še naprej razvijamo podaljšano bivanje in po drugi že prehajamo v celodnevno šolo. Sled-
nja je najsodobnejša oblika dela v osnovni šoli. To je šola enakih možnosti za vse mlade ljudi. Njena osnovna naloga je zagotoviti vsem učencem enake pogoje za učenje, za delo in razvedrilo ter zagotoviti normalno nadarjenim učencem napredovanje brez ponavljanja. V svobodnih aktivnostih pa učenci lahko dokažejo svoje sposobnosti in razvijajo svoje interese.
V celodnevni šoli dobi tudi učitelj novo vlogo. Postane predvsem vzgojitelj, organizator in usmerjevalec samostojnega učenja. V tako organizirani šoli učenec in učitelj delata skupaj. S celodnevnim delom so že začele šole v Predosljah, Križah, v Begunjah, Žirovnici, Kranjski gori in na Sovodnju.«
»Katere naloge pa so še v tem letu pred vami?«
»Posebno pozornost bo potrebno posvetiti vpisu učencev 8. razreda v srednje šole in pripravi mreže srednjih šol za usmerjeno izobraževanje. Razen tega vključujemo vzgojno izobraževalne ustanove Gorenjske v skupna praznovanja 40-let-nice KPS, 40-letnice Titovega prihoda na čelo partije in njegovega 85. rojstnega dne. S tem v zvezi na šolah že potekajo priprave na tekmovanje učencev osnovnih šol v znanju z naslovom »Tito-mir-revo-lucija«, na 10. Malo Groharjevo slikarsko kolonijo v Škofji Loki in zbor pionirjev Jugoslavije v Dražgošah.«
L. Bogataj
Izvršni odbor
Samoupravne komunalne skupnosti
Jesenice
razpisuje prosto delovno mesto
tajnika samoupravne komunalne skupnosti
Pogoji:
- višja strokovna izobrazba ustrezne smeri ter 5 let delovnih izkušenj.
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi splošne pogoje za sprejem na delo in imeti moralnopolitične kvalitete.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo Izvršnemu odboru samoupravne komunalne skupnosti Jesenice v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Skupščina občine Jesenice, oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, Cesta maršala Tita št. 78.
Zavod za letovanja Kranj
vabi k sodelovanju za čas sezone letovanj od 1. 6. do 20. 9. v letovišču Novigrad in Stenjak:
upravnika
blagajnika
glavno kuharico
pomočnika glavne kuharice
kuhinjske pomočnice
čistilke
Za ta dela naj se interesenti prijavijo na naš zavod. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave oziroma do zasedbe delovnih mest.
Prednost pri zaposlitvi imajo osebe, ki niso v delovnem razmerju. ■.
r
Organizacija RK Sr. Dobrava je za krajane stare nad 70 let priredila veselo m zabavno popoldne z bogatim kulturnim sporedom. Učenci prvega razreda osnovne šole Staneta Žagarja so uprizorili igrico Rdeča kapica in recitirali. V imenu RK jih je pozdravil in jim zaželel še veliko srečnih dni predsednik KoseljJože. - F. Debeljak.
Športne igre gradbincev
Kranjska gora — Letošnje Športne igre gradbincev je ob svojem 30-letnem delovanju organiziralo podjetje Slovenijaceste iz Ljubljane ob pomoči številnih zavzetih športnih delavcev in ob rekordnem obisku smučarjev. Športne igre gradbincev, tokrat organizirane že petnajstič, so odlično uspele, na njih je sodelovalo 84 gradbenih, projektantskih in industrijskih delovnih kolektivov, udeležilo pa se jih je več kot tisoč smučarjev. V sedmih panogah so tekmovali v petek in v soboto, letos prvič so vključili tudi patruljni tek teritorialne obrambe.
Po rezultatih je bila letos spet najbolj uspešna ekipa jeseniške Save, zdaj Gradbinca Kranj, drugi je bil IMP Ljubljana, tretji pa Gradiš iz Ljubljane. V skupni uvrstitvi slede Slovenijaceste, jeseniški Kovi-
nar, Nivo iz Celja, Grosuplje, Tehnik iz Škofje Loke, Geodetski zavod SRS in K ograd iz Dravograda. V posameznih disciplinah . je bila med ženskami najbolj uspešna Podlogar-ieva iz ieseniškeea Kovinarja, med moškimi pa Vodopivec iz podjetja Slovenijaceste, Klinar iz Gradbinca, Lakota iz Zavoda za urbanizem Bled, Kalan in Naglic iz Gradbinca ter v teku teritorialne obrambe Cvajner iz IMP.
Organizatorji so tudi sicer poskrbeli za prijetno razpoloženje številnih udeležencev naših najbolj množičnih sindikalnih iger. Pri otvoritvi in ob podelitvi priznanj in pokalov je sodelovala godba na pihala iz Gorij, prireditev pa so si ogledali številni gostje, med njimi tudi zastopniki avstrijskih sindikatov.
D. S.
Glasbena parada »tri srca«
Radenci - V Radencih bo od 15. do 17. marca že tretja glasbena parada »tri srca«. Pripravili jo bosta programska komisija jugoslovanske radio televizije in zdravilišče »Radenska« v Radencih, na njej pa se bodo srečali vsi plesni in zabavni orkestri jugoslovanskih RTV središč iz Beograda, Zagreba, Sarajeva, Skopja, Novega Sada in Ljubljane. V treh večerih se bodo poslušalcem predstavili z zabavnimi melodijami, deli mnogih jugoslovanskih skladateljev v instrumentalni izvedbi. Gre torej za poseben spored, ki ga je mogoče v naših radijskih in televizijskih sporedih slišati le redkokdaj. Zato prireditelji pričakujejo, da bodo prav te vsakoletne prireditve, prihodnje leto bo le-ta od 11. do 13. januarja, vzpodbudile glasbeno ustvarjalnost na tem področju.
Vsak orkester bo v svoj približno polurni spored uvrstil dve instrumentalni priredbi priljubljenih popevk s svojega področja in dve plesni
Priljubljeni popevkarji v Kranju
Kranj - V dvorani kina Center 86 jutri ob 18. uri ljubiteljem popevk 8Pet obeta zanimivo doživetje. V goste bodo prišli znani pevci iz sveta Jugoslovanske zabavne glasbe. Zvezdi8 večera bo vsekakor priljubljeni Džo Maračič-Maki, ki nosi rekord Y^ številu prodanih plošč v državi. Razveselili pa se bomo prav gotovo £udi simpatične Zagrebčanke Zden-*e Vučkovič, Sandre Kulier in skupine Opatijski suveniri.
skladbi. Poleg tega pa bo vsaka skupina izvedla v priredbi svojega aranžerja še bosansko ljudsko pesem »Okreni se niz Djulbaštu«.
Med parado bo še več prijateljskih srečanj med glasbeniki iz vse Jugoslavije. Na programu so sestanki raznih komisij JRT, v Radencih pa bo v teh dneh tudi tekmovanje revijskih in plesnih orkestrov zabavne glasbe (na podlagi posnetkov), malih skupin in ansamblov z električnimi instrumenti, razstava instrumentov, katalogov, plošč ter kaset. Plesni orkester RTV Novi Sad bo priredil tudi koncert v Murski Soboti.
-jg
Šola smučanja
Rateče — Ljubljanska televizija« snema v Kranjski gori, v Ratečah in v Planici barvno serijo z naslovom Šola smučanja. Nova serija bo pokazala prve korake na smučeh pa vse do alpskega smučanja. Med drugim bomo na malih zaslonih videli tudi smučarske teke, ki se vedno bolj uveljavljajo tudi kot množični šport, saj so maratonski teki vedno bolj priljubljeni. V oddaji bomo videli znane smučarje; med njimi tudi znana državna prvaka v smučarskih tekih Mileno Kordež in Filipa Kalana.
Realizator Šole smučanja je Igor Prah, filmski snemalec pa Janez Cimperman. Pri snemanju sodeluje še skupina raznih sodelavcev. Nova poučna serija nastaja v okviru uredništva izobraževalnih oddaj RTV Ljubljana, namenjana pa je smučarjem začetnikom. Prikazali jo bodo letos jeseni. A. Kerštan
Šolska razredna skupnost in njene težave
Šolska    razredna skupnost je podobna temeljni organizaciji združenega dela. Vsako  leto se za eno stopnjo bliža na poti do poklica, pridobiva znanje, delovne in učne navade, se taktično osvešča, doživlja radost in žalost, včasih jezo pa  tudi dovolj težav. Te sporoče   njeni zastopniki razredniku, ki jih skuša rešiti, kolikor jih more, vendar za te ni vedno pristojen. Katere tegobe danes najbolj peste učence? Najbolj jih   muči   dolgotrajno sedenje   v   šolskih klopeh. Preberimo njihove značilne misli: Tovariš razrednik — bistrite    našo    misel, po malem obremenjujete naš spomin, krepite nam voljo, želite nas vzgojiti v bolj športnem duhu in večkrat omenjate neobhodnost gibanja, zraka  in sonca za našo zdravo rast. Vemo, da morajo biti naši možgani, ki jih polnijo s podatki in učenostjo,    dovolj prekr-vavljeni, vemo da svež zrak poleg   ostalih dejavnikov ugodno vpliva  na učenje, da zatohlo ozračje stopnjuje učno zasičenost in dolgočasje. Prav nas učite, a žal se vaše besede ne uresničujejo dovolj. Utesnjeni smo  v zaprtih prostorih, vse    dopoldne presedimo sključeni v slabo prezračenih   učilnicah.   Po treh urah pouka čutimo gibalno glad, radi bi se vsaj malo sprehodili,    pretegnili in oddahnili. A  kje? Kadilci se   zbirajo   na stranišču, ostali v učilnicah, nekateri bolj   ilegalno   v glavnem odmoru   zapuščajo šolsko poslopje. Kako bi se vi počutili, če bi šest in več ur sedeli  na strokovnih predavanjih, se udeležili nekaj razprav o zakonu o združenem delu, za dodatek pa bi vam naprtili še nekaj vzgojeslovnega branja? Makarenkova pedagoška pesnitev je tako čudovita. Bila bi poslastica za vse pedagoge. Ali bi vi osebno ob takem poklicnem naporu še našli kaj časa za vaše preljubo premetavanje diska in kladiva? Ne gre nam zato, da bi se več sprehajali in manj učili, niti ne gre za kakšno   izmikanje učenju in delu. Ne bi radi sledili vaši   znani   trditvi,  da je človek rad pri delu bolj v ozadju,   pri   plačilu   pa v ospredju. Predvsem bi vam radi želeli povedati, da smo zreli ljudje, da smelo gledamo v bodočnost, vendar ne bi radi postali slabokrvni in živčno izčrpani, da je potrebno posvetiti pozornost zdravju, na katerem temelji  bolj  ali  manj koristno znanje.
Prav bo povedali učenci. Morda so malo pretirali, vendar so zadeli občutljivo področje pravilnega usklajevanja pouka in odmorov, opozorili so nas na preob-sežnost in zasičenost pouka, kar je splošno znano, vendar na tem področju ni čutiti nobenih reform.
Kmalu po vojni smo po sovjetskem vzoru organizirali tako imenovane fiz-kulturnc odmore in smo učence silili iz razredov. Danes ravnamo skorajda obratno, utesnjujemo jih v šolske prostore, sami pa si poskrbe za razvedrilo med odmori.
Nekdanje mestne šole obdane s parki so se znašle sredi prometnega vrveža, ki še dodatno stopnjuje živčnost učencev.
Prav bi bilo, da bi pedagoški teoretiki sledili izvedencem v športu, ki dovolj natančno predvidevajo najbolj primerne obremenitve vrhunskih športnikov.
Jože Ažman
izteče — Snemalna ekipa med snemanjem smučarskih tekov v- Planici. °fo: A. K
VSAK
■ ^tl I EL«V
NA A ^TPANFH
kino
J
Kranj CENTER
4. marca amer. barv. krim.  DESET SEkund ZA pobeg ob 16.. 18. in 20. uri
5. marca amer. barv. krim. DESET SEKUND ZA POBEG ob 16. in 20. uri, ob 18. uri ZABAVNOGLASBENA PRIREDITEV, premiera ital. barv. ljub. drame BOŽANSKA ŽENSKA ob 22. uri
6. marca amer. barv. risani PINK PANTER
- FESTIVAL HUMORJA ob 10. uri, amer. barv. krim. DESET SEKUND ZA POBEG ob 15., 17. in 19. uri, premiera franc. barv. krim. komed. VRNITEV PLAVEGA AGENTA ob 21. uri
7. marca ital. barv. ljub. drama b02anska
Ženska ob i6., i8. in 20. uri
8. marca ital. barv. ljub. drama BOŽANSKA ŽENSKA ob 16., 18. in 20. uri
9. marca ital. barv. ljub. drama BOŽANSKA ŽENSKA ob 16., 18. in 20. uri
10 marca nem. barv. erot. KAJ DELAJO SPOŠTOVANE GOSPE (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORZlC
4. marca ital. barv. NASILJE IN STRAST ob 16., 18. in 20. uri
■1. marca slov. barv. mlad. SREČNO, kekec ob 10. uri, jug. barv. akcij. VRNITEV ODPISANIH ob 16. in 20. uri, jug. barv. vestern ZLATA FRAČA ob 18. uri
6. marca jug. barv. vestem ZLATA FRAČA ob 14. in 18. uri, jug. barv. akcij. VRNITEV ODPISANIH ob 16. uri, premiera japon. barv. krim. BOMBA V SUPER EXPRESSU ob 20. uri
7. marca japon. barv. krim. BOMBA V SUPER EXPRESSU ob 16., 18. in 20. uri
8. marca japon. barv. krim. BOMBA V SUPER EXPRESSU ob 16., 18. in 20. uri
9. marca amer. barv. pust. AVTO SMRTI ob 16.. 18. in 20. uri
Tržič
4. marca jug. barv. vestem ZLATA FRAČA ob 18. uri, ob 20. uri nastopa ansambel BRODOLOM z Jesenic
5. marca slov. barv mlad. SREČNO. KEkec ob 16. uri, angl. barv. THOMAS ob 18 in 20. uri
6. marca amer. barv. risani PINK PANTER
- FESTIVAL HUMORJA ŠT. 2 ob 15. uri, amer. barv. voj. ČUVARJI GRADU ob 17. in
19. uri
7. marca amer. barv. voj. ČUVARJI GRADU ob 18. uri
8. marca nem. barv. erot. KAJ DELAJO SPOŠTOVANE GOSPE (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri
9. marca danska barv. komed. O LS K NOVA TOLPA ob 18. in 20. uri
10. marca amer. barv. pust. AVTO SMRTI ol) 18. in 20. uri
Kamnik DOM
4. marca amer. barv. krim. NIAGARA ob 1H. in 20. uri
5. marca amer. barv. krim. ZELO ob 16.30, 17.45 in 20. uri
6. marca slov. barv. mlad. SREČNO, KE-KEC ob 15 uri, amer. barv. krim. ZELO ob 16.45 in 19. uri
7. marca nem barv. erot. KAJ DELAJO SPOŠTOVANE GOSPE (ni primeren za otro ke) ob 18. in 20. uri
8. marca amer. barv. krim. YAKUZA ob 18 in
20. uri
9 marca amer. barv. krim. YAKUZA ob 18. in 20. uri
10. marca amer barv voj. ČUVARJI GRADU ob 18. in 20. uri
Škofja Loka SORA
4. marca ital. barv vestem PAZI SK, KO SE BOVA SREČALA ob 18. in 20. uri
5 marca franc barv. krim MARSEJSKA PCKIODBA ob 18. in 20. uri
6. marca franc. barv. krim. MARSEJSKA P(XIODBA ob 18. in 20. uri
8. marca amer. burleska KRATKI CHAPLI-NOVI FILMI olj 18. uri slov. barv. film VDOV STVO KAROLINE ŽASLER ob 20. uri
9. marca amer. burleska KRATKI CHAPLI-NOVI FILMI ob 18. in 20. uri
10. marca ital. barv. komed. VONJ PO ŽENSKI ob 20. uri
Železniki OBZORJE
4. marca franc. barv. krim. MARSEJSKA . POGODBA ob 20. uri
5. marca amer. barv. komed. ZALJUBLJENI BOLNIČAR oh 20. uri
6. marca ital. barv. vestem PAZI SE, KO SE BOVA SREČALA ob 17. in 20. uri
9 marca amer burleska KRATKI CHAPLI-NOVI FILMI ob 20. uri
Radovljica
4. marca amer. barv komed UŽIVAJ ŽIVLJENJE, J K RRY ob 20 uri
5. marca amer. barv. vestem OBRAČUN PRI O. K. KORALU ob 18. uri, amer. barv pust NEUSTRAŠNI VVALDO PEPPER ob 20. uri
6. marca ainer.-Apan. baiv. pust. TARZAN IN CRNI PANTER ob K), uri, amer. barv. komed. UŽIVAJ ŽIVLJENJE. JERRY ob hi. uri, amer. barv pust. NEUSTRAŠNI VVALDO PEPPER ob 18. uri, amer. barv. vestem OBRAČUN PRI O.K KORALU ob 20 uri
7. marca amer. barv. pust. NEUSTRAŠNI VVALDO PEPPER ob 20. uri
8. marca amer. barv. vestem OBRAČUN PRI O.k. KORALI' obit), uri
9. marca amer. barv komed. UŽIVAJ ŽIVLJENJE. JERRY ob 20. uri
10. marca ital. barv krim V MILANU UBIJAJO V SOBOTO ob 20. uri
Bled
4. marca amer, barv. krim AGENT 007 -KRVAVA MARY ob 20 un
5. marca amer barv vestern PREGON ob 18, uri, amer-spati barv pust TARZAN IN CRNI PANTER ob 20. uri
6. marca franc. barv. drama STARA PUŠKA ob 16. uri, amer.-span. barv. pust. TARZAN IN CRNI PANTER ob 18. uri, amer. barv. vestem PREGON ob 20. uri
7. marca amer. barv. komed. UŽIVAJ ŽIVLJENJE, JERRY ob 20. uri
8. marca amer. barv. pust. NEUSTRAŠNI VVALDO PEPPER ob 20. uri
9. marca amer. barv. vestern OBRAČUN PRI O.K. KORALU ob 20. uri
10. marca amer. barv. komed. UŽIVAJ ŽIVLJENJE, JERRY ob 20. uri
Jesenice RADIO
4. marca angl. barv. glasb. ZVEZDNATI PRAH ob 17. in 19. uri
5. marca japon. barv. fant. GODZILA PROTI MEGALONU ob 17. in 19. uri
6. marca japon. barv. fant. GODZILA PROTI MEGALONU ob 17. in 19. uri
7. marca amer. barv. pust. ŠTIRJE MUŠKETIRJI ob 17. in 19. uri
8. marca amer. barv. pust. ŠTIRJE MUŠKETIRJI ob 17. in 19. uri
9. marca ital. barv. pust. DEKAMERON ob 17. in 19. uri
Jesenice PLAVŽ
4. marca franc. barv. erot. TRGOVINA S SEXOM ob 18. in 20. uri
5. marca amer. barv. pust. ŠTIRJE MUŠKETIRJI ob 18. in 20. uri
6. marca amer. barv. pust. ŠTIRJE MUŠKETIRJI ob 18. in 20. uri
7. marca japon. barv. fant. GODZILA PROTI MEGALONU ob 18. in 20. uri
8. marca japon. barv. fant. GODZILA PROTI MEGALONU ob 18. in 20. uri
10. marca angl. barv. glasb. ZVEZDNATI PRAH ob 18. in 20. uri
Dovje Mojstrana
5. marca ital. barv. krim. OD PRAVICE DO RESNICE ob 19. uri
6. marca amer. barv. vestem ZLOMLJENA PUŠČICA ob 19. uri
Kranjska gora
5. marca amer. barv. vestem ZLOMLJENA PUŠČICA ob 20. uri
6. marca amer. barv. komed. NASLOVNA STRAN ob 20. uri
9. marca amer. barv. pust. ŠTIRJE MUŠKETIRJI ob 20. uri
gledališče
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
PETEK, 4. marca ob 19.30 za red PETEK -G. Fevdeau: HOTEL SVOBODNE MENJAVE;
SOBOTA, 5. marca, ob 19.30 za red SOBOTA - G. Fevdeau: HOTEL SVOBODNE MENJAVE: gostuje PDG Nova Gorica.
AG TONE CUFAR JESENICE
PETEK, 4. marca, ob 17. in 19.30 gostuje folklorni ansambel BUNJEVACKO KOLO II Su-
botice;
SOBOTA, 5. marca, ob 19.30 - C. de la Bar-< a SODNIK ZALAMEJSKI;
NEDEIJA, 6. marca, ob 15.30 - C. de la Bana: SODNIK ZALAMEJSKI; igrajo člani mladinske skupine Izvir.
TRŽNI PREGLED
JESENICE
Solata 14,16 do 16,40 din, cvetača 14,65 din, korenček 9,60 din, česen 39 din, čebula 14,40 din, pesa 5,25 din, kumare 23,70 din, paradižnik 40,25 din, paprika 53,16 din, slive 36 din, jabolka 6,10 do 9,70 din, hruške 18,50 din, grozdje 14,40 din, pomaranče 10,80 din, limone 14,85 din, ajdova moka 18,86 din, koruzna moka 5,77 din, kasa 12,47 din, surovo maslo 65,28 do 79 din, smetana 23,55 din, skuta 21,80 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 5,75 din, kisla repa 5,75 din, orehi 143,70 din, jajčka 2,10 do 2,34 din, krompir 5 din
KRANJ
Solata 18 do 20 din, Spinača 20 din, cvetača 16 do 18 din, korenček 10 do 12 din, česen 28 do 35 din, čebula 10 do 12 din, fižol 28 do 30 din, pesa 8 do 10 din, slive 28 do 30 din, jabolka 5 do 6 din, žganje 55 din, regrat 5 din mer., radič 40 din, med 50 din, hren 45 din, pomaranče 14,80 din, limone 17 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 7 din, kasa 15 din, surovo maslo 50 do 60 din, smetana 20 do 25 din, skuta 16 din, sladko zelje 8 din, kislo zelje 12 din, kisla repa 10 din, klobase 28 din, orehi 130 din, jajčka 2 din, krompir 4 din
POROČILI SO SE
V KRANJU
Rozman Bojan in Kosir Zdenka, Magdič Anton in Rup Jurka
UMRLI SO
V KRANJU
Dolenc Marija, roj. 1889, Pristavec Marija, roj. 1894, Vovk Frančiška, roj. 1905, Kerovec Andrej, roj. 19;14, Brajkovič Antonija, roj. 1904, Suban Katarina, roj. 1894, Završen Boštjan, roj. 1976
V TRZlCU
Perko Gabrijela, roj. 1918
Kruhov narastek
Potrebujemo: 8 rezin belega kruha, četrt litra mleka, surovo maslo, 4 jajca, 15 dkg sladkorja, pol kg skute, dve žlički pecilnega praška, 1 limono, tri četrt kg jabolk, l žlica belih drobtin.
Kruh namočimo v toplo mleko; posodo za narastke namastimo z maslom in obložimo z namočenimi kruhovimi rezinami. Rumenjake penasto umešamn s sladkorjem, dodamo pretlačeno skuto, pecilni prašek, naribano lupino limone (če je užitna) in limonin sok. Mešanico zdevamo na kruhove rezine, povrh pa trd sneg iz beljakov. Jabolka olupimo in naribamo ter stre-semo na sneg. Potresemo z drobtinami in koščki surovega masla. Pečemo v srednje vroči pečici 45 minut.
J)
Lik
Modna revija Tekstilindusa iz Kranja je predstavila prejšnji teden vzorce in blaga, ki so jih v tovarni pripravili za letošnjo sezono. Vemo, da moda že nekaj časa spet ceni lahek in zračen bombaž ali bombažne mešanice in da so v ospredju takoimenovane safari obleke. No, ni ravno treba, da se bomo tako oblekli v zelene in kaki obarvane obleke na kakšnih počitnicah v Afriki, pač pa nam bodo takšna krila, bluze in cele obleke, pa hlače in še kaj, prišle prav v vročih dneh tudi za mestne ulice. V Tekstilindusu so pripraviti več vrst tkanin namenjenih takšnim oblekam — od bombažnega ripsa, ki ga seveda tudi potiskajo, do indijskega, posebno lahkega in zračnega bombaža. Te tkanine so primerne poleg že uveljavljenega jeansa (tudi v beli in temnosivi barvi) seveda tudi za  moška  oblačila. Zraven bodo
Nemalo gospodinj pomisli z odporom na kup suhega opranega perila, ki čaka na likanje. Sicer so sodobne tkanine takšne, da jih brez težav likamo. Skorajda ni več pravega platna, s katerim so se včasih mučile gospodinje. Razen tega pa so imele še nerodne in težke likalnike. Sodobna tehnika je že pred časom iznašla celo likalne stroje za gospodinjstva, ki pa verjetno še niso tako razširjeni, kot so avtomatični likal-niki in likalniki z vlažilnikom. Tak likalnik ima vrsto prednosti pred klasičnim. Ni več zamudnega vlaženja tkanine, likanje je lažje in hitrejše. Za likanje volnenih tkanin ni potrebna vlažna krpa, ker za vlago poskrbi likalnik sam. Za katere tkanine je tak likalnik najprimernejši? Z njim lahko likamo srajce, bluze, moške hlače, posteljno perilo in prte. Tudi obleke, jope in plašče zlikamo brezhibno. Skratka, likamo praktično vse.
moški lahko nosili srajce iz sila imenitnih črtastih in karirastih bombažnih mešanic. Ker pravega poletja ni brez pisanih barvastih ženskih oblek, ki so letos bolj frfota joče in širše, nič več utesnjene, bo ženski svet med Tekstilindusovimi predlogi imel kaj izbirati med novimi uzroci na bombažnem k repu, satinetu, bombažnem ripsu in meša nicah. Na sliki: jugoslovanska folklora je botrovala temu modelu iz temnega ž drobnimi cvetovi potiskanega bombažnega krepa z drobno plisiranim krilom. Modele sta za revijo ustvarili Ana Štempihar in ak. slik. Vesna Gaberščik-Ilgo. - Foto: F. Perdan
anje
Ravnanje z vlažilnim likalnikom je enostavno. Pazimo le, da se v predel, kamor nalivamo vodo, ne nabere apnenčasta obloga. Na voljo so likalniki, ki jih polnimo z navadno vodo in tudi taki, za katere je predpisana destilirana voda. Morda so likalniki na navadno vodo nekoliko praktičnejši, ker je taka voda pač vedno pri roki; po destilirano pa moramo vsaj na bližnje črpalke ali v drugo trgovino. Prekuhana voda pa za te likalnike prav tako ni ustrezna, saj ima še vedno preveč apnenca. Lahko pa uporabimo in shranimo vodo, kadar odtaljujemo hladilnik: ta voda je skorajda enakovredna destilirani. Zaloga vode zadostuje približno za pol ure likanja. Ko končamo, moramo preostalo vodo izliti. Likanje samo pa je enostavno: gumb na likalniku naravnamo na temperaturo primerno vrsti blaga, ki ga likamo in počakamo minuto ali dve, da se voda segreje.
Limona
— Limonin sok je odličen za razširjene pore. V skodelico nalijemo malo mleka, dodamo nekaj kapljic limoninega soka in počakamo, da se mleko sesiri. Nanesemo na obraz in pustimo na koži 10 minut. Nato zmijemo z mlačno vodo.
— Pri prebavnih motnjah in za pospešitev prebave — kozarec limoninega soka na tešče.
— Ko delamo sadne solate, pokapamo sadje z limoninim sokom. Zrezane banane in jabolka ne bodo potemneli.
— Počeno jajce bomo lahko skuhali, če razpoke poprej premažemo z limoninim sokom, jajce pa denemo v vročo vodo, ki še ne vre.
Pričeska 77
Kakšne pričeske so najbolj moderne? Točno določenega odgovora pravzaprav ni: moderno je vse, kar ženi pristoji; se pravi, da so lasje lahko kratki, dolgi ali poldolgi, kodrasti ali valoviti.
Mlajše se bodo najbolj navdušile za krajše športne pričeske v angleškem stilu, ki so oblikovane s škarjami in sušene s fenom ter krtačo. Starejše pa se bodo morda odločile za daljše valovite lase — v dunajskem slogu. Lahko pa si seveda izberemo kaj pogumnejšega: močno preparirane lase, ki jih oblikujemo v pričesko z naravnim sušenjem brez navijanja. Seveda pa je osnova vseh teh pričesk pravilno striženje las s škarjami, potrebna pa je tudi močnejša sodobna p repa racija za večjo obstojnost.
Novo česanje torej zahteva, da so lasje živi, gladki in negovani, svobodni. Nobenega tapiranja več, brez pretiranega lakiranja in spenjanja s sponkami. Lasje morajo pri vsakem gibu glave vedno past i nazaj v prvotno obliko. Nič več ni torej izumetničenih in prisiljenih pričesk. Obveljalo je, da so lepi lasje sami po sebi najlepši okras vsake žene.
Za dobre pričeske potrebujejo lasje nego in strokovno obdelavo. Potrebna je sodobna p reparacija, barvanje in oblikovanje, čemur je kos le dober strokovnjak.
Keri P od rž a j
marta odgoi arja
Anka — Kupila sem volneno bjago. Iz tega bi rada imela komplet, ki bi ga nosila za vsak dan. Stara sem 22 let, visoka 164, tehtam pa 67 kg.
Marta — Komplet bluze in krila si oglejte na skici. Bluza je daljša, spredaj se zapenja na gumbe, lahko se zavezuje tudi s pasom. Krilo je rezano na štiri pole in sega čez kolena. Zadrga je pri strani.
Pričeska v angleškem stilu: natančno ostriženi lasje so bogatejši spredaj na čelu, kjer so rahlo preparirani, da je pričeska bolj obstojna.
Zapuščena   Pri SOSedovi mami V Lomu so podelili Kurnikove
nagrade
Kaplje dežja polzijo po steklu kot solze po materinih licih, po licih uvelih, nekdaj veselih od vročih poljubov otrok.
Že pred leti odšli so od nje, pozabili toplo naročje in roke.
Kaplje polzijo,
se v soncu sušijo.
A materino srce še trpi,
bolečina ozdravljena ni.
Irena Rant, 7. c r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka
Moja mama je samo moja
8. marec se približuje. Mami, kaj naj ti podarim? O, mama, da bi le vedela, kaj si želi tvoje srce! Si želii blago za novo krilo ali naj ti kupim kavni servis?
Ne, ne želiš si servisa, vem, da ne.
Želiš si samo toplo besedo in šopek zvončkov, natrganih z mojo roko. Kajne, mama? Mama, natrgala ti bom velik šopek zvončkov in objela te bom in ti čestitala. O, mama, vem, da boš zadovoljna.
Mami, pa še pridna bom, ne samo ta dan, še vse leto. Obljubim.
Mami, rada bi ti povedala, da te imam rada. Edina si, ki mu lahko zaupam vse moje skrivnosti. Vem, ti me ne boš nikoli izdala; četudi gre za karkoli, popustiš.
Tvoje življenje je ena sama žrtev.
Velikokrat sem te že užalila. Vem, da nisem imela prav. Mama, oprosti mi vse, kar sem storila narobe. Oprosti. Rada bi popravila svoje napake; vsaj poskušala bom.
Tvoje pridne roke se trudijo dneve in noči, tvoje noge niso nikdar spočite. Rada delaš in si ponosna.
Mama, še veliko bi ti morala povedati, a ne morem izraziti z besedami, ne znam.
Dragica Narobe, 7. c r. osn. šole Davorina Jenka, Cerklje — dopisniški krožek
Katarini Kalan
Pod vznožjem senožeti, kjer se veter igra z borovci, sameva njena hiša. Zakriva jo gozd, le zvečer mige-tajoča drobna lučka in pasji lajež oznanjata živlienie.
Tu živi partizanska mama Katarina Kalan.
Po blatni cesti sem stopala proti njeni hiši. Želela sem zvedeti kaj več o njenem življenju. Pripravljena mi je bila pripovedovati. S težavo sem spravila iz sebe prvo vprašanje:
»Kje ste bili doma?«
»Pri Drmotu v Javorjah,« mi je kratko odgovorila.
»Kot otrok ste preživeli prvo svetovno vojno. Se je še kaj spominjate?«
»Tistih časov se le medlo spominjam. Vem, da smo bili vedno bosi, le županovi otroci so imeli lepe čevlje. Zelo smo bili radovedni, kje je naš oče. Pri nas so bili tudi ljudje iz Idrije, ki so morali od tam bežati pred bombardiranjem.«
»Kateri dogodek iz mladih let vam je ostal najbolj v spominu?«
»Ko sem bila še dekle, sem zelo rada brala knjige, tudi take, ki jih je cerkev prepovedala. Bila sem naročena na Domovino, pa je župnik rekel materi, naj ne berem tega časopisa. Kar pa je on rekel, je pri mami držalo kot pribito. Časopis je poslala nazaj, jaz pa sem bila jezna in sem napisala na dopisnico, naj mi ga spet pošljejo. Mati ni znala brati in mi je dopisnico celo nesla na pošto. Tako sem bila spet naročnica Domovine. To se mi je zdelo imenitno.«
»Kako pa je bilo med obema vojnama? Kako so takrat živele ženske?«
»Kot hči srednjega kmeta, kjer je bilo šest otrok, smo živeli slabo. Kmalu sem morala služit, toda ženske smo bile slabše plačane kot moški, čeprav smo opravljale isto delo. Danes se šele prav zavedam, kako so nas takrat izkoriščali. Ko sem se poročila, so v cerkvi dejali, da mora biti žena pokorna možu in tega so se možje tudi držali.«
»In kdaj ste se vključili v NOB?«
»Že prvo leto vojne, julija 1941. leta, sva oba z možem stopila na stran partizanov. Skrbela sem za hrano, pranje perila, prenašala sem pošto, nakupovala razno blago. V mojem stanovanju so bili sestanki; tu je bil sprejet tudi sklep o organiziranju Poljanske čete. Bila sem v odboru OF kot predstavnica žensk. Dvakrat sem bila na konferenci žena v Cerknem. V KPJ sem bila sprejeta 1944. leta.«
»Cesa ste se " življenju najbolj razveselili?«
»Najbolj sem bila vesela, ko je bilo konec vojne in je prišel mož iz partizanov. Obenem pa sem bila tudi žalostna, ker so mi okupatorji ustrelili očeta in brata, rojstni dom pa požgali. Zelo me je tudi prizadelo, ko sem zvedela, da so padli mladi kurirji.«
»Kako pa živite sedaj?«
»Zadovoljna sem. Skrbim za moža in mlajšega sina. Imamo tudi majhno kmetijo in dve glavi živine, tako da je dela kar dosti. Če sem prosta, grem rada v naravo, v gore. Veliko časa posvetim tudi rožam. Pozimi pletem in berem knjige.«
»Kaj mislite o današnji mladini?«
»O njej pa vse dobro. Tudi danes se mladina bori za boljše življenje. Vidim, da se večina ravna po Mar-xovih, Leninovih in Titovih naukih.«
»Cesa si najbolj želite?«
»Miru na svetu in zdravja v družini.«
Pogovora je bilo konec. Stopila sem na prag, kjer me je zajela noč v svoj sivi pajčolan.
Betka Galičič, 8. c r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas
Za mamico
Zvončke v šopek bom nabrala,
še čestitko zraven dala.
Mamici ga poklonila, ko osmi mare
bo slavila.
Danica Kmhcršr^ 7. a r. osn. šole Cvetka (I o/a rja, Škofja Loka
Kulturna skupnost Tržič je 26. februarja v Lomu podelila Kurnikove nagrade zaslužnim amaterskim kulturnim delavcem v občini Tržič.
Predsednik KUD Lom je najprej pozdravil povabljence in čestital nagrajencem. Nato je pevski zbor iz Loma pod vodstvom Antona Sokliča zapel nekaj pesmi, člani KUD Lom pa so recitirali Kurnikove pesmi.
Predsednica kulturne skupnosti Tržič Marija Faganeli-Greif je povedala nekaj besed o slovenskem kulturnem prazniku in o ljudskem pesniku Vojtehu K urniku.
Zora Šemrlova je poročala o delu žirije za podelitev Kurnikovih nagrad in predstavila nagrajence.
Kurnikovo plaketo in diplomo so prejeli: Dolfe Anderle za uspelo režijo igre Štirideset karatov, Marina Bohinc za odlično odigrano vlogo Liz v tej igri, Mirko Istenič in Franc Podlipnik za dolgoletno in ustvarjalno delo v pihalnem orkestru, Anton Kralj za organizacijsko in režijsko dejavnost v KUD Lom, Anton Soklič za uspešno in požrtvovalno vodenje pevskega zbora KUD Lom in Marjan Vodnjov za koreografijo in dolgoletno mentorstvo folklorne skupine Karavanke.
Sonja Šemrl, 7. r. osn. šole
heroja Bračiča, Tržič
Mrak
Pust
V torek smo imeli samo dve uri pouka. Potem smo se pripravili za pustni karneval. Bila sem kužek. Sli smo po vasi, da smo se pokazali ljudem. Najlepše maske so bile nagrajene.
K senija Hočevar, 1. b r. osn. OŠ Stanka Mlakarja, Šenčur
Mesec srebrni
nad gorami se dviga,
zvezd nešteto
se na nebu prižiga.
Veter nežno se v vejah poigrava, tiho, spokojno počiva narava.
Dete v zibelki sladko zaspi, saj mamica zlata ob njem bedi.
Petra Oblak, 6. a r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka
Črtomir Zoreč:
POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE
1	2	3	4	5	6	7		8	9	10	11	12	13	
14								15						16
17				18			19				J	■20		
21			22		23'			■24			■	"		
	26			27		-			■	29	30			
		31					■	32	33	■				
35	36			■			■	38		39				
40				:	■		43						44	
45		1	■	46		■	48			■	49			50
51						53					■	55		
56		57						58			59			
	60							61						
Vodoravno: 1. priklopitev, 8. velika reka v Južni Ameriki, 14. samorasla, necepljena jablana ali njen sad, 15. čustvena razgibanost, vznemirjenost, 17. kratica za ablativ, šesti sklon v slovnici, 18. število enot, kar dobimo pri štetju ali merjenju, 20. kratica za Akademski klub, 21. tepec, idiot, 2.'}. loščilo, raztopina smole za premazovanje, 24. Nataša Dolenc, 25. akronim ali skrajšan izraz za eksploziv trinitrotoluen, 26. postavitev meje čemu, 29. iransko ljudstvo na osrednjem Kavkazu, 31. ljubkovalno žensko ime, Iva, .52. Andrej Novak, 34. norveško ime, Olaf, 35. zelenice v puščavah, 37. znak za kemično prvino aluminij, 38. italijanski politik in večletni predsednik vlade in republike, Gio-vanni, 40. grško-španski slikar portretov in cerkvenih podob KI G., 42. izmotavanje, 4.5. glavno mesto sosednje države, Roma, 46. avtomobilska oznaka za Sarajevo, 48. Evgenij Ivanovič Zamjatin, 49. boksarsko borišče, z vrvjo ograjen oder, 51. Ivan Mrak, 52. veliki vojskovodja in osvajalec sveta, francoski cesar, rojen na Korziki, 55. odprtje ust, zinek, 56. zaženi, kar se zažme, 58. reka na vzhodu Brazilije, teče skozi državo Minas-Gerais in Kspirito Santo v Atlantski ocean, 60. nemalokrat, 61. čeravno, čeprav.
Navpično: 1. stran, 2. del prsnega kaša, 3. verski nauki islama, muslimanstvo, 4. avtomobilska oznaka za Krapino, 5. geometrijski pojem, figura, podoba, 6. kar je okoli česa, 7. trdonebni soglasniki, 8. naprava za pridobivanje toplote, 9. ugandski general in politik, Idi, tudi vrsta amonijakove spojine 10. okrogla cvetna gredica, tudi pesniška oblika, 11. srbsko moško ime Aleksander, 12. znak za kemično prvino nikelj, 13. mesto v Indijski uniji severovzhodno od Bombaja in Aurongabada, Adžanta, 16. delovna skupina na kakem področju, 19. vzdevek Eisenhovverja, ameriškega vojskvodje, politika in predsednika ZDA, 22. kdor poje, 25. televizijski sprejemnik, 27. Josip Ipavec, 28. kraj na severu Latvijske SSR, severovzhodno od Rige, 30. priprava, s katero ugotavljajo kake objekte pod vodo, 33. novi vek v geološki zgodovini Zemlje, 3.5. oglodek, ogrizek, 36. staroperzijski duh zla, 39. gora v Švici, 41. izolacija, osamitev, 43. zelišče, zelenjava, 44. ime pesnice Černejeve, ki je umrla v nacističnem taborišču, 47. javen poziv, klic, 50. visoka stopnja jeze, navadno združena s prezirom, ogorčenjem, 52. mednarodne avtomobilske oznake za Norveško, Španijo in Malto, 53. organ vida, 54. Nikola O. Obreškov, 57. prislov, ki izraža čas, dopuščanje, poudarjanje, 59. Dušan Povh.
ŠAHOVSKI KROŽEK
Prve poteze
Šahovska abeceda
Šahovsko igro lahko beležimo in zapis nato shranimo. To nam omogoči proigravanje partij tudi potem, ko smo nanje že pozabili. Zapis partij pa omogoča tudi razvoj šahovske teorije. Šahovska abeceda se-•toji iz črk in številk, s katerimi označujemo figure in njihov položaj na šahovnici. Za figure rabimo naslednje oznake:
a8 b8 c8      d8 e8 f8      y8 h8
b7 b7 c7      d7 e7 f7      fl7 h7
a6 b6 c6     d6 e6 f6      g6 h6
[■6B b6 |e4| dS |a6| 16 Rsjf ttS
kralj -K ^  dama =D
trdnjava« T
^ lovec = L ty\   skakač =S
Pri opisu položaja figure napišemo najprej njeno znako (K, D, T, L, S) in nato iahovsko polje. Za opis položaja kmeta zadošča le navedba polja, lahko pa bi rabili tudi črko k pred navedbo polja.
Šahovnica ima 64 polj, ki jih opredelimo kot prikazuje diagram 15.
Taka označitev šahovnice nam omogoča, da povsem natančno opredelimo vrste (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8), linije (a, b, c, d, e, f, g, h), diagonale (al - h8, bi - h7, a4 - e8, •4 - dl itn.), polja (al, a2, a3, a4 itn.) ter delovanje figur in kmetov na njih. Sahist Pa  mora  tudi  vedeti,  katere  barve je
Diagram 15
določeno polje, črne ali bele (vzemimo polje c2, d5, fB, g4 itn.).
Na začetku igre je naslednji položaj na šahovnici:
BELI: Kel, Ddl, Tal, Thl, Lcl, Lfl, Sbl, Sgl, a2, b2, c2, d2, e2, f2, g2, h2, (skupaj 16 figur in kmetov).
CRNI: Ke8, Dd8, Ta8, Th8, Lc8, LfB, Sb8, Sg8, a7, b7, c7, d7, e7, f7, g7, h7 (skupaj 18 figur in kmetov).
Pri zapisu položaja se vedno držimo navedenega zaporedja. Najprej napišemo položaj kralja, nato dame, trdnjave, lovca, skakača in kmetov. Na ta način zapisujemo pozicije prekinjenih turnirskih partij, pozicije šahovskih problemov itn.
dr. s. Bavdek
od vsepovsod
Eksplozija rojstev
Rešitev nagradne križanke z dne 25. februarja: 1. smrduh, 7. kanape, 13. minaret, 15. Leonora, 17. ol, 18. Rateče, 20. sirar, 21. dete, 23. Irena, 25. Lars, 26. kristal, 28. ST, 30. VJA, 31. soline, 32. osnik, 34. glosa, 36. škarpa, 39. rov, 40. PR, 42. naprava, 44. Brno, 46. krilo, 48. rata, 50. Erika, 52. akcept, 54. HR, 55. ciciban, 57. enkalon, 59. satira, 60. inkaso.
Izžrebani reševalci: prejeli smo 98 rešitev. Izžrebani so bili: 1. na-
grado (50 din) dobi Mirni Glo-očnik, 64240 Radovljica, Globoko; 2. nagrado (40 din) Veronika Glavač, 64000 Kranj, Jama 19; 3. nagrado (30 din) Franc Mi-helčič, 64000 Kranj, Ul. 1. avgusta 3. Nagrade bomo poslali po pošti.
Reiitve pošljite do torka, 8. marca 1977,na naslov: Glas Kranj, Moie Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 50 din, 2. 40 din, 3. 30 din.
V prihodnjem desetletju napovedujejo e ZDA pravo eksplozijo rojstev. Enake napovedi veljajo tudi za zvezno republiko Nemčijo. V ZDA so številne družine postale spet velika moda, v ZRN pa povečano število rojstev pripisu jejo dejstvu, da bodo »otroci prvih desetih povojnih« let prišli v starost, ko si ustvarjajo družine. Predvsem so to letniki med 1950 do 1955. Sedaj odpade po statističnih podatkih na zahodnonemško družino po 1,5 otroka, kar je premalo, da bi ZRN ohranila število prebivalstva na sedanji ravni.
Prepoznala ga je po gnilih zobeh
Gnili zobje so bili usodni za neivyorškega vlomilca Charlesa Brooksa. V nekem apartmaju je prisilil gospodinjsko pomočnico, da mu je izročila 80(X) dolarjev in kožuhovinast plašč. Ko so pomočnici kasneje na policiji pokazali album s slikami vlomilcev, je takoj spoz nala pravega. Izdali so ga gnili zobje.
Osem dni pod prho
Kot najčistejši človek in sploh človek na svetu, ki je najdlje bil pod prho, hoče priti v Guinnessovo knjigo rekordov 35 letni Anglež, ki živi v Avstraliji. Zato bo ostal pod prho osem dni in osem ur. Instalaterje pripravil zanj po sebno kabino in »bodoči rekorder« bo lahko pod tušem bral, gleda/ televizijo, se hranil in se zabaval.
izbrali smo za vas
Tudi dobra krema, nočna, posebna za gubice okrog oči, tonik, čistilno mleko, črtalo za ustnic«' itd. bo lepo darilo za 8. marec. Odlične kolekcije poznane kozmetične hise Helena Rubenstein dobite na oddelku kozmetike v GLOBUSU.
Cena: od 46,20 do 115,80 din
Za poobedek po nedeljskem kosilu vam bo morda teknila že gotova sladica kot je manjša čokoladna torta »Sanja« ali čokoladne bombice s kokosom. V Centralovi DELIKATE-SI v Kranju jih imajo, rok trajanja je pa 30 do 45 dni.
Cena 21 din
kokosovo pecivo 18,48 din
Celo vrsto že pripravljenih daril, največ je izredno lepe in ročno po-•llkaue keramike, so te dni za dan žena pripravila dekleta v Murkinem ELGU v Lescah. Seveda vam bodo zavile tudi po želji.
Morda bi pa ženi namenili za njihov praznik pleteno obleko. V ALMIRI-NI industrijski prodajalni v Radovljici imajo ze nove modele za pomlad. Tale se dobi v rdeči, modri, opečni in zeleni barvi, v zgornjem delu jo pa poživlja bela barva. V velikostih od 36 do 42 jih imajo.
Cena: fi37 din
(9. zapis)
Glede Hudičevega gradu v skalni votlini blizu gradu Kamna ve Valvasor povedati:
»Blizu Lambergovega Kamna najdeš v skali luknjo, ki je zazidana in ima majhno štirioglato odprtino ali okence navznoter. Preprosti kmečki ljudje ji splošno pravijo Škratov grad. O tem gradu pripoveduje ustno izročilo tole: ko so nameravali sezidati grad Kamen, tega hudi duh ni hotel dovoliti, pa je, kar so pmlnevi napravili, ponoči spet podrl. Naposled pa je le dovolil zidavo, če bi mu hoteli prej tam zraven postaviti drug grad. Zato so tu malo luknjo maio počedili, deli vanjo majhno kamnito ploščo in zazidali; vendar pustili malo okence odprto. Do njega pa se brez dolge lestve ni dalo priti, niti pogledati skozenj. Še danes (t.j. v Valvasorjevem času — op. C. Z.) odkriješ, če pogledaš noter, tisto malo kamnitno ploščo« Imel pa je Jamski grad že I. 1263 svojega kaštelana (grajskega oskrbnika). Torej je le bil nekak grad!
PEGAM IN LAMBERGAR
Še vedno ima besedo vsevedni Valvasor: »V gradu Kamnu sta na steni neke sobe naslikana dva moža na konju, ki se vneto bojujeta; eden pravi Bog ti pomagaj, drugi pa Bodi ti* Bog milostiv. Pravijo, da predstavljata ta dva boj, ki ga je bojeval gospod Lamberg s Kamna s češkim velikanom. Le-tega se je vsakdo hal pa se mu ni nihče upal ustavljati, dokler se ni naposled gospod Lam-berški spustil z njim v boj na življenje in smrt ter mu v javnem dvoboju odsekal glavo. To zgodbo še danes pojo kmetje v kranjski pesmi in jo izročajo potomcem.«
Tako Valvasor! Dodajmo še našo vednost: Balado, ki »se poje po vsej Gorenjski, v vaseh ob Savi,« je zapisal (in že malo preuredil) Valentin Vodnik. Po njegovi objavi jo je 1. 1781 prevedel v pravilnih heksamet rih v nemščino Anton Tomaž Li' hart. Poznali pa so pesem tudi tedanji vidni slavisti (Kopitar jo posredoval  Dobrovskemu  pa tudi Jagič jo je poznal).
JUNAŠKA PESEM
na redkih slovenskih ljudskih junaških pesmi. Kajti naši j stari so raje peli vinske, ljubezenske in pobožne pesmi
Kaže pa, da je cesarski Dunaj večkrat — v skrajni sili — klical na po-,moč sinove naše dežele. Za Krpanovo zgodbo že vemo.
V podobni stiski se je habsburški cesar znašel še enkrat: ko mu je gradove rušil vojskovodja vdove Celjskih grofov (okrog 1. 1456) drzni Čeh Jan Vitovec. Ljudska pesem ga imenuje Pegama (iz nemške oznake Bo-heim, Peham, Pehajm — Bohme, Ceh).
V pesmi izziva Pegam cesarja: Imate vel'k o gospodstvo,
pa ne junaka pod sebo, kater' bi skusil se z meno!
Cesar pa se brž spomni na slovitega junaka Krištofa Lamberga z gradu Kamna na Kranjskem:
Ga 'mam, da ti presedal bit. Na kranjski zemlji mi živi, kjer se na Kamnu govori, s prav nič tebe ne boji. Krištof Lamberga r z imenom na sinji skal'prebiva tam; te v pest želi dobiti sam.
Zdaj cesar ukaže pisati list in z brzini slom poslati ga do Krištofa
... f lepo deželo,
v gorato kranjsko deželo
tja h Krištofu Lambergarju.
Stara mati Krištofova, plemenita gospa s Kamna, zagleda sla, kako drvi h gradu.
Do sina teče svojega, do Krištofa Lambergarja, da lepo b 'ga poučila: »Konjiča 'maš ko ptičico, zlato zoblje pšeničico, pije sladko rebuljico, stoji pri jaslih sedem let, na sonce mi nikol' ne gre in videl ni še bel'ga dne.« Tako še mati rekla je: »O, kaj ti pravim, Krištofe! Na te reči poslušaj me! Hudiča ima Pegam dva, premagal bodeš ti oba; le glej, da te ne zapelja. Ak' bodeš videl tri glave, dve krajni njemu pust' obe, na srednjo naj ti sablja gre!«
P em se je Krištof poslovil od matere in svojega gradu.
Potem pa s konjem za drči
ko strela hitro mi leti
in se poprej ne vstanovi,
d v beli Dunaj pridrči.
Je meril Krištof srednjega,
na stran je pustil krojnega,
udaril ravno srednjega;
je njemu pravo glavo vzel. . .
Po boju je Lambergar nataknil Pegamovo glavo na sulico in dirjal z njo po Dunaju,
jo kaže Dunajcem lepo: Mu reče svetli cesar brž nato: »Junak, ti moški Lambergar, kaj češ imeti za svoj dar1!« Pa Lambergar odgovori: »Na Kranjskem imam tri gradi, da b' moji, prosim, lastni b 'li.« Pa cesar tako govori: »Kar češ imet', naj se zgodi, ker dolgo le tvoj rod živi!«
A nton Koželj, 1912: Ilustracija k pesmi o Pegamu in Lambergarju
RADIO
4.30 8.08 9.05 9.35 10.15
11.03 12.10 12.30
12.40 13.30 14.05
14.25
15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.45
19.35 19.45
20.00
21.15
21.30
23.05
0.30 1.03 2.03 3.03 4.03
Dobro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik Mladina poje Kdaj, kaj, kako in po čem
Sedem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti: Rezultati poskusov in sklepanje pogodb za jari ječmen Veseli domači napevi Priporočajo vam Izdela Glasbene mladine Slovenije S pesmijo in besedo po Jugoslaviji Glasbeni intermezzo S knjižnega trga Vrtiljak Studio ob 17.00 Gremo v kino Zabaval vas bo ansambel Bojana Adamiča Lahko noč, otroci Minute
z Ljubljanskim jazz ansamblom Spoznavajmo svet in domovino Za prijetno razvedrilo Oddaja za naše izseljence
S pesmijo in plesom v novi teden Zvoki iz naših krajev Vas gost Sam ob radiu Glasbena skrinja S popevkami v novi dan
Drugi program
8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako,
kako pa mi 14.20 Glasbeni drobiž
od tu in tam 14.33 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek -
N. Gaborovič:
Vzorni voznik 16.15 Majhni zabavni
ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 S pevko
Alenko Pinlerič 17.50 Svet in mi 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Partiture lahke
glasbe 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Nikolaj Rimski-
Korsakov:
Božična noč 21.00 Vidiki sodobne
umetnosti
21.15 Sobotni nočni
koncert 23.55 Iz slovenske poezije
4.30 8.07
8.52 9.05 10.05 11.00 11.15
13.20 13.45
14.05 17.50
19.35 19.45 20.00 22.20
28.06
23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03
NEDELJA
Dobro jutro Radijska igra za otroke — B. A. Novak:
V ozvezdju postelje Skladbe za mladino Še pomnite, tovariši Na naši ulici Pogovor s poslušalci Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Nedeljska reportaža Obisk pri orkestru VValter Kichenberg Nedeljsko popoldne Zabavna radijska igra — M. Marine: Skrivnost kote 1 17 Lahko noč, otroci Glasbene razglednice
V nedeljo zvečer Glasbena tribuna mladih
Literarni nokturno — L. Stewart: Samo za ptice Plesna glasba za vas Glasbene miniature Pop, ročk, beat Ce še ne spite Blues v pozni noči Zvoki godal Plošča za ploščo Glasba za godala Lahke note velikih orkestrov
Drugi program
8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.33 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba ne pozna
meja 15.00 Pet pedi 15.35 S Plesnim orkestrom
RTV Ljubljana 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Operetna glasba 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske
Amerike 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Iskanja in dognanja
19.2.0 Igramo, kar ste izbrali, vmes ob
20.35 Knjižni klub
23.00 Iz slovenske
komorno glasbene ustvarjalnosti
23.55 I/, slovenske poeziie
PONEDELJEK
4 30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb
9.20 9.40 10.15
11.03 12.10
12.30
12.40
13.30 14.05 14.30
15.30 15.45
16.00 17.00 18.06
18.25 19.35 19.45
2().(K) 20.10 22.20
23.05 23.15
Izberite pesmico
Vedre melodije
Kdaj, kam, kako
in po čem
Za vsakogar nekaj
Veliki revijski
orkestri
Kmetijski nasveti: Priporočila skupnosti za krompir za usmerjanje proizvodnje Pihalne godbe na koncertnem <xlru Priporočajo vam Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Naši znanstveniki pred mikrofonom Vrtiljak Studio ob 17.00 Iz tuje glasbene folklore Zvočni signali Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci Kulturni globus Operni koncert Popevke iz jugoslovanskih studiev
Literarni nokturno: Ljudske
Za ljubitelje jazza
Drugi program
8.00 Ponedeljek
na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov
križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Na izvirih ljudskega
glasbenega
ustvarjanja 14.20 Melodije iz naših
studiev 14.33 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba
slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Z zborovsko pesmijo
po svetu 19.40 Za ljubitelje
stare glasbe 20.15 Ekonomska politika 20.35 Pet Dvoržakovih
slovanskih plesov 21.00 Literarni večer:
Strma pot 21.40 Večeri pri slovenskih
skladateljih 23.10 Sezimo v našo
diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije
8
4.30 8.08 9.05
9.30 10.15
11.03 12.10 12.30
12.40 13.30 14.05 15.30 16.46
16.00 17.00 18.05 19.35 19.45
20.00
20.30
21.17 22.20
23.05
23.15 0.05 0.30 1.03
2.03 3.03 3.30 4.03
Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za srednjo stopnjo: Knjižna uganka Iz glasbenih šol Kdaj, kam, kako in po čem
Promenadni koncert Danes smo izbrali Kmetijski nasveti: Prijava posevkov za pridelovanje semena Po domače Priporočajo vam V korak I mladimi Glasbeni intermezzo Pota sodobne medicine: Kitajska medicina Vrtiljak Studio ob 17.00 Obiski naših solistov Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Jožeta Privška Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra — S. Jenkins: Otrok Zvočne kaskade Pota jugoslovanske glasbe
Literarni nokturno — Kermavner: Pesmi
Popevke se vrstijo Dixieland parada Popevke za vse K omornoglasbene miniature Vaš gost Majhni ansambli Paleta akordov Proti jutru
Drugi program
8.00 Torek na valu 202 13.00 M. Krišelj: Tajnica KLO — reportaža
ob dnevu žena 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola
za višjo stopnjo:
Energije
primanjkuje 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Zvočni portreti 17.40 Z ansamblom ... 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba
na našem valu 18.40 Popevke slovenskih
avtorjev 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 A. Dvoržak: odlomki iz opere Rusalka
20.00 Znanost in družba
20.15 Jugoslovanska
zborovska glasba
20.35 L. van Beethoven:
Sonata št. 7
v D-duru 21.00 Dvignjena zavesa 21.20 Sklepni koncert
4. mednarodnega
srečanja mladinskih
orkestrov
v Berlinu 22.55 Trije klavirski
koncerti 23.55 Iz slovenske poezije
4.30 Dobro jutro
8.08 Glasbena matineja
9.05 Za mlade
radovedneže 9.25 Za poj m o pesem 9.40 Aktualni problemi
marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Po svetu glasbe 12.10 Lahka glasba
za opoldne 12.30 Kmetijski nasveti:
Delo v breskovih
nasadih v času
cvetenja 12.40 Pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam 14.05 Ob izvirih ljudske
glasbene kulture 14^30 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma
- M. Krleža: Dunajsko pismo
16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00
18.05 Odskočna deska 18.30 Domače in tuje
zborovske izvedbe 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Francija Puharja 20.00 Koncert iz našega
studia T2.20 S festivalov jazza
23.06 Literarni nokturno
- B. Miljkovič: Pesem in pesnik
23.15 Revija
jugoslovanskih
pevcev zabavne
glasbe 0.05 Pri mojstrih
glasbenega baroka 0.30 Za pozne plesalce 1.03 Zaprite oči
in poslušajte 2.03 Note v ritmu 2.30 Minute z Brahmsom 3.03 Vaš gost 4.03 Lahke note
velikih orkestrov
Drugi program
8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in
ansambli JRT 14.00 Radijska šola
za srednjo stopnjo:
Knjižna uganka
14.25 Glasbena medigra 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe Tipke in godala Progresivna glasba Srečanja melodij Minute za kulturo
i program
Iz repertoarja slovenskih zborov Nokturno in serenada Zunanjepolitični feljton
A. Srebotnjak: Dnevnik za violino, violončelo in klavir Iz manj znane operne literature Sodobni literarni portret: Desanka Maksimovič Razgledi po sodobni glasbi
Trikrat kvintet Iz slovenske poezije
17.40 18.00 18.40 18.55
Tretj
19.05
19.30 20.00 20.15
20.35 21.30
21.50
22.50 23.55
10
4.30 8.08 9.05
ČETRTEK
9.35
10.15
11.03
12.10 12.30
12.40 13.30 14.05 14.40 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05
19.35 19.45
20.00
21.00
21.40 22.20
23.05 23.15
Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za višjo stopnjo: Energije primanjkuje Zborovska glasba polpretekle dobe Kdaj, kam, kako in po čem Uganite, pa vam zaigramo po želji Zvoki znanih melodij Kmetijski nasveti: Priprava gozdnih sadik za pogozdovanje Od vasi do vasi Priporočajo vam Kaj radi poslušajo Enajsta šola Glasbeni intermezzo Jezikovni pogovori Vrtiljak Studio ob 17.00 Iz domačega opernega arhiva Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Milana Ferleža Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer s pisateljem Miodragom Pavlovičem Lepe melodije Srečanje z makedonskimi skladatelji Literarni nokturno — L. Kassak: Pesmi Paleta popevk in plesnih ritmov
TELEVIZIJA
SOBOTA
8.00 Mala čebelica H.15 S Makarovič:
Pekarna Miš-maš 830 E. Rostand: Cvrano
de Bergerac —
nadaljevanje
in konec " 9.40 Zverinice i/. Rezije:
Psi, mačke in miši 10.00 Narava Japonske —
film
1030 Po sledeh napredka l i.oo Neverjetni stroj —
dokumentarna
oddaja 1 1.50 P. Heriat:
Boussardelovi —
nadaljevanka 1355 Nogomet Budućnost
: Hajduk - prenos
(Tg>
1620 A. Negrin: Marija — T V drama
17.30 Obzornik I 7 JU) Sirota -
madžarski
mladinski film 19 16 Risanka 19.30 TV dnevnik 1950 Tedenski
zunan jepoht ični
komentar 20.00 Pogreb v
Los Angelesu -
francoski film 21.50 Moda za vas 22.00 Boks Parlov
Poncelet - prenos
i/. Velenja 23.00 T V poročila 23.10 625
23 30 M ladinsko evropsko prvenstvo v smučanju — reportaža
23.40 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — posnetek tekmovanja moških
Oddajniki II. TV mreže
17.25 Sedem dni 17.45 Narodna glasba 18.20 Zagrebška kronika 18.35 Jennv — serijski film
19.30 TV dnevnik 20.00 Feljton 20.30 G. Donizetti: Lucia
di Lammernioor — 1. dejanje opere 21.30 24 ur 21.40 Športna sobota 21.55 Ljudje iz kolone — dokum. oddaja
TV Zagreb — I. program
lo.oo TV v šoli (Mg) 11.06 TV v šoli (Zg) 12.05 TV v.šoli (Sa) 13.55 Nogomet Budućnost
: Hajduk — prenos 15.50 Vročinski val — film I 7.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Dobrodošli —
otroška oddaja 18.45 Prijatelji glasbe 19.30 T V dnevnik 20.00 Variacije - humor.
oddaja 20.35 Nenavadne tatvine
- švicarski filtri 22.20 TV dnevnik 22.40 Svetovno prvenstvo
v umetnostnem >
drsanju - posnetek
H. 15 8.20
8.50 9.10
10.35 I 1.30
12.30 12.35
14.45 15.00 15.35
16.10 16.25
16.35 l«40
18.15
19.15 19.30 19.50
20.00
21.15
22.00 23.00
NEDELJA
Poročila
Od vsakega jut ra raste dan: Slovenske Konjice «26
H. Fallada Kmetje, bombe in ol)last nadaljevanka Raziskovalci: Jedediah Sinit h Kmetijska oddaja (Hg)
Poročila
M ladinsko evropsko prvenstvo v smučanju — reportaža
Križem krateni Pisani svet
I. Torkar: K urent -scenska pesnitev Okrogli svet Moda za vas — ponovitev Poročila
Državno prvenstvo v košarki — Radnički : Jugoplast ika — prenos (Hg) D. Kovačevi«': Zvezdnati prah — drama TV Beograd Risanka TV dnevnik Tedenski gospodarsk i komentar
A. Marodić Mari ja - nadaljevanka Svetovno pi \ensi vn v umetnostnem drsanju — posnetek
revijskega nastopa Športni pregled (Bg) Poročila
10.00 1 1.00 11.30 12.30
13.50 14.20 15.10 19.30 20.05 21.10
21.40 22 00
Otroški spored Narodna glasba K met ijska oddaja Jugoslavija, dober dan Gledalci inTV Potop — serijski film Nedeljsko popoldne TV dnevnik TV nadaljevanka Potopisi: Človek m planina TV dnevnik Sport ni pregled
PONEDELJEK
8.10	TV v šoli: Pravljica,
	Dan žena. Pomlad,
	Makedonščina (Zg)
93(1	TV v soli:
	Za najmlajše,
	Metalurgija (Sa)
10 05	TV v šoli:
	Srbohrvaščina,
	Risanka. l'o naših
	krajih (Bg)
14.1(1	TV v šoli -
	ponovitev (Zg)
16.55	Vrtec na obisku:
	Pojoče ure
17.10	Narava Japonske -
	Tilm
17 40	Obzornik
1 7.55	Prvih 365 dni
	v otrokovem
	življenju
18.30	1 dogovorili smo se
18.45	Zena — reportaža
19.15	Risanka
19,10	TV dnevnik
20 00	1 < 'ankar —
	F. Tomizza: Idealisl
	— predstava SS(I
	Trst
22 35	K uit urne diagonale
23 15	TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
15.10 Nedeljsko popoldne 19 30 TV dnevnik 20.00 Pop parada 21.00 24 ur
21.20 Legenda o Ugetsu — japonski film
TV Zagreb - I. program
950 Poročila
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Polieder H3 18.00 Živel je car - lutke 18 15 Življenje knjige 18.45 Mladi /a mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja:
Ind i rek t 20.30 Izkušnje - aktualna
oddaja 21.00 Dnevna kronika 21.10 Mackbeth
ameriški film
TV Zagreb — I. program
do 20.00 isto kot na odd. II
TV mreže 20.00 Z Dirnbach:
Nočni pogovori
Henriette von S —
TV drama 21.00 Mozaik 21.50 Portret
Lidije Sent jure 22.30 TV dnevnik
8.00 TV v šoli:
Skupščinski sistem,
10.00
14.00
17.00
17.20
17.45 18.00 18.35 19.15 19.30 20.00 20.40
22.00
Velebit, Geometrija,
Nemščina, TV vrtec,
Razvoj življenja (Zg)
T V v šoli:
Prirodoslovje,
Risanka, Glasbeni
pouk (Bg)
TV v šoli -
ponovitev (Zg)
Šolska TV:
Krajina v preobrazbi
Zverinice i/. Rezije:
Hitri polžek
Pika Nogavička —
serijski film
Obzornik
V. Ukmar: Materi
TV (rimski test
Risanka
TV dnevnik
Oči kritike
A. J. ('ronin:
Zvezde gledajo z
neba —
nadaljevanka
25 mednarodni
festival mladih
umet nikov
T V dnevnik
Oddajniki II. IV mreže
18.00 Slalom in veleslalom na Jahorini — posnetek
18 30 Zagrebška kronika 18.45 Lisica — kratek film 19.00 Zabavna oddaja
19 30 TV dnevnik 20.00 N(x\ ki je pretresla
Ameriko — dokum TV drama 21.00 24 ur
2120 Mladinski jazz klub 21 50 Znanost
TVZ
17.15 17.35 17.45
18.15 19.15 19.30 20.00 20.50 21.00
2235
agreb — I. program
TV dnevnik TV koledar Narava Japonske -dok. film
Dokumentarni film
Risanka
TV dnevnik
V središču: Zena 77
Akcije
Slovesen dan — grški film 1 TV dnevnik
8.10
14.10
17.00 17.15
17.40 17.55 18.30
19.15 19.30 20.00
TV v šoli: Gradnja cest, Liki, Slovnica (Zg)
TV v šoli: Kocka, kocka, Risanka. Film (Bg) TV v šoli -ponovitev (Zg) Narodna: Deset niča Tisoč in ena barva — serija Ukročeno oko Obzornik Spekter
G lasba takšna in drugačna: Idealna šola Risanka TV dnevnik Film tedna: Kantata za Cile — kubanski film
21.50 Majhne skrivnosti
velikih kuharskih
mojstrov 21.55 V svetu sanj —
dokumentarna
oddaja 22.25 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
18.00 Slalom in veleslalom
na Jahorini -
posnetek 18.30 Test
18.45 Slovaška narodna
glasba J 19.10 TV dnevnik 20.00 Kino oko 23.00 24 ur
TV Zagreb — I. program
17.15 TV dnevnik 17 35 TV koledar 17.45 Daljnogled —
otroška oddaja 18.15 Izobraževalna
oddaja 18.45 Nar<xlna glasba 19.30 TV dnevnik 2000 Prosta sreda 23.00 TV dnevnik
10
8.00
9.00
9.30
10.00
14.00
15.00
17.15
17.30 17.50
18.35
19.15 19.(0 20.00
20.35
22.20
22.35
ČETRTEK
TV v Soli: Kanada, Lit eratura, Kibernetika (Zg) TV v šoli: Francoščina (Sk) TV v Soli: Portret znanstvenika (Sa)
TV v šoli: Reportaža Risanka (Bg) TV v šoli -ponovitev (Zg) Šolska TV: Krajina v preobrazbi Colargol — lutkovna serija Obzornik Rembrandtova »Nočna straža« — dokumentarni film Ne jokaj, Mihi -serija Utonilo je sonce Risanka TV dnevnik Dobričine — angleška nanizanka Izziv kulturi: VII. srečanje slovenskih
lutkarjev - prenos
M iniat ure — A. Vivaldi: Štirje let ni časi (Zima) TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Babičin vnuk -
serijski film 18.15 Narodni parki 18.45 Ali morda veste —
TV kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Siva obala -
nadaljevanka
20.50 Zgodbe o vzvišenem 21.20 24 ur
21.40 IzTV proizvodnje neuvrščenih
TV Zagreb - I. program
do 19.30 isto kot na odd.
II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti 77 20.50 A. Marodić:
Poti in stranpoti 21.45 TV dnevnik 22.05 Potovanje —
baletna oddaja
8.10 TV v šoli:
Matematika,
Primorje,
Makedonščina,
Ruščina,
TV vrtec,
Dnevnik 10 (Zg) 10.00 TV v šoli: Angleščina
Risanka. Ibnetnost
(Bg)
14.10 TV v šoli -
ponovitev (Zg) 17.00 Križem kražem 17.15 Morda vas zanima:
Trio Tartini 17.45 Obzornik 18.00 Tuja folklora:
Klasični plesi Indije 18.40 Prva pomoč 19.00 Japonski športi:
Judo 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.55 Tedenski
notranjepolitični
komentar 20.05 P. Heriat:
Boussardelovi —
nadaljevanka 21.05 Razgledi: Trilogija
o Homhavu 21.35 U lice San Francisca
— serijski film 22.25 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik
17.35 TV koledar
17.45 Otroška oddaja
18.15 Telešport
18.45 Dnevnik 10
19.05 K uit urni pregled
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 Film danes
21.00 Dnevna kronika •
21.15 P. I. Čajkovski: Labodje jezero — prvi del predstave Bolšoj teater
TV Zagreb - I. program
do 19.30 isto kot na (,dd.
II. T V mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Opereta ali nekaj
takega —
zabavnoglasbena
oddaja 20.50 Ulice San Francisca
21.40 Portreti 21.10 TV dnevnik 22.30 Po/uija
0.05 Lahka kri 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Z opernega in
koncertnega odra 2.03 Vaš gost 3.03 Jazz s plošč 3.30 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru
Drugi program
8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi
marksizma 14.20 Mehurčki 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 Top albumov 17.40 S Plesnim orkestrom
RTV Ljubljana 18.00 Čustveni svet
računalnika Ruperta 18.40 Z velikimi
zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Večerni concertino 19.55 Vprašanja
telesne kulture 20.00 Nekaj zborovskih
prizorov 20.35 RubenRadica:
Skladbe za komorni
orkester in
Martenotove valove 20.45 Kultura danes 21.00 Koncertni atelje
Društva slovenskih
skladateljev 22.15 Dve »Stabat Mater« 23.55 Iz slovenske poezije
11
4.30 8.08 9.05
9.30
10.15
11.03 12.10
12.30
12.40
13.30 13.50 14.05
Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za nižjo stopnjo Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti Kdaj, kam, kako in po čem PoTalijinih poteh Revija orkestrov in solistov Kmetijski nasveti: Priprava čredink na spomladansko pašo Pihalne godbe vam igrajo Priporočajo vam Človek in zdravje Glasbena pravljica: Mesec želja
14.18 Naši umetniki
mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Mesta prijatelji 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Fantje treh dolin 20.00 Stop pope 20 21.15 Oddaja omorju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki
iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo 0.05. Ples do enih 1.03 Drobne glasbene
umetnine 1.30 Nočni znanci 2.03 Mojstri jazza 2.30 Revija popevk 3.03 Melodije velikih
mojstrov v priredbah 3.30 Paleta akordov 4.03 Majhni ansambli
Drugi program
8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel
ob Mediteranu 14.00 Radijska šola
za nižjo stopnjo:
Voda
14.25 Glasbena medigra 14.33 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 S popevkami
po Jugoslaviji 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Radijska igra -
VV. Ginazino:
Dobesednost
hrepenenja 19.55 Glasbene miniature
slovenskih
skladateljev 20.15 Z jugoslovanskih
koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah 22.30 Mednarodna
radijska univerza 22.40 Majhen recital
tenorista
Antona Dermote 23.15 Iz hrvaške operne
literature 23.55 Iz slovenske poezije
ta teden na TV
Sobota
V okviru filmov za mladino si bomo popoldne lahko ogledali madžarski barvni film SIROTA. To je pripoved
o deklici brez staršev, ki jo posvoji kmečka družina brez otrok. Zgodba o nekakšni Pepelki pa ni prav nič pravljična, nasprotno: grenka, tragična podoba podeželske zaostalosti, katere Žrtev je sirota C zore, ki naj bi kljub svojim sedmim letom samo delala, za plačilo pa bila deležna le klofut.
Nedelja
Tema drame ZVEZDNATI PRAH je danes že vsakdanja razveza zakona. Tokrat pa je le malo drugače. Marko in Jelena se ločita od svojih zakonskih tovarišev, da bi se lahko poročila in v novem zakonu našla več sreče. Kmalu pa spoznata, da sta naredila napako. Tega si sicer ne priznata, vendar se vsak na skrivaj sestaja s svojim bivšim partnerjem. Seveda to ni rešitev, niti ločitev ni bila rešitev, ker očitno vsi skupaj ne vedo, kaj pričakujejo in kaj iščejo v zakonu. — V glavnih vlogah so zaigrali: Stanislava Pešič, Zoran Radmilovič, Bora Todorovič, Rahela Ferari, Mira Banjac in drugi.
Sreda
Kubanski film KANTATA ZA ClLE je opozoril nase na festivalu v Karlovyh Varyh, kjer je prejel »kristalni globus«. Čeprav je bila ta ugledna nagrada v močni mednarodni konkurenci morda podeljena preveč radodarno — bolj zaradi političnih kot umetniških in izpovednih pobud — je film vreden vse naše pozornosti. Pripoveduje nam o boju čilenskih rudarjev, ki so se 1907. leta uprli v rudnikih kositra z dobro organizirano stavko in na ta način hoteli doseči svoje pravice. Seveda je vojska naredila red kot že tolikokrat prej v deželah Južne Amerike. Prav v političnem sporočilu tega filma, kritiki razredno izkoriščevalskih odnosov, ki so v Južni Ameriki prav »po zaslugi« in pod patronatom »velike zaščit niče« ZDA najbolj očitni, je veličina in pomen tega malce nenavadnega filma.
Četrtek
Tim ttrooke Taylor, Graeme Garden in Bili Oddie so avtorji nove angleške TV nanizanke DOBRIČINE in hkrati tudi igralci. Nanizanka govori o treh mladeničih, ki se v življenju ukvarjajo s tem, da pomagajo ljudem v težavah, seveda za denar. Vsak od njih je pojava zase, po svoje komična v svojem početju. Čeprav so njihovi nasveti vedno mišljeni iskreno in dobronamerno. K njim se zatekajo po pomoč vsi — od preprostega dekleta, ki je izgubila očeta, do vlade, ki skuša preprečiti razširjanje pornografije.
Film POGREB V LOS ANGELESU, ki bo na sporedu v soboto zvečer, je izrazita kriminalka z vsemi njenimi značilnostmi. Predstavlja nam poklicnega ubijalca, ki pride v Los Angeles, da bi izpolnil novo nalogo. Ko pa se s polnimi žepi denarja namerava vrniti domov, se zatakne. Po razburljivem lovu po ulicah Los Angelesa se vse skupaj razčisti na pogrebu njegove žrtve. — Film je režiral Jacques Deray, v glavnih vlogah pa so nastopili: Jean-Louis Trintignant, Ann Margaret, Roy Scheider in Angie Dickinson.
Aj, Kozaro,
aj, Kozaro
ODMEV/ IZ TAŠKE NT A
3
Nas dva brata, oba ratujemo,
ne plač', majko, ako poginemo.
Namestnik komandanta Josip Mažar-Šoša je s'poznal, da z borbo ne bodo ničesar več napravili, le sebe bi popolnoma uničili. Zato naj bi se te udarne grupe, v katere bi se pre-formirali ostanki odreda, za tisti čas, ko Nemci češejo Kozaro, potajijo, poskrijejo. Ob koncu »česanja« Kozare — Nemci so to operacijo imenovali tudi »Operacija grablje« — pa bi se grupe znova zbrale na rajonih, kjer jim bo določil štab čet in bataljonov. Naročeno je tudi, da se orožje, ki ga ni mogoče nositi s seboj, zakoplje. Borci naj se z veščim manevriranjem povlečejo skozi sovražnikove vrste. Taki napotki so dani tudi prebivalcem v zbe-gih.
In res se ljudje zdaj na Kozari rešujejo, kakor se kdo more in zna. Dobesedno se zakopavajo v zemljo in to je tudi, kot se je kasneje izkazalo, najsigurnejši način. Tako je zakopan namestnik komandanta odreda Josip Mažar-Šoša, ki so ga soborci skrili pod visoko skladovnico drv, pa Petar Mečava, politični komisar Ratko Vujovič-Coče ... Dogodki, polni dram ... Vsak poedi-nec je drama zase. Poznan je primer, ko je oče zakopal vso svojo družino: štiri otroke in ženo, vsakega zase, sam je pa splezal v drevo, se privezal nanj s pasom in od tu gledal, kako Nemci v strelcih preiskujejo teren. Imeli so srečo in vsi ostali živi. Kroži pa zgodba po Kozari, da so drvarji, ki podrirajo drevje na Kozari, še pred nekaj leti našli v krošnji drevesa, ki so ga podrli, okostje človeka, ki je bilo še vedno s pasom privezano na deblo.
18. julija 1942 je ob koncu akcije Borovski general Stahl poročal: »Celotno prebivalstvo obkoljenega področja je izseljeno ter je tako speljano temeljito čiščenje prostora. Ta uspeh je bil mogoč edino zaradi tega, ker je vsak častnik, podčastnik ali vojak, vsak na svojem mestu vložil vse svoje sile, da tudi tukaj iztrebi boljševizem in da napravi mir in red v tem prostoru, ki je za Nemčijo politično in gospodarsko enako pomemben, ter da omogoči pot preko Grčije in Krete do Afrike in s tem celo jugovzhodno krilo Reicha.«
Sovražnik ni uničeval in zajemal 8amo ljudi, ki jih je našel v zbegih. S seboj je jemal ali na mestu pobijal vsakogar, ki ga je dobil na svoji poti. Danes se točno ve, da je bilo s Kozare odvedeno v taborišča 68.600 prebivalcev in da niso vsi prišli v zbirne centre. Slučajno je najden ta podatek v arhivu zdravstvene službe NDH v obliki grafičnega prikaza zbirnih taborišč, v katerih je zbrano prebivalstvo s Kozare in Prosare. Najstrašnejšo usodo so doživeli otroci s Kozare, ki so množično umirali za epidemijami in od lakote v taboriščih kot so Jasenovac, Jastrebarsko, Stara Gradiška, Ušti-ca, Mlaka, v Prijedoru in drugod. Število teh otrok je okrog 12.000.
Ker je menil, da le še ni uničil vseh partizanov, je sovražnik pustil v Kozari tudi po ofenzivi svoje sile. Ne samo v mestih, tudi v gozdovih Kozare jih je imel. Eno svojih enot
je pustil prav na Mrakovici, kjer stoji danes mogočni spomenik borcem s Kozare. Vsega 11.000 vojakov je bilo na tem področju.
Ustaši se še nadalje znašajo nad nemočnim prebivalstvom. Strahotne pokole narede na Palančištu in Gornjem Jelovcu. Ne morejo preboleti, da so partizani še vedno tu, da je Kozara Še vedno živa. Poklali in zverinsko ubili so okrog 300 oseb. Dara Banovič, doma iz Palančišta, ki je po čudežu preživela to golgoto, je pripovedovala, da so ustaši udrli v vas in vaščanom naročili, naj ostanejo v hišah, češ da jih bodo oni branili pred partizani. Res so vaščani ostali v hišah, drugi dan dopoldan pa so jih ločili: moške posebej, ženske z otroci posebej. Dara je imela štiriletno hčerko in dveletnega sinčka. Deklica je zaslutila, da jih bodo pobili in je zajokala: »Mama, poklali nas bodo.« Mati pa skoraj ni verjela, da bi se lahko zgodilo najstrašnejše. Saj so jih vendar ubogali in niso šli v Kozaro. Ustaši so namreč govorili, da se tistim, ki bodo ostali doma, ne bo nič zgodilo, le njih morajo poslušati. Toda zgodilo se je res najhujše. Dva ustaša sta Daro z otrokoma peljala proti robu vasi in jo nagovarjala, naj jima da denar, pa jo bosta peljala domov, kot »sestro«. Ker je imela vsega le 300 kun, sta jo ozmerjala, da je za ta denar ne bosta vodila domov. Vlekla sta jo do potoka, do malega mlina, kjer so že ležala trupla zaklanih sovaščanov. Otroka sta se je oklenila in tam pri vrbah sta jo začela klati. Ko je zabodel tretjič je padla, toda bila Še vedno pri zavesti. Devetindajset ubodov z nožem! Bila je vsa zalita s krvjo, toda pri zavesti. Vse je videla, le premakniti se ni mogla. Videla ie, kako sta klala njena otroka. Malo Rado-slavo je eden od ustašev udaril z nožem po glavi, potem jo pa vrgel kraj matere in jo z nožem pribil na zemljo. Prav tako malega Boška. Pa je mali Boško še jokal, a ga je ustaš z vso jezo vrgel čez koleno in mu z dvema zamahoma odsekal glavo... Strahota, ki ji ni primere! Toda Dara je bila še vedno živa in vse je videla in slišala. Zdaj sta se ustaša oddahovala od težkega dela in eden se je pritoževal, da se še pri nobeni ni tako upehal in tako umazal kot pri tej... Vodili so spet nove grupe, ki so jih pobijali s sekirami, koli, kladivi. Moški so bili zvezani in so jim tako zvezanim razbijali glave. Ko je bil pokol končan, so pregledali, če je še kdo živ, da so ga do kraja pobili. Potem so se krvniki zbrali in veselili kot na svatbi...
Cez kakšni dve uri je začelo deževati. Šele tedaj se je Dara onesvestila. Ko je spet prišla k sebi, je. vstala in šla proti vasi Orlovci, kjer je imela sestro. Kljub devetindvajsetim ubodom je ostala živa in leta 1972, ko je maršal Tito tu odkrival spomenik, se je z njim pozdravila tudi Dara.
O strašnem pokolu na Palančištu so izvedeli tudi Nemci. Preiskali so kraj, odkopali trupla in spoznali vsa grozodejstva, ki so jih ustaši tu počeli. Moralo je biti zares strahotno, kajti nemški častnik, ki je bil prisoten pri pregledu trupel, je ustaše iz Prijedora, ki so naredili ta pokol, takoj razorožil. Nekaj dni kasneje se je poveljnik te krvave ustaške enote ustrelil v glavo.
D. Dolenc
Za dan žena v Istarske toplice
Zelo hitro je bil zaseden avtobus za izlet v Istarske toplice na dan žena. Obljubili smo v prvem zapisu, da bosta šli z nami brezplačno ena stara in ena nova naročnica. No, žrebali smo in izvlekli naslednji kartici: od starih naročnic gre z nami tovarišica Vladimira Stegu, C. Maršala Tita 18, Jesenice, od novih pa Marika Kokalj, Frankovo naselje 67, Škofja Loka. Odhod avtobusa bo v torek, 8. marca, ob 7. uri zjutraj izpred hotela CREINA v Kranju. Ustavil se bo v Škofji Loki in ob 7.15 pred hotelom TRANSTURIST v Škofji Loki pobral potnice iz Škofje Loke in okolice. Potem se bo ustavil še v Ljubljani na avtobusni postaji pri kinu Šiška.
Vrnili se bomo okrog 22. ure zvečer. Gledali bomo seveda na to, da boste imele še zveze za domov, tudi najbolj oddaljene.
Zdaj vam želimo vesel praznik in srečno p,ot. • D. D.
Kobilice
Gospodar je izpregel in postavil konja v stajo, jaz pa sem zlezel z arbe, vzel vedro z moko in stopil v predverje h gospodinji. Pozdravil sem in postavil vedro pred njo na tla. Na pozdrav mi ni odgovorila. Odložila je delo, iztegnila roko v vedro, zagrabila prgišče moke, je pomela med prsti, me pogledala in rekla: »Džaman!«
To sem razumel. Moka ji ni bila po volji. Otrobi so bili v njej. Pristopil je mož in začela sta se meniti, nakar sta mi z besedami in kretnjami nekako dopovedala, da iz slabe moke ni mogoče speči dobrih lepjošk. Presejati da jo bo treba.
Ker nisem vsega koj razumel, sem si pomagal s kirgiško-ruskim slovarčkom, ki sem ga imel s seboj. Ko sta videla, kako venomer bulim vanj, sta se spogledala in gospodinja je rekla: »Aaa! Saranča adam kitab.« To se pravi, da ima človek od saranč knjigo.
Saranča adam! Tako me je krstila vodovozova žena, ki ji je bilo Zanona ime. Saranča adam — človek od saranč! Recimo krajše: sarančar. S tem imenom sem odslej nastopal po stepi, v kišlaku in drugod, če sem se srečal z neznanim človekom, ki je hotel vedeti, kdo sem in od kod. Kakor hitro sem rekel »saranJa adam«, je takoj vedel, s kom ima opravka, zakaj stepa je daleč naokrog vedela, kakšni ljudje in odkod so jim prišli uničevat saranče.
S pomočjo slovarčka in s kretnjami, ki so vsem narodom razumljiv jezik, sem dopovedal, naj gospodinja moko kar preseje, otrobe pa naj gospodar da konju. »Džaksi, Karašo,« sta rekla, prikimala in se nasmehnila.
Gospodinja je vzela vedro z moko, da jo preseje, gospodar pa ji je postregel in znosil skupaj, kar je bilo treba. Najprej sito in leseno korito, nato rumeno ruto za otrobe, bakren vrč z vodo in nekakšen ploh, podoben perilniku, kakršnega so nekdaj pri nas na kmetih uporabljale perice za žulje-nje perila. In jaz? Stal sem zraven in gledal, kako ta reč gre pri nomadih. Zanona me je namreč k temu spodbudila, ko je rekla: »Ti, saranča adam, pa glej in se nauči, kako pri nas kruh pečemo.« In sem se naučil.
Najprej bi rad povedal, da so lepjoške nekvašeni kruhki, zato z njimi ni toliko dela kot s peko prekvašenega kruha. Gospodinja je moko presejala v tisto korito, prili-la vode in zamesila in takoj napravila testo, nato je narezala za otroško pest debele kepe, jih malo zgnetla in stanjšala s pestmi v okrogle krpe, velikosti srednje velikega krožnika, ter jih polagala na ploh poleg sebe. S tem so bili hlebčki, če jih smem tako imenovati, pripravljeni za posad v peč. Vendar ne vsi hkrati. Ženska je hotela vedeti, koliko lepjošk naj napravi. »Za sedem saranča ada-mov, vsakemu po tri,« sem odgovoril. »Koliko je to?« sem vprašal,
radoveden, ali zna nepismena no-madinja to izračunati.
Presenetila me je. Samo malo je pomislila, nato pa moknate prste obeh rok razčeperila kakor pav svoj košati rep, jih dvignila in dvakrat sunila proti meni, nakar je obrnila pokonci še palec desne roke, me pogledala in vprašala malce zafrkljivo: »Prav, saranča adam?«
Pokimal sem in rekel, naj kar nadaljuje. Zdaj sem poprosil gospodarja za sekiro, da nacepim drv za grmado. Zadnji čas je že, sem pomislil, grmada precej dolgo gori, preden peč zadosti segreje . . . Da, pri nas, pri Kirgizih pa ne. Imajo drugačno peč in lepjoške se pečejo malo drugače kot naši hlebci in štruce. Vodovozova peč je bila okrogla, podobna majhni kupoli z odprtino na vrhu in z okroglo lino spredaj. Narejena je bila seveda iz ilovice in je stala na dvorišču v kotu poleg tiste ropotarnice.
Topolova polena, ki sem jih pripeljal, so bila za to peč ravno prav dolga, po pol aršina, to je pol našega vatla, toda predebela. Moral sem jih razklati, da bi raje gorela in peč hitreje segrela. Zavzeto sem se lotil dela s tisto Žuldizovo nerodno sekiro in v potu svojega obraza kmalu naklal za naročaj polenc, ki so bila že bolj trskam podobna. Tak drobiž sem doma včasih nasekal iz smrekovih kraj-nikov, če je mati nameravala cvreti krofe na ognjišču v veliki črni ponvi, ki je imela tri noge. Tistemu drobižu smo pri nas rekli — ne vem zakaj — »lemežki«. No, in take lemežke sem hotel tedaj pripraviti tudi za grmado v Zuldizovi peči, ki je bila, kakor rečeno, majhni kupoli podobna.
Mojo namero pa je gospodar preprečil. Pristopil je, me gledal nekaj časa malce posmehljivo, potem pa kratko in malo obsodil moje početje, rekoč: »Džaman!« Prekinil sem z delom in ga osuplo pogledal, on pa je zmajal z glavo, zmigal z roko in ponovil svoj »džaman«.
Džaman — slaba naj bi bila moja drva? sem se razhudil, čeprav tega nisem pokazal. Suha so ko poper in gorela bodo kot smola, ti pa še reci, da so džaman! Kaj ti pade v glavo, golida kirgiška! sem pomislil v sveti jezi in se spomnil Bahadurjeve sodbe o zvijačnosti nomadov.
Gospodar se pa ni nič zmenil za moje proteste. Odhlačal je proti tisti ropotarnici, privlekel iz nje nekaj lestvi podobnega, prislonil k nastrešku in zlezel gor, k butaram bombažnih stebelc. Eno ali dve je vrgel dol, potem še sam zlezel na tla, razvezal butaro, jo stlačil v peč in zažgal. Suhlad je gorela z velikim plamenom in v četrt ure je bila peč zadosti vroča. Gospodinja je na plohu prinesla hlebčke, razgrebla z lopatico žerjavico h kraju in začela kruhke posajati. Osem jih je položila na razbeljeno dno peči, po štiri v dveh vrstah, šest pa jih je z lo-parčkom primazala na segrete stene. Potem je zaveznila peč s
pločevinastim zaslonom in odšla, da pripravi še ostale kruhke.
Prej kot v četrt ure je bila prva posada pečena. Lepjoške na stenah so se odveznile in popadale na žerjavico. Nos je povedal, da je kruh pečen. Gospodinja ga je pobrala ven, .še malo podkurila in posadila preostalih osem. Zadnja — dvaindvajseta lepjoška — je bila manjša kot druge, nekakšen postržek. Tega sem, ko je bil pečen, razlomil na tri dele: za gospodinjo, gospodarja in zase, da vsi skupaj pokusimo in presodimo, kako se nam je peka obnesla. Ko dam v usta, se malce namrdnem in rečem: »Slane niso!«
»Phh!« je zapihala gospodinja, »soli nisi prinesel, sarača adam.«
»Jutri, Zanona, ti je prinesem za cel mesec naprej,« sem dejal, zložil lepjoške  v vedro  in  se poslovil.
Soli sem ji naslednji dan res prinesel, da bi je bilo za cel mesec dovolj, toda porabila je za naše lepjoške ni. Zakaj prišlo je vmes nekaj nepričakovanega, kar je imelo za posledico, da smo predčasno zapustili stepo.
Sredi aprila se je namreč vreme nenadoma sprevrglo. Pomlad, ki je tisto leto, kakor rečeno, nastopila zelo zgodaj, se je hipoma skujala in nas grdo razočarala. Za božajočimi februarskimi sapicami, za toplimi marčnimi in vročimi aprilskimi dnevi, ki so nas vabili h kopanju v potoku v dolini, so čez noč privršali mrzli sibirski vetrovi in ozračje nenadoma tako shladili, da nam je voda v čebrih zmrzovala.
Tri dni je pihal mrzel veter in prinašal iz daljne puščave Gobi rjavkast prah, ki je zagrnil stepo krog in krog, da je bila videti kakor zavita v gosto meglo. Tri dni nismo mogli delati, ker je voda zmrzovala. Zmrzovali smo seveda tudi mi, v jurtah in zunaj njih, sarančuki so pa zmrznili. Dokončno jih je mraz vzel. Ni jim bilo dano, razviti se do konca, uničila jih je narava sama s svojimi sredstvi, hitreje in ceneje kot mi s strupenimi kemikalijami. Četrti dan nato je nadzornik spet prišel in povedal, da je sarančukom vse naokrog odklenkalo. Naročil je džigitu, naj obvesti domačine, ki so sodelovali pri uničevanju, da pridejo k jurtam po plačilo. To se je hitro zgodilo. Na plačilnem seznamu se je potem od Kirgizov znal podpisati samo džigit, vsi drugi pa so na določenem mestu pritisnili na papir svoj s črnilom namazani palec.
Naša akcija je bila končana. Namesto v dveh mesecih v dveh tednih.
V Nišan bazarju se je še tisti dan zbrala vsa brigada, kjer je večerjala in prenočila, naslednje jutro pa je odrinila nazaj v Taškent. Na zemski upravi smo prejeli plačilo za svoj trud in tri dni zmrzovanja. Za tiste tri dni so nam poleg plačila navrgli po tri rublje vsakemu nagrade.
So rekli, da je to revolucijski dodatek za predčasno opravljeno delo. Harašo.
Franc Valjavec
KOVINOSERVIS JESENICE, Prešernova c. 15
Komisija za odprodajo osnovnih sredstev na podlagi sklepa delavskega sveta
razpisuje licitacijo
naslednjih osnovnih sredstev:
1. Stružnica US 2/750
izklicna cena je 8.793,00 din
2. Skobeljni stroj (domače izdelave)
izklicna cena je 3.886,00 din
3. Stružnica mala (domača izdelava)
izklicna cena je 1.500,00 din
4. Računski stroj SOEMTEON
izklicna cena je 100,00 din
Ogled je možen vsak delovni dan med 12. in 14. uro v podjetju.
Licitacija bo dne 10. marca ob
12.  uri  v  prostorih tehnične
pisarne Kovihoservisa.
Pred  licitacijo obvezen   10 '<
polog.
Kranjska trgovska hiša Elita je odprla v torek, 1. marca, v Kamniku novo specializirano trgovino Nogavičar. Prodajalna bo vedno založena z vsemi vrstami ženskih, moških in otroških nogavic. Kot dopolnilna izbira bo na voljo še otroška tekstilna galanterija in drobna konfekcija in trikotaža za dojenčke.
Novi lokal v Maistrovi ulici bo popestril izbiro in ponudbo nogavic, saj je Nogavičar prva tovrstna specializirana trgovina v Kamniku. Preurejeni prostori nekdanje pekarne se lepo vključujejo v obnavljanje kamniškega centra, kjer naj bi bila drobna trgovina, ki daje utrip in življenje vsakemu mestnemu središču:
Elita bo skrbela, da bo prodajalna vedno lahko ustregla vsem željam in potrebam potrošnikov. — os
Jesenice — Na občnem zboru Planinskega društva Jesenice so razpravljali o svojem delu lani in o nalogah v prihodnje. Foto: B. B.
DOM V PLANICI ODPRT
PLANICA — Pred dnevi so v Planici odprli obnovljeno depandanso doma, v katerega so vložili precej denarja in truda, saj je bilo poslopje že nekaj let zapuščeno in zanemarjeno. Skrb nad obnovo je prevzela Zveza telesno kulturnih organizacij Slovenije, finančno pa je obnovo podprla telesno kulturna skupnost Slovenije. Pri obnovi so popravili električno in vodno napeljavo ter centralno kurjavo. V pla-niikem domu je tudi obnovljena restavracija, do začetka smučarskih poletov pa h,odo odprli tudi restavracijski del. Planica je tako dobila spet svoj dom, ki bo zaprtega tipa, torej le za športnike, ki se bodo pripravljali v Planici. A. K.
DELOVNE AKCIJE
JESENICE — Jeseniška mladina se že pripravlja na letošnje mladinske delovne akcije. Poleg občinskih delovnih akcij, od katerih bo letos v ospredju akcija urejanja trim steze na Plavžu, bodo jeseniški mladinci sodelovali na dveh zveznih delovnih akcijah in sicer v Posočju in v vasi Robaj pri Valjevu.
Dijaki Centra srednjih šol so ob tej priložnosti pripravili razstavo o delovnih akcijah, ki so se jih lani udeležili. Obiskali so jih tudi vsi tisti jeseniški mladinci in mladinke jeseniške občine, ki so že sodelovali na delovnih akcijah ter v posameznih razredih govorili o vlogi in pomenu delovnih akcij.
Ker bo zvezna akcija v Posočju od 26. junija do 17. julija, se je maturanti večinoma ne bodo mogli udeležiti, zato pa bodo sodelovali v akciji v Robaju pri Valjevu. Tako bodo mladi tudi na delavni način prispevali k letošnjim jubilejem.
Milica A nt ir
ŠOPEK NARODNIH V ADERGASU KUD Borec iz Velesovega pri Cerkljah bo v nedeljo, 6. marca, pripravilo v dvorani v Adergasu kulturni program ob dnevu žena - 8. marcu z naslovom »Šopek narodnih«. V programu bodo nastopili: Šenčurski oktet, folklorna skupina iz Preddvora, duet Jelka in Štefan, vmesne točke pa bodo z recitacijami povezovali domači recitatorji.
V okviru praznovanja dneva žena bodo v nedeljo ob deveti uri v adergaški dvorani odprli tudi razstavo ročnih del žena iz krajevne skupnosti Velesovo.
Igralci KUD Borec pa so pretekli teden postavili na oder tudi narodno veseloigro Micki je treba moža. Dvorana v Adergasu je bila obakrat nabito polna. Igro je režiral Ladislav Krmec.
r. Erzm
V KRANJSKI GORI »TRIGLAVSKE STRMINE«
KRANJSKA GORA - Planinska društva Gozd Martuljk, Kranjska gora in Rateče so organizirala v petek, 18. februarja,
v dvorani kranjskogorskega kina brezplačno predstavo slovenskega celovečernega filma »Triglavske strmine«, ki so ga posneli leta 1932. Zanj je napisal scenarij Janez Jalen, posnel pa ga je Metod Badjura. V filmu se predstavljajo znani slovenski planinci in alpinisti Miha Potočnik, Uroš Zupančič, Jože Kun-stler, Joža Čop itd. Predstavitev filma je bila za Kranjsko goro izredno doživetje. A. K.
STANE TAVČAR V GORJAH
Svetovni popotnik Stane Tavčar je imel v Gorjah v nedeljo, 27. februarja predavanje z. diapozitivi o »Lepotah slovenske zemlje«. Predavanje je organiziralo planinsko društvo Gorje. Predavanje je bilo pravo doživetje. Skoda le, da dvorana Partizana to pot ni bila polna. J. Ambrožič
DELO PLANINSKEGA DRUŠTVA
JESENICE — Planinsko društvo Jesenice ima več kot dva tisoč članov, od tega kar precej pionirjev in mladincev. Lani ho se člani udeležili številnih pohodov, člani alpinističnega odseka pa opravili vrsto vzponov. Mladi planinci so bili na izletih, na delovnih akcijah in drugih prireditvah.
Na zadnjem občnem zboru Planinskega društva Jesenice so predvsem obravnavali finančne težave društva, kajti stroški so zelo narasli, čeprav je bilo v domovih in kočah več obiska. Precej denarja potrebujejo za obnovo postojank, ki jih imajo v oskrbi.
Za častnega člana so imenovali Maksa Medja in podelili spominske značke Planinske zveze Slovenije. Bronasto so prejeli mentorji: Cecilija Ščavničar, Marina Rovan, Boris Pervanja, Milan File in Janez Rakovec, srebrni znak je prejel Peter Ferjan, zlatega pa Mirko Špendal, Ignac Horvat, Zvone Ažman in Berti Krapež. B. B.
DVANAJST PRAŠIČKOV
VRBA — Pri Rajhu v Vrbi so imeli srečo. Njihova nekaj nad leto dni stara svinja je skotila dvanajst mladih prašičkov. Za krmljenje prašičje družine prizadevno skrbi gospodinja Frančiška Mežnarc. - B. B.
KUD SIMON JENKO TRBOJE
V Trbojah že vrsto let deluje Kulturno prosvetno društvo Simon Jenko. V njem radi delajo tudi mladi. Člani tega društva se vsako leto potrudijo in naštudirajo igro, ki jo potem tudi predstavijo gledalcem. Čeprav v vasi že skoraj v vsaki hiši do-muje televizor, se na vsaki predstavi zbere veliko število ljudi.
Letos člani društva Simon Jenko pripravljajo uprizoritev igre Poročil se bom s svojo ženo. Lani so zelo uspeli z Raztrgan-ci. Poleg dramskih uprizoritev društvo pripravlja tudi proslave. Proslave bodo ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. marcu, 1. maju, 29. novembru in ob krajevnih praznovar jih.
M. Pire
ŽIROVNICA — Delavci komunalnega podjetja Kovinar z Jesenic grade novo cesto od Breznice do začetka Vrbe. Nova cesta, ki bo asfaltirana, bo nova pridobitev za vasi pod gorami in za povečanje obiska Finžgarjeve rojstne hiše v Doslovčah. - Foto: B. B.
Bogati z znanjem in izkušenostjo
Postaja Gorske reševalne službe Tržič bo letos proslavila pod pokroviteljstvom občinske skupščine Tržič 40. obletnico obstoja
Pesnica z Gorenjske
» . . . Ponosna sem, da sem kmetica, da razumem kmečki rod, saj mimo njega je pravica, hodila vedno in povsod ...« To je nekaj verzov uvodne pesmi Ančke Šumenjak iz njene prve pesniške zbirke Natrgani cvetovi. Pesnica živi na kmetiji na Jareninskem vrhu pri Jarenini v slovenskih goricah, vendar je pristna Gorenjka, doma v vasi HlavČje njive pri Gorenji vasi v Poljanski dolini. Na Gorenjsko ima lepe spomine, rada se vrača v svoj rojstni kraj in pravi, da je Gorenjska vedna bila in bo ostala njen svet.
Kljub delu na polju še vedno najde čas, da izpove svoja čustva in nagnjenja v verzih na papir. V svojih pesmih poje predvsem o veselju in žalosti kmečkega človeka, še posebno dekleta, žene in matere, navezana pa je tudi v pesmih na Gorenjsko, ki jo ope-va v svoji prvi pesniški zbirki. Njena druga pesniška zbirka ima naslov Zemlja in pesmi, pripravlja pa tudi že tretjo.
TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ
Za S naši
S. marec najlepš* vezeni robci
darilo
Tržič — Gorniška usmerjenost Tržičanov in težka nesreča pod Storžičem, kjer je plaz pokopal devet tržiških smučarjev in planincev, sta prispevala, da so pred 40 leti, leta 19.37 ustanovili v Tržiču postajo Gorske reševalne službe. Iz začetne reševalne druščine, ki so jo sestavljali planinci, smučarji in plezalci, pripravljeni pomagati in reševati v nesrečah, se je razvila postaja Gorske reševalne službe, ki združuje danes 40 izurjenih in opremljenih reševalcev. Na vrata postaje pa že trkajo alpinisti, ki bodo čez leto ali dve postali gorski reševalci.
Tržiški gorski reševalci bodo dostojno proslavili 40-letni jubilej postaje in ga združili s praznovanjem občinskega praznika, 5. avgusta. Pokroviteljstvo nad proslavo je prevzela tržiška občinska skupščina in zato namenila 20.000 dinarjev, s katerimi nameravajo reševalci kupiti predvsem novo opremo. Sicer pa je sam program praznovanja vsestranski in je predvsem delovnega in vzgojnega značaja. Gorski reševalci bodo v sodelovanju z republiško GRS, ki slavi 65. obletnico delovanja, pripravili v paviljonu NOB razstavo reševalne opreme. Izdali bodo bilten z zgodovino tržiškega gorskega reševanja in pripravili v eni
ZVEZA KULTURNO PROSVETNIH ORGANIZACIJ OBČINE ŠKOFJA LOKA, PUŠTA L 21,
obvešča svoje sodelavce, da ima od 21. februarja letos spremenjeno telefonsko številko:
Akcije poljanske krajevne skupnosti
odslej kličite tel.61-535.
na
Pesnica Ančka Šumenjak
Ančka Šumenjak rada sodeluje na literarnih večerih, vsako leto pa se tudi udeležuje srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov v Gradišču. Zdaj se pripravlja, da bo sodelovala tudi na nekaj literarnih večerih po Gorenjski. P, Krzin
USLUGA Kranj
objavlja prosto delovno mesto
računovodje
Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
končana ekonomska Šola s letnitni izkušnjami na ust rez nem delovnem mest u
Stanovanja ni. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi v roku 15 dni od objave na naslov: Odbor za medsebojna delovna razmerja USLUGA Kranj — Stražišče, Seljakova 7.
Poljane — Krajevna skupnost Poljane je bila aktivna do zdaj, za naslednja leta pa pripravlja obsežne delovne akcije. Krajani so se tudi odločili, da izdajajo svoje glasilo, prek katerega obveščajo o svojem delu. »Va.ščun« je njihova redna informacija, dovolj obširna in kvalitetna ter vsekakor zelo koristna za nadaljnje dogovarjanje in odločanje.
Tako so se v krajevni skupnosti vaščani Delnic odločili za dve delovni akciji. Deloma s samoprispevkom in deloma s prispevkom občinske samoupravne komunalne skupnosti Škofja Loka ter drugih želijo v naslednjih letih razširiti in asfaltirati cesto Krajci-Delnice in obnoviti električno napeljavo.
Krajevna skupnost Poljane pripravlja akcijo gradnje TV pretvornika na Malenskem vrhu, na Gori. Po nekajletnih razgovorih z RTV Ljubljana so se letos januarja že dogovorili, da bodo lahko prek tega pretvornika spremljali prvi in drugi program krajani krajevne skupnosti Poljane, krajevne skupnosti Javorje in deloma krajevne skupnosti Zapre-val, Gorenja vas in Log. Pripravljalni odbor, ki so ga že imenovali, namerava denar deloma zbrati iz prispevkov delovnih organizacij, večinoma pa s prispevki samih TV naročnikov.
Letos poleti pa bodo v krajevni skupnosti začeli tudi z obnovo šole v Poljanah, ki naj bi kmalu prešla na celodnevni pouk. I). S.
Obrambne priprave v krajevni skupnosti
Blejska Dobrava — V okviru krajevne skupnosti z vso zavzetostjo nadaljujejo delo pri organizaciji organov in enot odbora za ljudski odpor in družbeno samozaščito ter enot civilne zaščite. Novi zakon zahteva nove naloge, ki se jih zaveda večina krajanov in zato aktivno dela v krajevni skupnosti.
Med najpomembnejše naloge sodi praktični in teoretični pouk vseh obveznikov in enot. Odbor je sprejel zelo obširen program svojega dela in usposabljanja in že organiziral nekai seminarjev V nrihodni^m ob
dobju bodo-seminarje organizirali še za druge, predvidevajo pa tudi organizacijo predavanj za krajane. Pri ljudeh se utrjuje spoznanje, da vse te priprave vodijo k temu, da se čimbolj zmanjšajo žrtve, tako materialne kot tudi človeške ter se ohranijo dosežene vrednote iz NOB in povojne graditve. Ob vsem tem pa zadovoljivo deluje tudi krajevna organizacija ZB in postaja jedro vseh priprav. Ne smemo pa pozabiti tudi mladinske organizacije, ki je vso
od planinskih postojank srečanje vseh generacij tržiških reševalcev. Po krajevnih skupnostih nameravajo pripraviti predavanja in razgovore o planinstvu in nevarnostib v gorah ter pomoči sočloveku v nesreči. Vrhunec praznovanja pa bo velika vaja v bližini Tržiča, v kateri bodo uporabljena najsodobnejša sredstva reševanja s helikopterjem.
J. Košnjek
Alpinistične novice
DVE PRVI ZIMSKI PONOVITVI
27. 2. 1977 so Borut Bergant, Zeljko Per-ko in Janez Lončar (vsi A O Tržič) opravili prvo zimsko ponovitev »Smeri zaspancev« v Velikem vrhu — Košuta (Smer sta lani oktobra preplezala Bergant in Lončar). Stena je visoka 400 m, ocenjena pa je s tretjo, mestoma tudi s peto težavnostno stopnjo. Plezali so 10 ur (14 razteiajev). V steni so bile ledne razmere (45 - 90 naklonine).
Andrej Štremfelj (AO Kranj) je v sredo, 2.3. 1977, opravil prvo zimsko ponovitev smeri v zahodnem stebru Struce. Višina stene 500 m, ocena II z mesti III, čas plezanja 4 ure.
VZPONI TUDI V JULIJCIH
V nedeljo, 27. 2. 1977, so Peter Markič, Andrej in Marko Štremfelj ^vsi AO Kranj) preplezali (verjetno) zimsko prvenstveno smer v JZ steni Ruse peči Vstopili so po Kačjem Grabnu (402). Prvenstvena smer se po kakih 200 m odcepi v levo grapo, ki daje smer nadaljnemu plezanju. Previsen skok po prvih dveh raztežajih so obšli po levi strani. Grapa se konča na grebenu, po njem in tik pod vrhom v Mariborsko grapo (402), ki se po 100 m konča v škrbini med Ruso pečjo in Frdamanimi policami. Sestopili so po smeri 402. Smer je visoka 1000 m, od tega je 700 m prvenstvene, ki so jo imenovali Bohomurčkov graben. Ocena smeri I-II, III, 40 -45 , 50 , plezali pa so 6 ur.
V torek, 1. 3. 1977, sta Marija Perčič in Andrej Štremfelj (oba AO Kranj) v šestih urah preplezala Špikov graben in V greben Špika. Višina stene 900 m. Razmere so bile dobre, le v zgornjih 200 m grabna se je globoko udiralo v napihan pršič.
A. S.
Nova oprema Radia Jesenice
Jesenice - Delavci lokalne radijske postaje Triglav, ki po dogovoru jeseniške in radovljiške občine deluje za občane obeh občin, si prizadevajo, da bi nabavili nov oddajnik, ki je potreben za nemoteno delovanje postaje. Lokalni radio oddaja vsak dan že enajst let, zato je precej opreme že zastarele in bi zato potrebovali novo in modernejšo.
Jeseniška radijska postaja ima oddajnik, na katerem predvaja sred-njevalovni program, obenem pa po njem prenaša tudi drugi program Radia Ljubljana. Oddajnik je star enajst let, njegova začetna moč pa je preslaba. Zaradi dotrajanih delov prihaja do tedenskih okvar. Zdaj so se odločili za nabavo novega sred-njevalovnega oddajnika. Delovna skupnost radia je uspela zagotoviti polovico potrebnega zneska, ostali denar pa naj bi dobili iz drugih virov. Oddajnik naj bi stal na Katarini, kjer bi morali povečati poslopje ob sedanjem antenskem stolpu. Obnovo na Katarini bi zagotovila
svojo resnost in aktivnost pokazala    delovna skupnost Radia Triglav, na nedavnem zboru kurirjev.    AL. D. S.
mali oglasi • mali oglasi
prodam
Prodam otroško KOŠARO in RADIO UKVV Portorož. Ziherl, Levstikova 1, Kranj 1366
Poceni prodam zaradi selitve razno rabljeno POHIŠTVO, 8-litrski BOJLER, PEČ na olje in drugo. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure. Tavčarjeva 39/1, Rekar 1367
Prodam PRIKOLICO, KOSILNICO ALPINO in MOPED T 12. Po-toče 14, Preddvor 1368
Prodam nove BOBNE AMATTI. Naslov v oglasnem oddelku 1369
Prodam male PRAŠIČKE, 7 tednov stare, mlado KRAVO za zakol menjam za plemensko. Zg. Duplje 26
1370
Prodam globok otroški VOZIČEK. Ogled v gostilni Bohinc, Cerklje 130
1371
Prodam PRAŠIČA, 140 kg težkega za zakol. Breg 5, Komenda 1372
Prodam PRAŠIČKE; smrekove DESKE in električni ŠTEDILNIK. Šmartno 28, CeTklje 1373
Prodam dobro ohranjen KAVČ 195 X 100 cm. Tonja Matija, Sv.Duh 49, Škofja Loka 1374
Prodam PRAŠIČA za zakol in četrt KRAVE. Jenko Franc, Godešič 30, Škofja Loka 1375
Prodam KRAVO za zakol ali menjam za brejo. Šuštaršič, Trata 16, Škofja Loka 1376
Prodam visoko brejo TELICO, KRAVO, PRAŠIČA 150 kg za zakol. Pivk, Sv. Duh 5, Škofja Loka 1377
Ugodno prodam beige POROČNO OBLEKO št. 38. Sokol. Jamova 40, Ljubljana 1378
Ugodno prodam dve malo rabljeni termoakumulacijski PEČI AEG MAGNOHROM. Brolih, Suha 29, Škofja Loka 1379
Prodam eno leto rabljene kuhinjske ELEMENTE MARLES. Žirovnica 59 1380
Prodam dobro ohranjen črno-bel TELEVIZOR GORENJE. Bolka, Cerklje 233 1381
VSAKO SREDO
SVEŽE PURAIMOVO MESO
SAMOPOSTREŽBA
globus
Prodam dva BIKCA za pitanje. Tišler, Lom, Grahovše 6, Tržič 1382
Prodam čistokrvne nemške VOLČ-JAKE, dele za fičota in škodo ter poštne ZNAMKE raznih držav. Pri-stov Peter, Vrba 18, Žirovnica     1383
Prodam mlado brejo KOZO. Rupa 26, Kranj 1384
Prodam HARMONIKO. Zg. Bela 18, Preddvor 1385
KRAVO s četrtim teletom in mesnatega PRAŠIČA, 130 kg težkega, prodam. Grošelj Štefan, Podgorje 39, Kamnik 1386
Prodam štiristezni kolutni MAGNETOFON EI NIŠ, model 2248 -dve hitrosti s trakovi. Bogataj Mohor, Selo 20 a, Žirovnica 1387
Prodam leseno BARAKO 3,20 x * 4,50 m, uporabna pri gradnji hiše. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure. Mali Viktor, Hraše 22 a, Lesce 1388
Ugodno prodam SPALNICO. Alpska 25, Lesce 1389
Prodam črno-beli TV SPREJEMNIK ISKRA PANORAMA VEGA, dobro ohranjen, radiosprejemnik z gramofonom (pokvarjen), znamke UKW PORTOROŽ ter fotoaparat skoraj nov znamke ZORKI 4 K. Vse prodam po zelo ugodni ceni. Ogled dnevno od 15. do 16. ure Meglic, Leše 7, Tržič 1390
Prodam zakonsko SPALNICO, nekaj postelj z žimnicami in razne komade pohištva. Ogled možen ob sobotah popoldan in nedeljah. S. Pretnar, Podbrezje 67, Duplje
Izdaja CP Olaa, Kranj, Ulica Mote Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, M ose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-ogiasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Prodam večjo količino SENA. Koroška 82, Tržič 1392
Prodam IZBRANA DELA Henrika Sienkievvicza v dvanajstih knjigah, na obroke. Telefon 25-162 interna 29 1393
Prodam PRAŠIČA za zakol ter konjski OBRAČALNI PLUG. Voglje 106 1394
Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol, KROMPIR igor semenski in jedilni. Škofjeloška 30, Kranj 1395
Prodam električni NAKLADA-LEC MENGELE za hlevski gnoj. Sr. Bitnje 18, Žabnica 1396
Prodam mlado KRAVO s teletom in dobrega KONJA, sposobnega za vsa dela. Sp. Gorje 39 1397
Ugodno prodam rabljeno cementno STREŠNO OPEKO. Sp. Gorje 58
1398
Prodam PRAŠIČA za zakol in semenski KROMPIR igor. Luže 38, Šenčur 1399
Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Pivka 16, Naklo 1400
Dve zaprti, polirani KLOPI za kuhinjski kot prodam po ugodni ceni. Furlan, Gradnikova 11, Kranj
1401
Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Jezerska 93 1402
Ugodno prodam dobro ohranjeno SPALNICO in PREPROGO. Hrast-je 117, ogled popoldan. 1403
Prodam cementni STREŠNI ŠPI-ČAK.Letence 9, Golnik 1404
Poceni prodam dobro ohranjen črno-beli TV SPREJEMNIK diplomat luksus EI NIŠ. Kastelic Štefan, Zg. Bitnje 204 1405
Prodam KONJA in vprežni OBRAČALNIK za seno. Šmartno 11, Cerklje 1406
Prodam dva TRANSISTORJA, trajnožarečo PEČ in 2 KW termo-akumulacijsko PEČ ter PREPROGE za R 4 1407
Prodam črno-beli TV SPREJEMNIK Panorama — novi, v garanciji. Ogled sobota od 9. do 18. ure. Tro-grlič, C. 1. maja 69, Kranj 1408
Prodam 130-litrski HLADILNIK Gorenje, malo rabljen. Bohinc, Milje 15, Šenčur 1409
Prodam dva mesnata PRAŠIČA za zakol, po 120 kg. Žeje 16, Duplje
1410
Ugodno   prodam   malo rabljen oljni  ŠTEDILNIK   EMO 6,  85 X X 40 X 60. Štirnova 19, Primskovo, Kranj 1411
Prodam mlade KRAVE simen-talke, breje ali po teletu. Breg 8, Preddvor 1412
Prodam dobrega KONJA za kmečka dela. Zasavska 42, Kranj
1413
Prodam dobro ohranjeno diato-nično HARMONIKO. Praprotnik Metod, Ljubno 86 a, Podnart 1414
Prodam 3 mesece brejo KRAVO ali po izbiri, SVINJO za pleme in semenski KROMPIR. Zalog 45, Cerklje 1415
Prodam PRAŠIČA, 140 kg težkega. Praprotna Polica 28, Cerklje
1416
Prodam lahkega KONJA in PRAŠIČA za zakol. Oddam 2 meseca starega OVČJAKA. Sr. Bitnje 10 1417
Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare, avto ZASTAVO 101 in navadno HARMONIKO. Cerkljanska Dobrava 11, Cerklje 1418
Prodam 4000 kosov MODELAR-CA, 2000 kosov navadne OPEKE, LES za ostrešje, 1000 kg ŽELEZA in 50 vreč APNA. Naslov v oglasnem oddelku. 1419
ŠOLE POZOR! Prodam manjšo zbirko METULJEV in HROŠČEV, vse lepo preparirane in shranjene v zasteklenih škatlah. Uranič, Ul. mladinskih brigad 5, Kranj 1420
Za zmerno ceno prodam VARILNI TRANSFORMATOR 380/220 V, 55-160 A, Cerklje 99 1421
Prodam PRAŠIČA za zakol, 120 kg težkega. Luže 21, Šenčur 1422
Prodam SPALNICO po ugodni ceni. Kidričeva 27, II. nad., Bjegovič
1423
Prodam kombiniran SEDEŽ za dojenčka do 1 leta, uporaben v stanovanju in v avtu. Moša Pijade 15, telefon 22-826 1424
Ugodno prodam vzidljivi, nerjaveči (rostfrei) ŠTEDILNIK in PEČ za kopalnico. Bajželj, Zadraga 11, Duplje 1425
Prodam večjo količino rabljene strešne OPEKE (bobovk) po zelo ugodni ceni. Aljančič Pavel, Loka 29 pri Tržiču 1426
Prodam 6 mesecev brejo FRIZIJ-KO.Trboje66 1427
Več različnih kosov stilskega salonskega POHIŠTVA prodam. Ogled vsak dan po 18. uri. Fister, Mlakarjeva 22, Kranj 1428
Prodam KOSILNICO BCS v dobrem stanju. Ljubljanska 5, Radovljica 1429
Prodam PEČNICE z opeko za kamin, odlično ohranjeno. Informacije telefon 23-374 1430
Prodam semenski KROMPIR cvetnik. Koželj, Čirče 34, Kranj 1431
Prodam PUJSKE - bekone po 20 kg. Zg. Brnik 28 1432
Prodam betonsko ŽELEZO 10 mm in nekaj debeline 6 mm. Naslov v oglasnem oddelku. 1433
Prodam diatonično HARMONIKO. Čemas Ivan, Kidričeva 18, Kranj 1434
Poceni prodam dva FOTELJA, MIZO, POSTELJO z vložki, malo rabljeno. Ul. Janeza Puharja 7, stan. 7, Kranj, Planina 1435
Prodam več kub. m strešnih RE-MELNOV 5x8 cm, 5 X 3, večjo količino dostavim na dom. Cena ugodna. Podljubelj 40, Tržič 1436
Prodam SENO. Tenetiše 44, Golnik 1517
Prodam zidano ŠUPO, staro 18 let, NAKLADALEC gnoja in PESEK, MIZO rostfrei, gnojnični SOD. Tenetiše 30, Golnik 1518
Prodam seme ČRNE DETELJE. Voklo 12 1519
Prodam črno-beli TELEVIZOR, oljno PEČ EMO ter otroški KOŠEK. Konc, Gorice 31, Golnik 1520
Prodam globok VOZIČEK za dvojčke. Osojnik, Kranj, Cesta Gorenjskega odreda 8, Planina. 1521
Prodam kompletno sedemdelno mizarsko prešo in polavtomatski STROJ za izdelavo cementne OPEKE »folc« z 2000 modeli in motorjem ter pokrov motorja za FORD XL. Informacije: Drulovka 12, Kranj
1522
Prodam jedilni KROMPIR igor. Sr. Bela 6, Preddvor 1523
Prodam termoakumulacijsko PEČ 2KW. Bubaš Peter, Voglje 58, Šenčur 1524
kupim
Kupim dobro ohranjeno otroško MREŽASTO STAJICO. Naslov v oglasnem oddelku. 1488
Kupim PUNTE in opazne DESKE (elemente). Telefon 26-397
1489
Kupim ekscentrično STISKALNICO (štanco) 50 ton - rabljeno. Ponudbe na tel. 068-22-766 1490
Kupim plastični ČOLN — poliester, star največ 1 leto, ne daljši od treh metrov. Naslov v oglasnem oddelku. 1491
Kupim LES za ostrešje, dolžina špirovcev 8 metrov. Drugo po dogovoru. Polajnar Janez, Cerklje 77
1492
Kupim poljsko KOVAČNICO (Feldschmiede). Miklavčič, Stara Loka 21, Škofja Loka 1493
Kupim GUMI VOZ 16 col in vprežne GRABLJE. Gašperšič Ivan, Valburga 5, Smlednik 1494
Kupim rabljen KOTEL za žganje-kuho, do 40 litrov. Kavčič, Retljeva 15, Čirče, Kranj 1495
Kupim dobro ohranjeni namizni vzidljivi ŠTEDILNIK rostfrei. Po-izve se v oglasnem oddelku. 1529
Kupim rabljena VRATA. Naslov v oglasnem oddelku. 1530
Kupim OTROŠKI STOLČEK. Janež, Cerklje 132 ali tel. 23-565 Kranj 1533
vozila
ŠKODO 1000 MB prodam po delih. Jocif Miloš, Delavska 49, Kranj
1349
Prodam MERCEDES 312 kaso-nar s cerado. Podljubelj 40, Tržič
1437
Kupim MOPED na dve prestavi. Srednje Bitnje K), Žabnica 1438
Prodam FORD TAUNUS M, letnik 1966, registriran do 1978, lahko tudi na ček. Zamlen Ivan, Brezje 37, Tržič 1439
Poceni prodam R 4, letnik 1966, registriran za leto 1977, dobro ohranjen. Stare Ivan, C. v Megre 16, Bled 1440
Prodam karambolirano ŠKOLJKO za zastavo 101. Poženik 34, Cerklje 1441
Prodam OPEL REKORD 1500, letnik 1965. Lesce, Vodnikova 4 1442
SIMCO 1100 special, letnik 1971, prodam. Čirče 29, Kranj 1443
Prodam AMI 8, letnik 1970, registriran do konca 1977. Ogled sobota popoldan.   Tavčarjeva   51, Kranj-
1444
MEHANIKI in AVTOKLEPAR-JI. Prodam FIAT 1300 kompleten, nevozen, zaradi okvare na stroju, letnik 1968. Ogled vsak dan. Racman Peter, Cerklje na Gorenjskem, farma. 1445
Prodam osebni avto ŠKODA S 100 L, letnik 1971, karamboliran v voznem stanju, registriran do maja 1977. Vešter 17, Škofja Loka       1446
Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1963, v nevoznem stanju. Cena 2000 din. Filipič, Groharjevo naselje 11, Škofja Loka, telefon številka 064-60-523 1467
Prodam karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1974. Možina, Dolen-čice 4, Poljane nad Škofjo Loko 1468
Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Kovačič Ivan, Dvorska vas 31 a, Begunje 14KQ
Prodam FORD ESKORT 1300, letnik 1972, dobro ohranjen. Naslov v oglasnem oddelku. 1470
Prodam ZASTAVO 750 luxe, letnik 1971. Ropret, Smledniška 32, Čirče, Kranj 1471
Prodam osebni avto FORD COR-TINA de luxe 1500, ugodno, tudi na ček. Telefon 064-81-700 1472
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, registriran do konca leta 1977 in ACITILENSKI RAZVIJALEC. Bohinc, Dobro polje 10, Brezje 1473
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, PRINZ 110, letnik 1968, prednji del za zastavo 101, desna vrata, pokrov motorja, streho. Kalan, Klane 45, Komenda 1474
Prodam PONY EXPRES in prednja desna vrata za AMI 8. Gorenje-savska 56, Kranj 1475
Ugodno prodam NSU 1000, registriran do decembra 1977, delno tudi na kredit. Mubi Jože, Predoslje 69 (136) 1476
R 4, letnik 1970, ugodno prodam. Telefon 47-084 1477
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, dobro ohranjen. Berčič Franc, Zg. Bitnje 143. Ogled sobota in nedelja 1478
R 4, letnik 1967, registriran do oktobra, prodam. Kalan, Praprotno 20, Škofja Loka 1479
Poceni prodam malo karamboliran FIAT 750, letnik 1971. Štumber-ger Alojz, Ul. Staneta Rozmana 9, Kranj 1480
Prodam ZASTAVO 850. Vele-sovo 6 1481
VVARTBURG, leto izdelave 1969, ugodno prodam. Ogled v soboto, 5.3. 1977, v popoldanskem času. Oman Darij, Benedikova 16, Kranj, tel. 23-624 1482
SPAČEK, letnik 1972, prodam. Informacije po tel. 21-447, Kranj
Prodam VW, letnik 1966. Rupa 30 b, Kranj - 1484
Zaradi odhoda v JLA prodam MOTOR 15 SL. Voklo 91 1485
MENJALNIK od zastave 750, prodam. Voklo 70 1486
Prodam SIMCO 1000 GLS. Naklo št. 67 1487
Prodam 125 PZ, letnik 1971. Oman Peter, Cankarjeva 2, Tržič. Ogled od 15. ure dalje, lahko tudi na kredit. Telefon 50-381 1525
Prodam MOPED na 4 prestave, letnik 1973, zelo dobro ohranjen. Voklo 58, Šenčur 1526
Prodam 4 GUME Michelin ZX 155 X 13, skoraj nove. Barle, Kra-šnova 5, Primskovo Kranj za tovarno IBI 1527
Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1973, prevoženih 45.000 Km. Ogled v soboto in nedeljo. Malčov Dimčo, Golnik 22 1528
stanovanja
Uslužbenka išče neopremljeno SOBO, po možnosti SOBO in KUHINJO v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 1496
Mlad zakonski par brez otrok išče SOBO, opremljeno ali neopremljeno za dobo enega leta. Po možnosti s souporabo kopalnice, v bližini Kranja. Ponudbe pod »Redna plačnika«
1497
STANOVANJE in SOBO oddam v centru Kranja. Kopalnica, posebni vhod. Ponudbe po tel. 064-21-217, po 20. uri. 1498
zaposlitve
Študent 4. letnika tehnične matematike išče honorarno zaposlitev UČITELJA ali INŠTRUKTORJA matematike za srednje ali osnovne šole. Uranič, Ul. mladinskih brigad 5 Kranj, 1503
Iščem dobro žensko za VARSTVO 8-mesečnega fantka vsak drugi teden v dopoldanskem času. Plačam dobro. Šturm, Podlubnik 169, Škofja Loka 1504
Sprejmem dekle v pomoč v GOSPODINJSTVU in mali kmetiji -po službi — za stanovanje in hrano. Bohinc Ljudmila, Leše 50, Tržič
1505
OBRTNIKI! Poslovodne knjige vam vodi KNJIGOVODJA z večletnimi izkušnjami v obrtniškem knjigovodstvu. Interesenti naj se oglasijo na tel. 75-657 — ing. Bitenc, od 6. do 14. ure 1506
Zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. Rihtaršič, Golniška 13, Kokrica, Kranj 1507
Iščem VARSTVO za 6-mesečnega dojenčka od 20. 3. 1977. Po možnosti bi radi žensko, ki pride na dom. Telefon 26-856 Mrak, Vrečkova 7, Planina, Kranj 1531
posesti
Prodam v bližini Rcvinja starejšo HIŠO s 4 sobami, kletjo, 3 ha zemlje in 2000 kv. m vinograda. Do morja 6 km. Svet ob cesti Pula —Trst, hiša 500 m od ceste. Modrušan Karlo, Rovinj, Istrska BB 1499
Novo enosobno STANOVANJE z balkonom in cen*ralno v Ljubljani — Šiška, zamenjam za večje v Kranju. Ponudbe pod »September 77«
1500
Visokopritlična HIŠA — dve stanovanji po 55 kv. m z garažami in vrtom — naprodaj za gotovino. Pin-tar, Naklo 61 1501
Prodam PARCELO za gradnjo hiše ali vikenda v Mačah pri Pred-
Zlatarska delavnica
LEVIČNIK ŽIVKO, Kranj, Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese)
Čestita vsem ženam za njihov praznik 8. marec in se priporoča
-J)
dvoru. Informacije po telefonu popoldan 064- 26- 365 1502
najdeno
Lastnik pobeglega ŠKOTSKEGA OVČARJA naj pride na naslov: Be-nedik Franc, Dolenja vas 11, 64227 Selca 1534
prireditve
OO ZSMS BEGUNJE prireja vsako soboto ob 20. uri PLES. Igra skupina SELEKCIJA. 1532
Lepo je v nedeljah iti na PLES. Pridite v Mošnje pri Podvinu VSAKO NEDELJO ob 18. uri. Zabaval vas bo priznani NASAMBEL AL-LEGRO z odličnim repertoarjem. Vabijo mladinci iz Mošenj pri Podvinu. 1508
TVD PARTIZAN SORA priredi v počastitev DNEVA ŽENA v soboto, ob 20. uri veliko VESELICO. Igra ansambel JEVŠEK. 1509
MA POLJANE priredi ob DNEVU ŽENA in za konec mladinskih PLESOV v nedeljo ob 16. uri veliko VESELICO. Igra ansambel JEV-ŠEK. Vse žene imajo prost vstop.
Na JEZERSKEM vsako soboto PLES. V soboto igra ansambel KORALI. 1511
GOSTIŠČE TRNOVC DUPLJE se priporoča za obisk ob DNEVU ŽENA in obenem čestita vsem ženam za praznik. 1512
GOSTIŠČE DOBRAVA PRI GORENJI VASI vas vabi v soboto, 5. 3., ob 19. uri, v nedeljo, 6. 3., ob 17. uri in v torek, 8. 3., ob prazniku DAN ŽENA ob 17. uri na zabavo s plesom. Igra ansambel METODA PRAPROTNIKA s pevcema. Vabljeni! 1513
obvestila
OO ZSMS VISOKO organizira žačetniško-nadaljevalni PLESNI TEČAJ, ki se bo pričel 6. 3. 1977, ob 9. uri v zadružnem domu na VISOKEM. Tečaj bo vodil plesni mojster Darinka Udir. 1514
EKSPRES .ČIŠČENJE itisona, tapisoma, preprog, foteljev, kavčev. Pridem na dom. Gogala, Kidričeva 38, tel. 22-059, popoldan. 1515
ROLETE: lesene, plastične, klasične in MINI ter žaluzije, obnova starih lesenih rolet in zamenjava elementov pri roletah, naročite Špi-lerju, Gradnikova 9, 64240 Radovljica, tel. 75-610 ali pišite, pridem na dom. Samo za plastične velja zimski popust in brezplačna dostava na dom. 1516
loterija
o
70040 13070 478650
1
25081
62 022 34722 30722 92102 86322
13 93 83 653 46053 85443 65103 59903 107603 364473 252563 334293 340243 339893
84 74 534 004 4424 89674 96734 567484 018*14
T3
"S -* ■o «; «.«
o o
<r. "O
20 1000 1000 10000
20 5000
50 200 1000 1000 1000 2000
40 40 70 100 1000 2000 2000 5000 10000 10000 10000 10000 10000 400000
30 40 80 100 400 1000 2000 10000 !0noo
1	3
« 2	
* o	"z Jt
1 «=	•o a
v S	si jO
k. 0	C o
C/3 Jt	a "D
131114	10000
088224	10000
000594	50000
253204	100000
15	30
10655	1000
099665	10000
2905&5	10000
86	30
06	50
72396	1000
84016	1000
228696	10000
57	30
47	50
427	80
53637	1000
52757	1000
486567	10000
88	30
58	40
008	80
6178	400
6868	500
88748	1000
65438	5000
530628	10000
504648	10000
520578	10000
49	30
9569	500
53319	1000
98459	1000
nesreče
Nezgoda na prehodu za pešce
Na Cesti maršala Tita na Jesenicah se je v sredo, 2. marca, ob 14.40 pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Ljudmila Razinger (roj. 1941) z Jesenic ni pred prehodom za pešce, po katerem je cesto prav tedaj prečkala Ana Volčič (roj. 1909) z Jesenic, ustavila in dala pešakinji prednost. Njen avtomobil je Volčičevo zadel na sredini prehoda, tako da je padla in se huje poškodovala.
Poledenela cesta
V ponedeljek, 28. februarja, ob 5.50 se je na regionalni cesti na Sp. Brniku pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Cvetka Cvek (roj. 1952) iz Kamnika je vozila proti Kranju. Ko je prehitevala nek tovornjak in je že zavijala na svojo desno stran, je njen avtomobil na močno poledeneli cesti zaneslo s ceste na travnik, kjer se je nekajkrat prevrnil in obstal na boku. Voznica je bila v nesreči huje poškodovana in se zdravi v ljubljanski bolnišnici. Škode na avtomobilu je za 10.000 din.
L. M.
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 88. letu starosti zapustil
oče in stric
Janez Kokalj
upokojenec Tekstilindusa
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 5. marca 1977, ob 15.30 izpred mrliške vežice na pokopališče v Kranju.
Žalujoči: hčerka Ivanka in ostalo sorodstvo.
Kranj, Primskovo, 3. marca 1977
barva: svetlo rjava velikost: 2- do 7-
Navidezna obrt — »olajšava pri
davkih«
V začetku tega tedna je okrožni javni tožilec v Kranju vložil obtož-
Dimnikarsko podjetje Kranj sporoča žalostno vest, da je v 61. letu starosti nenadoma umrl
Ivan Bizjak
bivši direktor v pokoj u
Do pogreba leži v mrliški vežici v Kranju Ohranili ga bomo v trajnem spominu kot dobrega tovariša
KOLEKTIV DIMNIKARSKEGA PODJETJA KRANJ
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, skrbnega očeta, starega očeta, brata in strica
Staneta Kerna
čevljarskega mojstra v pokoju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kateri so sočustvovali z nami in nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, počastili z venci in cvetjem ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo duhovščini za opravljeni pogrebni obred, pihalnemu orkestru Kranj in pevskemu društvu upokojencev.
Vsem najlepša hvala!
Žalujoči: žena Angela, hčerki Marta in Ivanka z družinama, sinovi Stanko, Jože, Marjan z družinami, bratje in ostalo sorodstvo.
Kranj, Murska Sobota, Letence, Cadovlje, Lahovče 23. februarja 1977
V SPOMIN!
24. februarja je minilo leto dni, odkar me je zapustila moja najdražja, dobra in nepozabna žena
Micka Trilar
Kokolova z Orehka
Težko in nedoumljivo je spoznanje, da te ni več, da sem sam in da je tako prazen in tih moj dom. A v mojem srcu se skriva tiha bolečina in žalost. Ko obiskujem tvoj grob, spoznam kruto resnico, da živiš le še v mojem srcu in v lepem s spominu, žalost in bolečina pa sta postali moj večni spremljevalec.
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki obiskujete njen tihi dom", krasite njen grob, prinašate cvetje in
prižigate sveče.
Žalujoči mož France in sorodniki.
Kranj, 2. marca 1977
nico, v kateri obtožuje kaznivega dejanja davčne zatajitve zasebnega obrtnika Petra Avblja, starega 42 let, z Bleda in njegovo ženo Desanko Avbelj, tudi zasebno obrtnico, razen tega pa Karolino Avbelj, doma v Stegnah pri Domžalah, kaznivega dejanja pomoči pri davčni zatajitvi.
Peter Avbelj je postal zasebni obrtnik leta 1960. Ukvarjal se je predvsem z organiziranjem proizvodnje stikal, z nabavo surovin in in opreme delavnice ter prodajo izdelkov. Obrt pod nazivom Radio-mehanika in precizna mehanika pa je z leti prerasla v skoraj pravo industrijsko dejavnost, z višjo proizvodnjo pa so se večale tudi davčne in druge obveznosti. Zena, ki je bila poprej zaposlena pri SDK v Radovljici, je leta 1968 pustila službo in priglasila obrtno dejavnost Izdelovanje drobnih kovinskih predmetov na svoje ime, dejansko pa je šlo za eno obrtno dejavnost, to je za proizvodnjo električnih stikal, žena pa je vodila poslovne knjige in računovodstvo.
Ker je dejavnost tako narasla, je leta 1964 Peter Avbelj nagovoril svojo mater Karolino Avbelj, da je na   njeno   ime   prijavil   pri SO
Domžale samostojno obrt Izdelovanje drobnih kovinskih izdelkov, čeprav za to njegova mati ni bila usposobljena, pooblastila pa je svojega sina za razpolaganje z denarjem, ki je dotekal na njen žiro račun in za izpolnjevanje vseh obveznosti povezane s to navidezno obrtjo, v kateri je bila Karolina Abelj le neznatno udeležena. Za to obrt Avbljeva niti nista vodila knjigovodstva, kar niti ni bilo možno, in sta zato raje trikrat plačala denarno kazen. Ker pa tako ni šlo več naprej, sta leta 1974 materino obrt, ki je bila le pavšalno obdavčena, odjavila.
Pred tem pa sta to navidezno obrt uporabila na ta način, da sta od leta 1966 naprej v njene davčne napovedi vpisovala del prometa iz obrti Petra Avblja in tudi del proizvodnih stroškov, ki so bili sicer že priglašeni v napovedi Petra Avblja, s tem pa se je seveda čisti dohodek Petra Avblja prikril. Na ta.način sta v letih 1966, 1967, 1969 do 1972 prikrila vsega skupaj 2,845.815,12 din čistega dohodka od svoje skupne obrtne dejavnosti in se tako izognila plačilu davka iz dohodka od obrtne dejavnosti in skupnega dohodka v znesku 1,129.526din. L. M.
ZAHVALA	
V 94. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, prababica	babica in
Ivanka Bešter	
Tončeva mama	
Najlepše se zahvaljujemo vsem za izraze sožalja in darovano cvetje. Posebna zahvala velja družini Rakovec za nesebično pomoč ob bolezni in smrti, pevcem za zapete žalostinke, gospodu župniku za opravljen obred, vsem sosedom in ostalim, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.	
Vsi Tončevi.	
Poljšica, 2. marca 1977	
V globoki žalosti sporočamo, da nas je po hudi bolezni v 52. letu zapustila naša dobra žena, mati in stara mama
Marija Lanz
roj. Skvarča
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 5. marca 1977, ob 16. uri na pokopališču v Bitnjah.
Žalujoči: mož Rudi, sin Rudi, hčerka Inge z družino in drugo sorodstvo.
Kranj, Ljubljana, Cerkno, 3. marca 1977
Portret tedna
Leon Mazi: Mojstrski kandidat
KRANJ — Domače šahovsko društvo ima veliko uspešnih šahistov. Najuspešnejši med njimi je Le6n Mazi. Obiskuje sred-nJ° šolo za oblikovanje v Ljubljani. Čeprav ima komaj 18 let, je *e mojstrski kandidat. In to najmlajši v Sloveniji in edini v Kranju. To je velik uspeh zanj, kajti tako visokega naslova ni lahko doseči. Pri nas je vse premalo turnirjev, kjer bi se šahisti lahko potegovali za čim višje mesto.
Leon Mazi se ukvarja s šahom od svojega trinajstega leta naprej. Njegovo navdušenje za šah se je začelo, ko je bil dvoboj ^a svetovnega šahovskega prvaka med Fischerjem in Spaskim. ^ zanimanjem je spremljal dvoboj in ker se mu je zdela zelo privlačna in zanimiva igra, je tudi sam začel aktivno delovati.
Prve osnove mu je dal oče, prve dvoboje pa je odigral in večinoma priigral na osnovni šoli v Stražišču, kjer je v sedmem razredu postal šolski, občinski in gorenjski prvak.
Ti veliki uspehi so ga spodbujali še k nadaljnjemu izpopolnjevanju njegove igre. Postal je član šahovskega društva Kranj. Lani je tekmoval na slovenskem mladinskem prvenstvu in dosegel drugo mesto. Tega leta pa je uspel tudi na državnem prvenstvu; dosegel je šesto mesto.
Najdaljši dvoboj je igral na slovenskem mladinskem prvenstvu s Polajžarjem. Igrala sta devet ur. Dolg boj se je končal z zmago Leona.
Odkar se je začel aktivno ukvarjati s tem športom, je Leon ostale konjičke zanemaril. Pravi, da ima najraje od vsega šah. Proste popoldneve najraje preživi v svojem društvu s prijatelji, s katerimi igra šah. A. Cijan
358 udeležencev petih zimskih športnih iger
r
Občinska strelska liga
SD Tone Nadižar krepko v vodstvu
Kranj - Po tretjem kolu občinske strelske lige so si spet največ krogov pristreljali strelci SD Tone Nadižar iz Cirčič pred Taborom Cerklje in SD Iztok iz Bitenj. V vodstvu je tako še vedno SD Tone Nadižar, ki bo po vsej verjetnosti tudi ostala na tem mestu. Lestvica:
Tone Nadižar I Iztok Tabor Sava
Franc Mrak Bratstvo-edinstvo Tone Nadižar II Janko Mlakar Tone Nadižar III
H. J.
V Radovljici za
»Zlato puščico«
Radovljica - Strelska družina iz Begunj je bila organizatorica letošnjega občinskega strelskega tekmovanja za »Zlato puščico«. Med posamezniki jo je osvojil Franci Lotrič (SD Radovljica), v ekipni uvrstitvi pa je bila najboljša SD Begunje.
Rezultati - posamezniki: 1. Lotrič (SD Radovljica) 524, 2. Ažman (SD Boh. Bistrica) 513, 3. Poderžaj (SD Begunje) 502, 4. Gros (SD Ribno) 502; ekipno: 1. SD Begunje 1460, 2. SD Radovljica 1459,3. SD Ribno 1391.
Občinsko prvenstvo Radovljice bo prav tako organizirala SD Begunje in bo v drugi polovici marca v prostorih SD Begunje vPoljčah. P. Vuga
7748	27
7596	22
7490	21
7480	18
7318	16
7348	14
7027	8
6921	7
6538	3
Jeseniški hokejisti na filmskem traku
JESENICE - Viba film iz Ljubljane je februarja posnela kratkometražni film z delovnim naslovom Led in ogenj. Snemanje je potekalo na več hokejskih tekmah v Ljubljani in na Jesenicah, med drugim tudi na finalni tekmi za jugoslovanski pokal na Jesenicah, kjer so jeseniški hokejisti prejeli tudi oba pokala za osvojeno državno prvenstvo in jugoslovanski pokal. Nekaj kadrov filma so snemali tudi v jeseniški Železarni, kjer hokejisti delajo. Celotna zasnova vsebine tega kratkometražnoga filma sloni na neločljivi povezanosti delavskega središča z Železarno in hokejskim sportom, ki je že desetletja zakoreninjen v srcih delavcev Železarne in drugih občanov.
Film bodo prav gotovo z veseljem sprejeli številni ljubitelji jeseniikih hokejistov po vsej Sloveniji, hkrati pa bo populariziral tudi hokejski sport nasploh. Scenarist in režiser filma o jeseniških hokejistih je Nikola Majdak. J. R.
Lokostrelci Exoterma četrti, Fock M. drugi
Na odprtem dvoranskem prvenstvu Hrvatske v Zagrebu je ekipa Lokostrelskega kluba KXO-TERM iz Kranja osvojila odlično četrto mesto. Turnir je bil zadnji pred bližnjim državnim prvenstvom, ki bo 13, marca na Rijeki.
Med posamezniki je Mihael Fock (Kxoterml (KXoterm)
zasedel odlično drugo mesto /. minimalnim zaostankom /a zmagovalcem. Na 11. mesto se je plasiral Oblak Aci. Andrej Kock pa je bil 28. Tekmovalo je preko (iO lokostrelcev.
Šahovski vesti
Na Jesenicah je bilo gorenjsko prvenstvo *» mladince, na katerem je nastopilo 15 ™>«dih šahistov. 1. mesto je osvojil Bum-pred Mazijem, Demšarjem, Vrečkom in Kodmanom.
V Lescah pa je bilo prvenstvo Gorenjske za enske, na katerem je nastopilo 7 igralk. Zmaga'« je članica SD Lesce Petek pred klubsko Kolegico Borštnarjevo in lanskoletno prvakinjo ,Jeseničanko Marušičevo.
Odigrano je bilo tudi gorenjsko prvenstvo v dveh medobčinskih ligah. Prven-"v<» je bilo sicer za leto 1976 zaradi spremembe tekmovalnega sistema. Med 8 mo-"tvi je zmagala ekipa SD Sava iz Kranja. *° moštvo pa si je pridobilo tudi pravico
igranja v kvalifikacijah za uvrstitev v gorenjsko šahovsko ligo.
Te dni se je v Kranju začelo člansko prvenstvo za Gorenjsko. V najmočnejšem prvenstvu zadnjih let nastopa 6 mojstrskih kandidatov, 10 prvokategornikov in 6 drugokategornikov. Izidi 1. kola: Mali : Jakovič remi, Prestrl : Matjašič remi, Krek : Zorko 0:1, Mazi : Pavlin 0:1, Naglic : Mencinger 1:0.
V organizaciji Zavoda za šolstvo - enota Kranj in šahovske zveze za Gorenjsko se bo v soboto, 5. marca, pričel ob 8. uri v družbenem centru v Lescah enodnevni seminar za mentorje šahovskih krožkov na osnovnih šolah Gorenjske. Šahovska zveza Gorenjske pa je ob tej priliki razmnožila publikacijo »Prve poteze« za pouk šaha v krožkih. V. Perovič
ALPETOUR
HOTELI SIMONOV ZALIV IZOLA
Posebno ugodne cene za upokojence v času od I. mar. 1977 dalje:
— penzion od 110 din do 140 din
vključeno kopanje v bazenu z ogrevano morsko vodo;
Možnost organizacije seminarjev!
Informacije in rezervacije pismeno ali po telefonu št. (066) 71-550 ali 71-340.
Jesenice — Preteklo nedeljo so bile na smučiščih Kranjske gore pete zimske športne igre občinskega sveta Zveze sindikatov Jesenice v veleslalomu in tekih, ki jih je organizirala komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu Zveze sindikatov. Tekmovanje v obeh športnih panogah bi moralo biti v Mojstrani, vendar so bili organizatorji prisiljeni spremeniti kraj tekmovanja zaradi pomanjkanja snega v Mojstrani.
V veleslalomu in tekih je nastopilo 358 tekmovalcev in tekmovalk iz številnih TOZD in OZD jeseniške občine. Na razglasitvi rezultatov je udeležence petih zimskih športnih iger pozdravil* tudi predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Jesenice Franc Kobentar, ki je poudaril pomen takšne oblike rekreacije med zaposlenimi delavci v posameznih kolektivih.
Prvenstvo SFRJ za pionirje B
Kranj — Zimski bazen bo jutri in v nedeljo prizorišče letošnjega posamičnega in moštvenega zimskega plavalnega prvenstva za mlajše pionirje B. V obeh kategorijah bo nastopilo 120 mladih plavalcev in plavalk iz vseh najboljših jugoslovanskih plavalnih kolektivov. Vidno vlogo pa bodo pri osvajanju naslovov imeli prav gotovo tudi domačini, saj so njihovi predstavniki med najboljšimi v državi.
V obeh dneh se bodo za kolajne v posamičnih kategorijah in za ekipni naslov SFRJ borili dopoldne ob 9. uri in popoldne ob 17. uri.
MLADINSKO PRVENSTVO SRS Kranjski bazen pa bo v dneh plavalnega prvenstva SFRJ sprejel tudi mladinska vaterpolska moštva, ki se bodo potegovala za najboljšo ekipo v SR Sloveniji.
Na tem turnirju za zimskega prvaka bodo nastopili mladi vaterpolisti Kopra, Kamnika, Delfina (Rovinj), Radovljice in Triglava. V borbo za naslov se bodo vsekakor vmešali igralci Kamnika, Kopra in Triglava.
Igralni čas: sobota ob 12. in ob 19. uri, nedelja ob 12. ur. -d h
Predvorčani četrti
V soboto bi se moralo končati zimsko prvenstvo Slovenije v rokometu skupine A na Kode-Ijevem v Ljubljani in odločiti zmagovalca med drugoligašema Slovanom in Inlesom. Zmagovalec dvoboja pa se bo pomeril z ekipo Celja za naslov zimskega republiškega pjvaka. Srečanja Slovan : Inles ni bilo, ker so rokometaši Slovana odpotovali na priprave na Pokljuko, zaostalo tekmo pa bodo odigrali med tednom.
Nadvse uspešno pa so že zaključili tekmovanje rokometaši Preddvora pod vodstvom trenerja Cudermana z uvrstitvijo na odlično 4. mesto. Ob tem naj omenimo, da so sami igralci zbrali 260.000 starih dinarjev in plačali prijavnino. za nastopanje na odprtem zimskem prvenstvu Slovenije. V zadnjih dveh kolih so obakrat zmagali. Največ zadetkov za Preddvor-čane sta dosegla Vidic 11 in Križnar 10.
Rezultata: Preddvor : Krmelj 19:15 (6:5), Krka : Preddvor 18:19(11:8).
Končni vrstni red: 1. Slovan 12, 2. Inles 12 (oba s tekmo manj), 3. Prule 9, 4. Preddvor 9 točk itd. J. Kuhar
Usoda rokometnega igrišča
Tržič — Če bo republiška skupnost za ceste prispevala denar za urejevanje tržiške ceste vpadnice od Peka do Bombažne predilnice in tkalnice, ki je za zdaj na pol urejena (o tem bo odločeno marca), bo letošnje nadaljevanje gradnje povzročilo nekaj težav. Zaradi modernizirane ceste z novim mostom bo treba porušiti nekaj objektov, in se dogovarjati z Bombažno predilnico in tkalnico in Pekom.
Na težave, ki jih bo povzročilo nadaljevanje gradnje vpadne ceste, opozarjajo tudi tržiški rokometaši, člani republiške rokometne lige. Igrišče se bo spremenilo v gradbišče, rokometaši pa ne vedo, kje bodo pcslej igrali. Menili so, da je treba prizadete o tem pravi čas obvestiti; le tako težave ne bodo povzročale hude krvi. Ro-kometašem je bilo pojasnjeno, da jim bo ob morebitnem nadaljevanju gradnje vpadnice moč igrati na igrišču pri osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču. Le razsvetljavo bi kazalo prenesti tja, kar pa ne bo težko, saj ima bistriško igrišče že vgrajeno električno napeljavo.
Tekstilci prvi
Po tretjem kolu občinskega prvenstva v košarki za dijake srednjih šol ie po uspešnih igrah prvo mesto prevzela ekipa ŠSD srednje Tekstilne šole iz Kranja.
Izidi: Tekstilni ŠC A : Poklicna šola 52:48 (26:19), Tekstilni ŠC B : Ekonomsko-adm. ŠC 20:0 b.b., Tekstilni ŠC C : Mlekarski šolski center 61:51 (34:27), Mlekarski šolski center: Ekonomsko-adm. ŠC 20:0 b.b.
Lestvica:
Tekstilni šolski center 4 4 0 294:274 8 Gimnazija Kranj 4 3 1 330:289 7
Mlekarski šolski center 4 2 2 153:126 6 Poklicna šola Kranj 3 1 2 135:127 4 ŠC Gumarske stroke 10 1 0: 20 0 Ekonomski-adm. ŠC 4 0 4    0: 80 0
čm
Prvi del Ekonomskemu ŠC
V drugem kolu občinskega prvenstva v košarki za dijakinje srednjih jšol sta bili odigrani le dve tekmi. Ekipe ŠC za blagovni promet ni bilo, zato je vodstvo iz tekmovanja črtalo omenjeno ekipo, vse tekme pa registriralo z 20:0 b.b. Po končanem prvem delu je vodstvo prevzela ekipa ŠŠD Ekonomsko administrativnega šolskega centra, ki je v zanimivem srečanju premagala ekipo ŠŠD Gimnazije.
Izida: Gimnazija : Tekstilni ŠC 46:17 (24:9), Ekunomsko-administrativni ŠC : Gimnazija 40:37 (23:21).
Lestvica:
ŠŠD Ekonomsko-adm. ŠC 4 40 135:488
Gimnazija 4 3 1 156: 87 7
Tekstilni ŠC 4 1 3 78:154 6
ŠC za blagovni prome* 4 0 4    0: 80 0
Rezultati: teki (2 km dolga proga): članice do 30 let: 1. Tajnikar (Planika, TOZD Breznica) 12:47,16, 2. Podlogar (Kovinar) 13:22,27, 3. Klemene (Železarna) 14:25,71; nad 30 let: 1. Pire (Železarna) 12:37,61, 2. Uršič (SGP Gradbinec) 13:29,15, 3. Pšenica (Zarja) 13:35.28:
člani nad 35 let: 1. Naglic (SGP Gradbinec) 9:41,51, 2. Kobentar 10:03,11, 3. Pogačnik (oba Železarna) 10:13,24; do 35 let (4 km): 1. Kalan (SGP Gradbinec) 11:21,14, 2. Mrak (LIP Mojstrana) 11:40,20, 3. Baloh (Železarna) 11:40,84;
veleslalom: članice nad 45 let: 1. Praček 52,66, 2. Koblar (obe Železarna) 56,08, 3. Kotnik (Zarja) 1:21,60; od 36-45 let: 1. Benedik (2elezarna) 49,12, 2. Bizjak (Gorenjka) 57,44, 3. Cerkovnik (Bolnica Jesenice) 5936; od 25-35 let: 1. Pervanja (Železarna) 52,25, 2. Beden (ZD Jesenice) 54,18, 3. Šmitek (Bolnica) 58,62; do 25 let: 1. Grilc (Železarna) 47,33, 2. Podlogar (Kovinar) 48,18, 3. Krušič (Kompas Kr. gora) 49,65;
člani nad 45 let: 1. Legat (Železarna) 47,62,
2. Šekli (PMM Rateče) 47,94, 3. Kunšič (Kovi-noservis) 49,33; od 35-45 let: 1. Klinar (Kovinar) 41,39, 2. C. Cop (SGP Gradbinec) 41,46,
3. J. Cop (SGP Gradbinec) 42,05; od 25-35 let: 1. Štravs (OŠ Kr. gora) 46,10, 2. Klinar (SGP Gradbinec) 47,30, 3. Krauthaker (Železarna) 47,39; do 25 let: 1. Štefančič (Viator Jesenice) 48,88, 2. Jekler Železarna) 49,26, 3. Kolman (Kompas Kr. gora) 49,44;
ekipni vrstni red: 1. Železarna Jesenice 3:10,60, 2. Hotelsko podjetje Gorenjka 3:18,04, 3. Kovinar Jesenice 3:18,75, 4. Kompas Kranjska gora 3:23,37, 6. Zdravstveni dom Jesenice 4:14,21 itd. J. Rabič
Petri č v ZRN
KRANJ   —   Naš najboljši plavalec, član Triglava Borut Petrič, je v sredo I   s svojim trenerjem Stjepanom J plači -I   čem odpotoval v Bremen (ZRN), kjer bo nastopil na kvalitetnem mednarodnem plavalnem mitingu.
Borut bo že danes in vse do nedelje v 25-metrskem bazenu nastopal v izredno močni mednarodni konkurenci. Na ta miting so namreč povabili najboljše evropske plavalce, ki imajo trenutno boljše rezultate kot pa so naši državni rekordi. Kot edini Jugoslovan bo Borut plaval na 200, 400 in 1500 m kravi ter 400 m mešano in 200 m delfin. »
Ker je res izredna konkurenca, lahko pričakujemo, da bo tudi tu izboljševal svoje najboljše državne znamke, saj je na jugoslovanskem pokalu s svojimi novimi odličnimi dosežki dokazal, da je dobro pripravljen tudi za to mednarodno tekmovanje. -dh
Občinska namiznoteniška liga
Gumarju in Študentu prvi del
Kranj — Po prvem delu tekmovanja v občinski ligi v namiznem tenisu sta na prvih mestih brez izgubljenega srečanja v svojih skupinah ekipi Gumarja in Študenta, kateri sta tudi daleč najboljši ekipi lige. Ostale ekipe so igrale s spremenljivo srečo. Zanimivost tekmovanja je vsekakor zelo uspešen nastop pionirk Save v moški konkurenci.
Izidi - I. skupina: 5. kolo: Sava : Triglav I 5:0, 6. kolo: Podbrezje : Sava 1:5, Gumar : Trboje II 5:0, 7. kolo: Treboje II : Triglav I 5:0, Podblica : Gumar 1:5; II. skupina: 5. kolo: Študent : Trim 5:3, 6. kolo: Naklo : Triglav II 5:0, Trboje I : Študent 2:5, 7. kolo: Dijaški dom : Trboje I 0:5, Triglav II : Trim 0:5.
Lestvica — I. skupina:
Gumar 5   5  0   26: 5 10
Sava 5   4   1   21: 8 8
Podbrezje 5   3   2   16:16 6
Trboje II 4   13    9:15 2
Triglav I 5   1   4    8:20 2
Podblica 4   0   4    4:20 0
Lestvica — II. skupina:
Študent 5 5   0 26:10 10
Naklo 4 3   1 18:10 6
Trboje I 5 2  3 20:15 4
Trim 4 2   2 14:10 4
TriglavII 5 14 5:10 2
Dijaški dom 3 0   3 2:15 0
S. Tadina
Prvenstvo železarjev v veleslalomu
Jesenice — Komisija za šport in rekreacijo pri izvršnem odboru sindikata Železarne Jesenice je preteklo soboto organizirala v Kranjski gori prvenstvo v veleslalomu. Tudi tokrat se je pokazalo, da je med zaposlenimi delavci ta športna panoga priljubljena, saj je v posameznih kategorijah v moški in ženski konkurenci nastopilo 215 zaposlenih.
Vrstni red - ženske nad 45 let: 1. Praček,
2. Koblar, 3, Babic, 35-46 let: 1. Benedik, 2. Vengar, 3. Petrič, 26-35 let: 1. Pervanja, 2. Svetina, 3. Zagoršek, do 25 let: 1. Grilc, 2. Aleš,
3. Pezdirnik; moški nad 45 let: 1. Benedičič, 2. Kunšič, 3. Legat, 35-45 let: 1. Klinar, 2. Koblar, & Kejžar, 25-35 let: 1. Albreht, 2. Krauthaker, 3. Kotnik, do 25 let: 1. Jekler, 2. Žmitek, 3. Smolej.
V ekipni konkurenci med posameznimi TOZD in delovnimi skupnostmi so prvo mesto osvojili strojni vzdrževalci pred jeklarji in delavci SEO-TKR - novogradnje. J. R.
Občni zbor TVD Partizan Jesenice
Jesenice — V prostorih društva »e bodo danes na rednem občnem zboru sestali člani Partizana. Ob 18. uri bodo pregledali delo in naloge v preteklem obdobju ter sprejeli predlog delovnega načrta za letošnje leto. Poleg tega bodo obravnavali tudi predlog novih pravil društva, problem tabora za letovanje v Baski in nekaj drugih sklepov. Izvolili bodo tudi nove organe društva. J. R.
NAS KOMENTAR
Zakaj takšen odnos ?
Po razpisu telesne kulturne skupnosti Kranj in v organizaciji smučarskega kluba Triglav je bilo konec preteklega meseca na Krvavcu prvenstvo osnovnih šol v veleslalomu. Tekmovali so cicibani, pionirji in starejši pionirji.
Ne bi pisali o rezultatih tekmovanja in zmagovalcih oziroma najboljših, ker je za to že malo pozno. Opozoriti pa bi veljalo na odnos nekaterih šol do tega tekmovanja in smučarskega športa. To še toliko bolj, ker imajo vse šole dovolj učencev, ki so vešči tega zimskega športa. Seveda bi morale vse šole pred občinskim tekmovanjem izvesti šolsko tekmovanje v smučanju, da bi lahko na Krvavec poslale najboljše.
Tekmovanja so skoraj na vseh šolah bila. Organizirala so jih šolska športna društva, in sicer v okviru športnega dne na snegu. Zato je skromna udeležba iz večine šol še toliko bolj bodla v oči. Le osnovni šoli Lucijan Seljak in France Prešeren iz Kranja sta poslali na tekmovanje toliko učencev, kot bi jih po razpisu lahko vse. Prva je imela na snegu 43, druga pa 49 smučarjev. Iz osnovne šole Simon Jenko se je tekmovanja udeležilo 13 učencev, iz osnovne šole Stane 2agar 12, iz Cerkelj 3, iz Šenčurja 8, iz Preddvora 5 in iz osnovne šole v Predos-ljah 7. Udeležba bi bila še slabša, če ne bi delavci smučarskega kluba Triglav sami poskrbeli, da so se učenci, ki hodijo na klubske treninge, udeležili tekmovanja. Šole jih namreč niso prijavile.
Tekmovanje je bilo tudi ena od akcij SK Triglav, da bi v svoje vrste pritegnili čimveč mladih talentiranih smučarjev. Le z množičnostjo in razumevanjem vseh, ki lahko kakorkoli pomagajo, bodo ujeli korak z drugimi smučarskimi klubi v Sloveniji in alpsko smučanje dvignili na višino, ki jo je pred leti v Kranju že imelo. Zato pa ne bodo dovolj le prizadevanja delavcev smučarskega kluba, funkcionarjev in trenerjev, temveč tudi šolskih športnih društev in njihovih mentorjev. Prav ti pa so kot kaže, zatajili.
L. Bogataj
Občinska trim vaterpolska liga
Vodstvo prevzel Kamnik
Kranj — V nadaljevanju tega zanimivega vaterpolskega tekmovanja je morala že ukrepati tekmovalna komisija. Čeprav je Ikos krepko porazil moštvo Iskraplana, so le-ti le dobili srečanje s 6:0. Za Ikos je namreč nastopil Švegelj. Z enakim izidom kot Iskraplan se je končalo tudi srečanje Triglav III : Radovljica. Radovljičanov ni bilo na tekmo. V dveh srečanjih pa je Študent visoko dobil z Vodovodnim stolpom II, Kamnik pa je brez težav odpravil z Ditisom.
Izidi: Vodovodni stolp II : Študent 3:18, Triglav III : Radovljica 6:0 b. b., Ikos : Iskraplan 0:6 b. b. (17:4), Kamnik : Ditis 15:6. Lestvica:
Kamnik 5 4
Gimnazija 4   3 0
Vod. stolp I 2   2 0
Ikos 3   2 0
Triglav III 4   2 0
Iskraplan 2 10
Vod. stolp II 3   1 0
Ditis 4   1 0
Radovljica 5   0   0   5 21:71
0   1   61:31 8
1 48:24 6
0 37: 9 4
1 31:20
2 23:35
1 13:17
2 15:27
3 27:42
zunaj konkurence
Študent 4.202   46:25 2
Pari naslednjega kola (13. marec ob 8. uri): Radovljica : Ditis, Študent : Gimnazija, Iskraplan : Vodovodni stolp II, Vodovodni stolp I : Ikos. -dh
Nov tekmovalni sistem
škofja Loka — Pred dnevi ie bil v .sk. Loki ustanovni sestanek odbora za uc^omet pri občinski temeljni telesno kulturni skupnosti Najprej so bili izvoljeni vodstveni organi in komisije, nato pa so se člani odbora dogovorili za nov tekmovalni sistem na področju škofjeloške občine v tej panogi,
Spomladi bo v škofjeloški občinski li^i nastopalo pet klubov. To bodo I TU. Alp-les, Kondor, Alpina in Roteče. Za ekipe i/
delovnih organizacij in krajevnih skupnosti pa bo predvidoma najprej pripravljenih več tekmovanj v malem nogometu, nato pa najbrž tudi v velikem nogometu. Za »občini ske naslove« v nogometu pa .se bodo po/ne
je med seboj začele meriti tudi ekipe pionirjev in mladincev. J, Starman
Na ponedeljkovi slavnostni seji delavskega sveta PTT Kranj so podelili priznanja delavcem za 20, 25 in 30-letno delo v kolektivu in častna priznanja pobratenim PTT podjetjem, poslovnim partnerjem in posameznikom. Častna priznanja in plakete so podelili pobratenim PTT podjetjem v Kragujevcu, Subotici in Zenici za zgledno in aktivno sodelovanje, Iskri Kranj za dolgoletno uspešno sodelovanje, pri uvajanju najsodobnejše tehnologije v poštni promet, Ljubljanski banki — podružnica Kranj za sodelovanje in skupno reševanje poslovnosti, generalnemu direktorju Skupnosti PTT podjetij Jugoslavije Prvoslavu Vasiljevičju za dolgoletno vodenje jugoslovanskih PTT organizacij in direktorju PTT Kranj Francu Škerjancu za 17-letno uspešno vodenje delovne organizacije, ki je pod njegovim vodstvom dosegla izredno nagel vzpon.
Poleg tega so 25 delavcem, ki so v PTT podjetju 30 in več let podelili častne plakete, 31 delavcem so za 25-letno delo podelili zlate značke, 39 delavcem pa za 20-let-no zvestobo kolektivu PTT srebrne značke. S tremi jubilanti smo se pogovarjali o njihovem dolgoletnem delu.
Rezka Zupan, upravnica pošte
vŽirovnici, 23 let v podjetju:
»Začela sem leta 1954 kot pripravnica v Bohinjski Bistrici. Po šestih mesecih sem že deloma samostojno delala na pošti Stara Fužina. Potem sem naredila 9-mesečno PTT šolo v Ljubljani in prevzela pošto Stara Fužina kot upravnica. Leta 1960 sem se po poroki preselila v Žirovnico, kjer sem bila 4 leta .rezerva'. To se pravi, da sem nadomeščala upravnike drugih pošt. Delala sem v Mojstrani, Gozd Martuljku, večkrat sem pomagala pri blagajni pošte na Jesenicah. V sezoni pa sem nekajkrat prevzela vodenje sezonske pošte Ukane. Skratka »moja pot« pri pošti je bila zelo razgibana. Poleg tega je bila dolga leta pošta v Žirovnici .pripravniška', kot jo mi imenujemo. Tako sem bila mentorica številnim poštnim pripravnikom, ki so potem zasedli odgovorna delovna mesta v podjetju.
Zlasti v zadnjih letih je delovni proces postal hitrejši in sodobnejši in zato sem morala še enkrat v šolo. Potrudila sem se in sem šolo opravila v enem letu, čeprav sem imela na voljo kar štirikrat toliko časa. Prav zaradi razgibanega in dostikrat zelo zahtevnega dela mi priznanje, ki sem ga dobila, veliko pomeni.«
Anton Slak, delavec na okencu pošte Jesenice, 29 let v podjetju: »Začel sem na jeseniški pošti. In sicer so me tja poslali za tri mesece.   Čeprav   sem   šel zelo nerad, sem ostal. Delal sem kot usmerjevalec pisem iz inozemskega poštnega prometa, potem pa sem postal kartist. Urejal sem poštne pošiljke. Pri tem delu sem preživel dosti težkih trenutkov, ker je bilo treba delati ponoči in ob vsakem vremenu. Težko je bilo zlasti ob prevzemanju pošte na   železniški   postaji,   pa tudi lepih dni je bilo. Će se spomnim dela pred tremi desetletji, lahko rečem, da se je od takrat do danes popolnoma spremenilo. Le znamke se na pisma še vedno lepijo v desni zgornji kot.«
Alojz Zumer, referent za
gradbeno dokumentacijo, 31 let pri
podjetju:
»Kot monter na telefonskih linijah sem se kar bal priti na Gorenjsko, kamor sem bil pred skoraj tridesetimi leti premeščen iz Črnomlja. Vedel sem, da me bo čakala težka služba. Največji sovražnik so bile snežne padavine, saj je sneg pogosto potrgal telefonske žice in podrl drogove. Najtežje trenutke smo preživljali pozimi leta 1952, ko je bila Gorenjska praktično odrezana od sveta. Snega je bilo toliko, da so bile vse telefonske zveze prekinjene. Zato smo se skupaj z vojaki morali prebijati po skoraj dva metra debelem snegu in vzpostavljati nove linije. Zelo veliko dela in odgovornosti smo imeli tudi ob raznih državnih prvenstvih, državniških obiskih in drugih dogodkih. Danes je to laže, ker ,beseda teče' po kablu.«
L. Bogataj
te dni po svetu
VODOVOD S CELINE
Naposled bo turistični otok v italijanskem morju Capri dobil dovolj vode. S celine bodo na otok potegnili poseben vodovod. Doslej so vodo dovažali na otok s tankerji.
DOVOLJ KAVE
Medtem ko plačujemo visoke cene H kavo, so si nekatere srednjeameriške države krepko povečale dohodek. Dohodki od izvoza kave so jim namreč dali krepak zagon za razvoj gospodarstva. V Costarici, Salvadorju, Gvatemali, Hondurasu in Nikaragvi je lani narastel bruto proizvod za 7 odstotkov v primerjavi z letom prej. Letos pričakujejo še večji porast. Devizne rezerve teh držav so se lani podvojil«. Ob tem pa nič ne poročajo, da bi (ene kavi /ni žali.
ATLAS O RAKU
Strokovnjaki vzhodnih držav pripravljajo atlas o razširjenosti različnih oblik raka v vzhodnoevropskih državah. Atlas naj bi pokazal stopnjo pogostnosti obolenj za posameznimi vrstami raka. Prikazal bo tudi vpliv naravnih dejavnikov na število obolenj.
KAMENI PLAZ POKOPAL LJUDI
V nedeljo se je v bližini San Salvadorja de Jujnva v Argentini utrgalo kamenje in pokopalo 16 ljudi, več deset pa jih je ranilo. Po silovitih nalivih, ki so zajeli to državo, se je utrgal večji del nekega hriba in zasul vas Carahunco ter nekaj hiš dobesedno zmlel pod sabo.
KRVAVI KONEC TEDNA Konec tedna je bilo na Severnem Irskem   ubitih   pet   ljudi. Eksplozija bombe   sredi   Bel tasta  je  ubila dva
človeka, v dveh drugih krajih pa so bili mrtvi po en policist in dva civilista. Ubiti so najbrž žrtve nedavno začete kampanje irske revolucionarne armade proti britanskim varnostnim silam in poslovnim ljudem na Severnem Irskem.
HESS POSKUŠAL UMRETI
Francosko vojaško poveljstvo v Zahodnem Berlinu je sporočilo, da je »naslednik« Adolfa Hitlerja Rudolf Hess 22. februarja poskušal napraviti samomor. Hess je v zaporu v Spandau. Hessov poskus samomora so potrdile vojaške oblasti vseh štirih zavezniških sil. Hess se je z nožem ranil v nogo in v roko, vendar so njegov poskus samomora opazili že po nekaj minutah. Poškodbe niso hude.
EKSPLOZIJE V LIZBONI IN ALEKSANDRIJI
V začetku tedna ho tri nove eksplozije pretresle Lizbono in povzročile ogromno gmotno škodo v neki banki, tržnem centru in železniški postaji za lokalni promet. Policiji se ni uspelo izslediti atentatorjev. Bomba je eksplodirala tudi na trgu Tahrir v najožjem središču Aleksandrije. Devet ljudi je bilo ranjenih in tudi gmotna škoda je precejšnja. Policija je že pet ur kasneje izsledila atentatorja. Povedal je, da ga je najela libijska obveščevalna služba in za opravljeno nalogo je dobil 100 egiptovskih funtov.
TRČILA VLAKA
Več kot 20 ljudi je bilo mrtvih, ko sta trčila potniška vlaka pri Barceloni. Po nesreči je prišlo v eni od lokomotiv do eksplozije in požara. Vzroki za nesrečo le niso znani.
NOV POMORSKI PAS
Kubanski državni svet je razglasil nov pomorski pas, ki sega 200 milj okoli otoka. Tako je Kuba segla prav do najjužnejših točk ZDA in so se že začela pogajanja za uskladitev pomorskih con obeh držav.
Ustanovitev interesne skupnosti RTC Krvavec
LJUBLJANA - Interesna skupnost rekreacijsko turističnega centra na Krvavcu bo kmalu ustanovljena, so povedali na nedavni novinarski konferenci v Ljubljani člani priprav-
ljalnega odbora za njeno ustanovitev. Rečeno je bilo, da se je letos Krvavec, kot vse kaže izmotal iz največjih težav, ki so se še pred kakima dvema ali tremi leti kazale kot nerešljive. Do-
Vse pripravljeno
********
KRANJSKA GORA - Tukajšnja zim-skošportna »Meka« je že nekaj dni v slavnostnem vzdušju, saj se je danes popoldne z uradnim defilejem vseh 19 mladinskih reprezentanc — od 32, kolikor jih je bilo povabljenih — in govorom predsednika organizacijskega komiteja in predsednika SZ Slovenije Janeza Kocjančiča, predsednika skupščine občine Jesenice Slavka Osredkarja ter člana pokrovitelja ZIS Radovana Pantoviča začelo uradno VI. evropsko mladinsko prvenstvo v alpskih disciplinah. Slovesno otvoritev pa je popestrila še domača folklorna skupina.
Danes se bo ob 9. uri na pripravljeni smučini za smuk začelo zares. Na startu namreč in za boj za prvih par šestih odličij v obeh kategorijah čaka 90 pogumnih smu-kačev. Že po včerajšnjem in današnjem uradnem treningu na hitri, trdi in zahtevni progi — mladinci bodo morali voziti dvakrat — ki so jo zaradi varnosti tekmovalcev skrajšali za 30 do 40 m, so se že pokazali favoriti za medalje. Glavno »besedo« bodo pri fantih prav gotovo imeli predstavniki Švice, Italije, Avstrije in ZRN, pri dekletih pa bodo v ospredju naše severne sosede, Francozinje, Švicarke in tekmovalke ZRN. Vsi ti so namreč na včerajšnjih in današnjih uradnih treningih dosegali najboljše čase.
Od naših izbrancev — T. Koželj, Ober-star, Pretnar, Kankelj, I.ukane, Sitar, Forte in I. Šter — se največ pričakuje od Toneta Koželja, Lukanca in Pretnarja, pri mladinkah, nastopile bodo štiri — Jezer-nikova, Kokličeva, Klanjščkova in Juvan-čičeva — pa od Kokličeve in Klanjščkove.
Naši trenerji za mladince Jaro Kalan,
Franci Mrak, Herbert Jurič in Danilo Vo-dovnik ter za mladinke Matjaž Kranjc, Jure Ravnik in Marko Žmitek s selektorjem Ludvikom Dornikom so že sestavili ekipo za prvenstvo. Veleslalom in slalom bodo v soboto in nedeljo vozili Strel, T. Koželj, Oberstar, S. Kavčič, M. Valič, Virk, Pretnar, Franko, Kankelj, Cerkovnik, Sitar, Lukanc in I. Šter in pri mladinkah Oblak, Dornik, Zavadlav, Tome, Koklič, Klanjšček, Jezernik ter Kolenc.
Prva osebnost prvenstva je vsekakor lanskoletni evropski slalomski prvak Bolgar Peter Popangelov, ki je glavni favorit veleslaloma in slaloma. Če pogledamo startno listo 120 prijavljencev, pa tudi ostala imena niso nepoznana, saj so nekateri že vozili za svoje reprezentance v evropskem in svetovnem pokalu. Naše smo v smuku že omenili. Pri moških, kot zatrjujejo trenerji, bo v tej disciplini uvrstitev med prvih deset že izreden uspeh, med prvih dvajset pa uspeh. Od deklet pa bo vsaka uvrstitev pod 20. mesto že lepa spodbuda za nadaljnje še boljše delo, saj vemo, da smo lani dosegli z Urhovo v smuku le 19. mesto. Vsekakor pa naši računajo v preostalih dveh disciplinah na vedno boljšega Ločana Borisa Strela. Boris ima lepe možnosti za solidna mesta. Če pa Strel ne bi napravil v veleslalomu in slalomu nobene večje napake, se lahko v obeh disciplinah poteguje tudi za eno od prvih treh mest. Torej se lahko po uspehu Križaja v Mayerhofnu, kjer je osvojil evropski naslov v veleslalomu, nadejamo še kakšnega odličja.
Jutri ob 9. uri je prva vožnja smuka za mladince in mladinke, ob 13.30 pa še druga preskušnja za mladince. V soboto bo ob 9.30 start prvega veleslaloma v obeh kategorijah in ob 12.30 drugi mladinski veleslalom. V nedeljo pa bo v obeh kategorijah slalom s startom prvega ob 9.30, drugega pa ob 12. uri.
V uradnem treningu je pri mladincih bil najhitrejši Fatscheider (Avstrija) s časom 57,38, od naših pa je bil odličen Tržičan Stojan Lukanc, ki je opozoril z desetim najboljšim časom 58,55 danes 12. Pri mladinkah pa je izstopala Wiesler (ZRN) s časom 58,93, od Jugoslovank pa je bila najhitrejša Koklič s časom 1:03,52.    n Humer
Uspešno delo INDOK centra
»kofja L.oka - Škofjeloški INDOK center je bil prvi INDOK center na Gorenjskem, ki je začel z rednim delom že lani. Samoupravni sporazum o njegovi ustanovitvi je podpisalo sedemnajst ustanoviteljev, ki sofinancirajo delo centra. Tako bodo letos prispevali vsak 3 odstotke sredstev, občinska skupščina pa polovico vseh sredstev. Ob koncu leta pa se bodo na osnovi opravljenega dela in programa odločili o nadaljnjem načinu financiranja.
INDOK center izdaja bilten, s katerim seznanja občane in delovne ljudi o najpomembnejših odločitvah, problemih, o predvidenih sklepih občinskih in drugih organov, stalno zbira dokumente družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in samoupravnih organov v organizacijah združenega dela. INDOK center se povezuje tudi z večjimi organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi v občini ter s sredstvi javnega obveščanja.
V začetku je bilo nekaj težav zaradi nezavzetosti predstavnikov ustanoviteljev, da bi zagotovili stalno, predvsem pa pravočasno pošiljanje primarnih gradiv in povzetkov. Zdaj ima INDOK center Že precej dokumentov, ki pa jih še ne uporabljajo vsi tisti, ki jih potrebujejo za svoje delo. Zato je INDOK center uvedel Referalne informacije, ki jih hkrati z biltenom INDOK centra dobivajo delegacije.
INDOK center sodeluje predvsem z delovno organizacijo Alpina, ki se intenzivno pripravlja na ustanovitev vzorčnega INDOK centra za združeno delo. Pri tem gre predvsem za dogovarjanje o oblikovanju samoupravnih delovnih skupin kot osnovnih celic informiranja in dogovarjanja. Poleg Alpine pa so pritegnili k sodelovanju še šest večjih delovnih organizacij in sicer Alpe-tour, Alples, Jelovico, Gorenjsko predilnico, Loško tovarno hladilnikov in Iskro iz Železnikov. Te organizacije naj bi pošiljale gradiva o delu njihovih samoupravnih organov in strokovnih služb. Pri tem je največ zanimanja pokazala tovarna hladilnikov.
Povezovanje INDOK centra s krajevnimi skupnostmi v občini še ni zaživelo, vendar pa si občinska konferenca SZDL prizadeva, da bi z ustanovitvijo iniciativnih odborov za organiziranje vzorčnih informativnih skupin v šestih večjih krajevnih skupnostih zapolnila tudi to vrzel. Za takšno obliko so se odločili, ker je analiza o oblikah obveščanja v krajevnih skupnostih pokazala, da obveščanje še šepa in da občani še niso seznanjeni z vsemi problemi in težavami.
Ko škofjeloški INDOK center na-
črtuje program svojega dela za prihodnje, se zavzema za sodelovanje z INDOK centri v drugih slovenskih občinah, z republiškim INDOK centrom in ostalimi, da bi si tako vsi tisti, ki skrbe za informiranje, izmenjavali dragocene izkušnje, spoznanja in ugotovitve. D. Sedej
Gradnja karavanškega predora
BLED — V sredo, z. marca, so člani jugoslovansko-avstrijske podkomisije za tehnične in finančne zadeve o projektu Karavanškega predora, razpravljali o gradnji predora, ki sodi med najpomembnejše meddržavne objekte. Gradili naj bi ga pri Hrušici na naši strani in pri Rožni dolini na avstrijski strani meje. S pripravljalnimi deli naj bi pričeli že naslednjo leto, zgradili pa naj bi ga predvidoma leta 1983.
Karavanški predor bo veljal po oceni 2 milijardi šilingov, obe državi pa bosta vložili vanj po 400 milijonov šilingov. Jugoslavija pa naj bi sama poskrbela za posojila domačih in tujih bank, ki bi jih odplačevali s cestnino z obeh strani predora. Avstrijci bi zadržali del cestnine šele po tem« ko bi cestnina prinesla več, kot bi porabili za odplačilo dolgov ter druge stroške. Predor bi izplačali v petindvajsetih letih, če bi zaračunavali za okoli 7 kilometrov vožnje v predoru po 100 šilingov.
2e ta mesec se bodo dokončno dogovorili za pripravo idejnega načrta, poskrbeti pa bo treba tudi za obvozno cesto okoli Jese-
Pakistanko
dovoljenje
Tržičanom
TRŽIČ, 3. MARCA - Danes sta Planinsko društvo Tržič in alpinist Janez Lončar sprejela sporočilo pakistanske ambasade iz Beograda, da vlada pakistanske države dovoljuje Tržičanom vzpon v pogorje Karakorum. Tr-žiška alpinistična odprava se lahko povzpne na 8068 metrov visoka vrha Gasherbrun I in Hidden Peak. Tržiški alpinisti morajo biti v glavnem pakistanskem mestu Ravalpindiju do 15. maja letos. Več o tržiški alpinistični odpravi v Karakorum bomo še pisali. -ljk
hodek, ki je bil v tem času ustvarjen, namreč ni zadoščal niti za kritje odplačevanja anuitet banki. Se vedno pa dokaj neugodno sliko kažejo infrastrukturne investicije. Zato bodo prihodnja vlaganja v urejanje RTC Krvavec normalnejša in bolj realna.
Da so smučišča na Krvavcu izredno »perspektivna«, je pokazala že letošnja smučarska sezona. Samo lani je »zaslužek« Krvavec znašal 6,7 milijona din, letos pa v komaj poldrugem mesecu "že 2,5 milijona din. Seveda pa bo v prihodnje potrebno na Krvavcu še marsikaj izboljšati. Predvsem bo potrebno razširiti smučišča. Dobrih terenov za to ne manjka, saj so v neposredni bližini Križka planina, Veliki Zvoh, Jezerca in Kržišče. Do konca leta bo po predvidevanjih mogoče urediti smučišča na površini najmanj 138 hektarov. Vlečnice in sedežnice pa naj bi bile »sposobne« prepeljati po približno 13.600 oseb na uro.
Člani pripravljalnega odbora pričakujejo, da se bo v interesno skupnost RTC Krvavec vključilo nekaj sto kolektivov. Vabila za vključitev vanjo so namreč poslali prek 800 delovnim organizacijam. Delavci teh delovnih organizacij bodo imeli kasneje na  k rva vš ki h  smučiščih večje
gopuste (od 30 do 50 odstotkov), lani interesne skupnosti naj bi v gradnjo objektov vlagali nepovratna sredstva. Pričakujejo, da se bo za gradnjo nekaterih novih prog in postavitev vlečnic že letos »zbralo« približno 15 milijonov din. Ustanovna skupščina interesne skupnosti bo v ponedeljek, -jg
BLED — Z našega turističnega Bleda prihajajo vznemirljive vesti. Ne, nikakor ne gre spet za sloviti Park hotel, ki ga po Časopisih odpirajo za vsak večji praznik, a je še vedno več ali manj oblegan z delovnimi uniformami graditeljske marljivosti in zavzete delavnosti. Tokrat je za široko javno razpravo zrela predvidena gradnja počitniškega doma na Mlinem tik ob cesti. Letam namerava neko naše podjetje zgraditi svoj počitniški dom, v katerem naj bi preživljali zasluženi delopust njegovi delavci. Resda je na lokaciji poleg trgovine Ko-loniale kristalno čist razgled na manj kristalno čisto blejsko jezero, a si občani vendarle upajo dvomiti v miren počitek ob cesti ter pri tem naštevajo druge, širše interese tega območja. Krajevni faktorji tega predela so modro tiho, saj navsezadnje tudi ni, da bi jih takšna malenkost zbudila iz trdnega spanja, ki se mu predajajo že od slovesne izvolitve sem.
Parkirali naj bi poleg vsega ti počitnikarji kar ob cesti, ko pa bi odprli vrata svojega doma, naj bi se znašli na sami cesti, kajti tudi za pločnik ni žal nobenega prostora.
Kaj pa, se sprašujem jaz, če je tisto podjetje, ki sije izbralo tako »fino« lokacijo na našem »finem« Bledu vendarle bolj »prefrigane« pameti? Kaj pa, če se ne zgrda ne zlepa ne more znebiti nekaterih delavcev in se jih nemara želi otresti prav s počitnikovanjem v domu, obleganim s prahom, tru-ščem, vpitjem in avtomobilskimi sirenami?