»fTIESSEPGER« G LPS I LO SLOVEPCEV V PUSTRPLIJI
"MESSENGER" - Voice of Slovenians in Australia
Registered by Australian Post —	tump 10«7
Publicationa No. VAW 1215"	LETNIKXXXII Štev. 6	_JUiNtl iV8/
CATEGORY A--"-
G. Neill Brown čestita izbranki. Z leve na desno so g. Peter Mandelj, g. Neill Brown, Diana Cek in Sandra Kumar. Na odru pa sta Andrej Fistrič in Jana Lavrič.
Fotografija na levi predstavlja dekleta ki so sodelovala pri natečaju. Z leve na desno so: Julie Čampelj, Denise Štolfa, Suzie Prosenak, Linda Woppel, Frances Urbas, Tania Sosič, Diana Cek, Sandra Kumar.
(Foto S. Novak)
MLADENKA SLOVENSKE SKUPNOSTI
Dekleta, ki so bila v letošnjem natečaju /a naslova Dekle Slovenske skupnosti in Kraljica dobrodelnosti, kakor tudi njih mamice, so bile gotovo zadovoljne, ko v so v soboto, 13 junija videle, da bo dan sicer mrzel toda brez padavin. Saj deževen dan ni nič kaj primeren za lepe večerne obleke in elegantne pričeske.
Tudi za letošnji, že enaindvajseti letni ples SDM je bila dvorana nabito polna. In ko se je pričel formalni del večera s predstavitvijo kandidatk in njih partneijev je že vse sedelo pri svojih mizah.
Ga. Jana Lavrič in Andrej Fistrič ml. sta tudi letos spretno vodila program. Jana, kot vedno s svojim prijaznim nasmeškom, v slovenščini in Andrej s svojimi humorističnimi opazkami, na angleškem jeziku. Za uvod sta nam v obeh jezikih deklamirala Prešernovo 'Vrbi', natopa sta pričela s predstavljanjem deklet in njih spremljevalcev.
( Več na strani 3 )
Na oder sta dekleta pripeljali lanskoletni Dekle slovenske skupnosti in kraljica dobrodelnosti Suzie Mlinar in Tanja Markič, predsednik SDM g. Peter Mandelj pa jim je dal spominske trakove. V sledečem vrstnem redu smo imeli priliko pozdraviti :
JULIE ČAMPELJ, 19-letna študentka, katero je spremljal Drago Prosenik, DIANA CEK, študentka, stara 16 let, spremljal jo je David Krnel,
SANDRA KUMAR, stara 18 let, študentka tehničnega instituta za catering management v spremstvu Evgena Poklar, SUZI PROSENAK, 19-letna študentka humanističnih ved na Monash University, v spremstvu Markus-a Kruger,
TANIA SOSIČ, uradnica pri Commonwealth bank, stara 17 let, ki jo je spremljal Edi Štemac,
DENISE ŠTOLFA, stara 20 let, zaposlena kot secretary, spremljal jo je Frank Štolfa,
FRANCES URBAS, 17-letna _ študentka, katero je spremljal Frank Špur, LINDA WOPPEL, stara 19 let, po poklicu kozmetičarka, spremljevalec je bil Barnaby Willis.
IVANLAPUH ROJAKOVA POT
Suzie Prosenak in Sandra Kumar
(Foto S. Prosenak)
Na slavnostni otvoritvi društvenih prostorov, ki je bila v soboto 6. junija, se je zbralo rojakov iz slovenskih društev: Vic-torije, New South Walesa in Canberra. Velika in lepa dvorana je bila napolnjena kot škatlica vžigalic.
Ne bom opisoval programa, v mislih pa imam že sam prihod v soboto zjutraj. Ko so se avtobusi spraznili in jedilnica napolnila, so pridne in urne žene adelaid-skega društva v kratkem času porazdelile okrog 300 zajtrkov. Še bolj zaskrbljena slika se nam je zdela zvečer po končanem kulturnem programu, ko je bila na vrsti večeija. Začeli smo stegovati vratove in ugibati kako dolgo nam bo še "krulilo"' po želodcih. Nismo mogli vegeti svojim očem, da je nekaj pridnih rok razdelilo večeije v tako kratkem času in tako veliki množici. Torej, vsem tem osebam gre velika pohvala in zahvala, da naši želodčki niso predolgo čakali. Veselja pa med Slovenci nikoli ne primanjkuje. To je zgovorno dokazovalo; bodisi z odra ali s katerega koli kota, kjer je odmevala domača pesem.
Naslednji dan v nedeljo, pa se nas je udeležilo lepo število slovenske sv. maše v tamkajšnji slovenski cerkvici. Četudi so orgle morale tisto nedeljo mirovati zaradi nesrečnega slučaja organista, so se rojaki
po cerkvi pridružili pevcem na koru. Pelje mi je segalo tako globoko v srce, da se mi je zdelo, kot da sem nekje v romarski cerkvi sredi Slovenije. Po sv. maši je patei Janez vse povabil na čajanko. Patru Janezu, kakor tudi pridnim gospodinjam -lepa hvala/
Popoldan se nas je ponovno zbralo lepo število v klubu na kosilu. Imel sem s seboj nekaj svojih knjižic, katere so adelaidski rojaki hitro pokupili. Za prijateljsko uslugo pa se osebno zahvaljujem ge. in g. Dodič.
Mesto se je že bleščalo v milijonskih lučkah, v Slovenskem društvu pa smo se zadnji "planičaiji" poslavljali od novih znancev in prijateljev ter od društva samega. Če tudi je bilo srečanje le trenutek, je slovo govorilo, kako lepo je srečati Slovenca. Slovenskemu društvu Adelaide, pa gre velika zahvala za povabilo in za vso gostoljubnost, ki so nam jo nudili ob preživetih skupnih uricah..
Naslednje jutro smo se po zajtrku v motelu podali na pot proti Melbournu. Med potjo so mi misli poskakovale, zdaj tu, zdaj tam, kot je zato primeren zadnji sedež.
Res, kje vse je najti Slovenca. Kjerkoli pač smo, tam je tudi košček naše drage domačije — košček domovine — in tam živi duh slovenske dediščine. _
Sprašujemo se, kam vse je usoda ali lastna želja po nečem odpeljala slovenskega človeka iz svoje rodne dežele. Pot ga je vodila (in ga še vodi) po vseh deželah tega majhnega in tako med seboj različnega sveta. Povsod pa je nosil v srcu izročilo, katero ie prejel od svojih prednikov. Očetova pesem in materina ljubezen ga je spremljala na vseh poteh. Njegove pridne roke so kmalu dokazale, da je ljubezen do svoje dediščine močnejša od lastnih telesnih in duševnih naporov.
Kolo časa se je vrtelo naprej in slovenski Domovi so rastli po večjih mestih tega kontinenta. Pa tudi na Boga ta narod ni pozabil - zgradil je tudi božje hrame. Skratka zgradil sije delček svoje drage domovine daleč na tujih tleh.
To je le bežen pogled na do sedaj prehojeno pot tega veselega in marljivega naroda. Vendar pa, po tej poti si hodil ti, dragi rojak - in po tej poti še danes hodimo mi vsi rojaki, ki smo zvesti svojemu slovenskemu izročilu.
Tako so tudi rojaki v Adelaide zgradili svoje novo toplo ognjišče, kamor se bodo zatekali po kanček domačega duha.
Mladenke SDM na odru novega Slovenskega doma v Adelaide. Z leve na desno so: Julie Krnel, Diana Markezič, Tanja Sosič, Andreja Hojak, Frances Urbas, Geanette Urbančič in Lidija Markič.
(Foto S. Krnel)
vestnfk
NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI
P.O.Box 56, Rosanna, Vic., 3084, Tel.-459 8860
Lastnik — Publisher SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O. Box 185, Eltham, Vic, 3095 Tel.: 437 1226 Predsednik: P.Mandelj ; tajnik: W. Remšnik Odgovorni urednik — Editor MARIJAN PERŠIČ Sub-editor for English Section Irena Birsa-Škofic
Tel.:386 8758 Administracija in razpošiljanje:
Jana Lavrič, tel.: 459 3783
Tehnično oblikovanje:
Vasja Čuk, Tel.: 434 5768
Ljubica Postružin
Stavljenje:
Marta Strie in Vida Jančar Dopisniki — Correspondents:
Anica Markič (for S.D.M.)
Tel.: 876 3023 Darko Hribernik (za Jadran) Tel.: 366 3669 Maria Kromar (Albury-Wodonga)
TeL:(060) 244 850 Danica Petrič ( za N.S.W.)
Tel.: (02) 688 1019 Jože Judnič ( za Queensland)
Tel.: (075) 50 2225 Alojz Kossi ( za W.A.)
Tel.: (09)459 1828
Tiska - Printed by D. & D. PRINTING
Cena - price: 1 dollar per copy
Letno - Annual: Australia $ 12.00,
Overseas $ 18.00, Air mail $ 30.00
Rokopisov ne vračamo Za podpisane članke odgovarja pisec
USPEH SKUPNEGA NASTOPA
Zvedeli smo, da je bila verskemu središču v Kew sedaj odobrena prošnja za vzpostavitev doma onemoglih.
S tem so federalne oblasti spremenile svojo prvo odločitev, s katero so prošnjo odbile.
Nedvomno je na to spremembo dokončno vplival skupni nastop vseh naših organizacij, ki so v pritožbi na me-rodajnega ministra odločno pobile trditve, da je naša tukajšnja skupnost številčno majhna, podeljena in nesložna..
Odkod so oblasti dobile take podatke ne moremo dokazati. Lahko si pa mislimo, da so jih iskali pri raznih tukajšnjih "jugoslovanskih ekspertih", neslovenskega rodu, ki so se znali vriniti na raznolične pozicije, kjer lahko pri-šepetavajo merodajnim osebam, za katere so etnične razlike med naseljenci iz Jugoslavije 'turška vas'.
Na seji Sveta Slovenskih Organizacij v Viktoriji, ki je bila na 31. maja je bilo povdaijeno, naj bi bila ta epizoda nam vsem v velik pouk in, da se lahko zanesemo le na sami sebe in naše složno delovanje.
ODPOVEDANO GOSTOVANJE
Za letos načrtovano gostovanje Ljubljanskega lutkovnega gledališča po Avstraliji bo moralo odpasti radi vpliva, ki ga imajo tukajšnji sindikati . Obstoji namreč predpis, po katerem mora vsak inozemski gledališki igralec, ki nastopa v Avstraliji postati član Uniona gledaliških igralcev in mora seveda tudi plačati celoletno naročnino, pa četudi bo nastopil samo enkrat.
Že samo članarina za vse, ki bi sodelovali pri tem lutkovnem gledališču bi znesla okoli pet tisoč dolaijev. Če dodamo potem še vse druge stroške, kot prevoz, stanovanje, hrano itd. je očividno, da si tega Slovenci v Avstraliji ne moremo privoščiti.
Bo morda nekdo dejal, da bi gostovanje napravili lahko tako, da union za to ne bi zvedela, saj bi nastopali samo po naših slovenskih dvoranah in ne bi odvzemali nobenega zaslužka domačim igralcem. Ne gre, kajti avstralske konzularne oblasti v primerih sličnih gostovanj ne morejo izdati vstopnega dovoljenja vse dokler ne dobijo tozadevno privoljenje uniona.
Slične težave so naše organizacije imele že pri gostovanju kvinteta Šta-tenberg.. Šele v zadnjem trenutku jim je uspelo dobiti privolenje Australian Musician Union-a in Actors'Equity. Seveda pa so obe te unions pobrale mastno vsoto v obliki članarine
Zaslediti upravičene razloge za take predpise je zelo težko. Dejstvo pa je, da je odnos sedanje vlade do sindikatov, ali po angleško unions zelo prijateljski in se vse obljube o podpiranju multikulturalizma odrinejo na drugo mesto.
družina c^A/js-vajtaricix Vas Vljudno Vabi na Igro
POSLEDNJI MOŽ
Komedija v treh dejanjih
Avtor s F.X.Svoboda
Prevedel in priredil j Fran Oovokar
Reil jat Ivan Koželj
V	soboto 18.julija 87tob 7.urj zvefcer v dvorani SLOVENSKEGA DRUŠTVA MELBOURNE
82 Ingrams Road , RESEARCH.
In
V	nede|jo,19.jUjjja 87, ob 4ur| popoldne v dvora ni
SLOVENE MISSiON 19A'BECKETT STREET KEW, cena$10.oo
ZAHVALA
Iskrena hvala odboru in članom SDM, ki so delno krili stroške potovanja simbolični in folklorni skupini, Magdi Pišotek, voditeljici simbolične skupine, meni, kot voditeljici folklorne skupine, pa tudi Mariji Penca. Simbolična skupina je zaplesala na melodijo pesmi "Chariots of Fire" - "Triumfi ognja" iz istoimenskega filma, folklorna skupina pa je zaplesala pet prekmurskih plesov: Tkalečka^ Marko skače, Točak, Gospod-gospa in Šamarjanko.
Obe skupini sta bili zelo dobri in vsa čast naši mladini za izredno sodelovanje in odlično vedenje.
Hvala lepa tudi Slovenskemu Klubu Adelaide za prisrčen sprejem in okusen zajtrk, ter patru Janezu za prijazne besede ob našem obisku maše v nedeljo dopoldan.
Hvala lepa torej še enkrat in iskrene čestitke Slovenskemu Klubu Adelaide!
Draga Gelt
SLOVENCE IZTREBITI
V slovenskem tisku,doma in po svetu, so se upravičeno pojavili ostri protesti po objavi članka v 608. številki 'Lista mladih iz Srbije, "NON", ki je na 10. maja letos, po naslovom "Učenci in Slovenci" ter podnaslovom "Bratomorna vojna s petardami" objavil nekako nadaljevanko o Slovencih. Ta članek bazira na anketi 'Kaj mislijo o Slovencih', ki jo je med učenci beograjskih srednjih šol pripravila neka Gordana Knežević. Sam članek pa je napisal Miroslav Kos.
Odgovori na vprašanja te ankete so taki, da bi jih ne mogli prepisati niti "s straniščnih zidov, niti iz medvojnih kvizlinških in povojnih sovražnih emigrantskih lističev (ker bi jih še tam težko našli)", piše N.G. v ljubljanskem Nedeljskem Dnevniku.
Naj navedemo nekaj teh odgovorov beograjskih mladeničev:
"Mislim, da so Slovenci politično' nevarni in domišljavi. Šovinisti so in imajo se za posebneže. Neresno je in neokusno, ker želijo s tem nekaj povedati"
je rekel Voja, učenec četrtega razreda Gostinske šole.
Njegov tovariš iz istega razreda je našel izhod za 'slovenski sindrom':
"Postrelil bi vse tiste, ki so proti enotnosti in socializmu."
Skupina učencev iste šole mu je pritrdila:
"Slovence je treba enostavno ukiniti... so narod zase."
"So poseben narod", je razmišljal neki drugi učenec in dodal: "Kako naj jih imam rad, ko pa Križaj, ki zna srbohrvaško, govori po jugoslovanski radioteleviziji slovensko."
"Potrebujemo bratomorno vojno, dokler jih ne iztrebimo." so odgovarjali drugi.
Neki Dragan iz prve beograjske gimnazije je bil nekoliko milejši:
"Občudujem njihovo organiziranost in slogo, toda ne maram njihovih fašisto-
idnih idej, ki lahko slabo vplivajo na mladino."
Prav svojski pa je bil Milan iz Gostinske šole:
"Slovenci so večinoma pedri."
Kot dokaz pravilnosti te svoje trditve pa navaja, da ga Slovenci na meji vedno vprašajo aH je bil kdaj obsojen in ali ima petarde v torbi.
Takšna mnenja morajo zbuditi odpor v vsakem dostojnem človeku, tudi ne-Slo-vencu. Najbolj žalostno pri tem je to, da so dokaz mentalitete beograjske šolske mladine, kateri je ta mentaliteta bila privzgojena. Saj ne more biti nič drugega kot samo odmev tega kar slišijo in razbe-rejo pri svojih starejših vzornikih, starših, vzgojiteljih, doma in v šoli. Je zrcalo, vsaj do neke alarmantne meje, mišljenja beograjskih vplivnih slojev. Ti sloji so s svojim prenapetim centralizmom in političnim intrigiranjem že prvo Jugoslavijo, sedaj pa pod geslom bratstva in edinstva vsiljujejo svojo prevlado in prav na ta način najbolj ogražajo kohezijo skupne države jugoslovanskih narodov.
Verjetno ogromna večina srbskega naroda ni imela prav ničesar proti Slovencem ako je k temu ne bi spodbujali sloji, ki se boje naprednih vzpodbud, ki prihajajo iz Slovenije. Saj te , ako bi jih izvedli, bi prekucnile marsikateri stolček in s tem onega nesposobneža, ki je do sedaj na njem udobna sedel in jedel z mize, ki so mu jo polnili drugi. Na žalost se preprosti delovrti človek v Srbiji ne zaveda, da bi mu spremembe, ki jih predlaga slovenska mladina, v veliki meri povečale tudi njegovo blagostanje.
Mentaliteta, ki se odraža v odgovorih beograjskih dijakov ne bo koristila nikomur. Nasprotno, danes, ko se vse bolj ukinjajo tudi državne meje po zapadni Evropi, bodo Slovenci v republiki še bolj upravičeno čutili privlačnost srednje-evropskega prostora, kamor spadajo po vseh svojih kulturnih lastnostih in po vsem svojem razumevanju življen-skih vrednot.
V četrtek 9.julija ob 7.30 zvečer v dvorani SDM bomo videli ČAROVNIJE
ki nam jih bo pokazal g. Mirko Žerjav duhovnik iz Rudnika pri Ljubljani
Vstopnina: prostovoljni prispevki
Prodajam SADNA DREVESCA cepljene slive, slovenske in nemške vrste PO 5 DOLARJEV Jože Lakner, 24 Clark Street, Wangaratta, Tel. (057) 21 6989
SLOVENSKA ŠOLA SDM vas vabi na PLES s temo "PRAVLJIČNI VEČER"
v soboto, H.julija 1987, v domu, 82 Ingrams Rd., Research. Ob 7.30 kratek program:
1.	"Izbrane angleške otroške pesmi v plesu", koreografija Magda Pišotek, garderoba
Marija Penca in
2.	"Telovadba ob glasbi", vodi Draga Gelt, Garderoba M. Brgoč, D. Gomizelj, M. Krnel
IZVRSTNA MODERNA GLASBA ZA PLES. Zaželjeno je, da pridete oblečeni kot katerakoli oseba iz pravljic. Nagrade bodo podeljene za izvirnost._
SLOVENIAN SCHOOL OF SDM invites you to a MODERISTDANCE with the Theme "FAIRY TALES"
on Saturday, 11th. July 1987 at 82 Ingrams Road, Research. At 7.30 a short program:
1.	"Selected Nursery Rhymes in Dance", koreography by Magda Pišotek, costumes by Marija Penca and
2.	"Characters keep fit" directed by Draga Gelt, Costumes M. Brgoč, D. Gomizelj, M. Krnel
GOOD MODERN DANCING MUSIC FOLLOWS Come dressed up as a charcter from any fairy tale. Prizes for originality will be given
Cena: Mladina, upokojenci 3.00, člani 6.00
in nečlani 9.00 dolarjev. Tickets: Youth, pensioners 3.00, Members 6.00 and Non-members 9.00 dollars
društveno življenje
DEKLE SLOVENSKE SKUPNOSTI 1987
( nadaljevanje s l.strani)
OTVORITEV NOVEGA DOMA V ADELAIDE
Od leve na desno sede: G. Cveto Stantie, ga Marija Kromar, g..Ivo Širca, ga. Anica Markič m ?Veter MandeH Stoje:Drago Prosenik, Čampelj Julie, Denise Stolfa, Frank Stolfa Suzie Prosenalf, MMCUsKruger, Lind! Woppel, Barnaby Willis, Frances Urbas, Frank Spur, Tan.a Sos.c Edi Štemac, Diana Cek, David Krnel, Sandra Kumar, Evgen Poklar.	™vaK,
Po predstavitvi kandidatk je sledila bogata in ukusno pripravljena večerja.
Gospa Marija Cvetko, ki je z gospo Mici Hartman vodila pripravo večeije ter vsi ki so sodelovali v kuhinji in razdelitvi so opravili res profesionalno delo, brez zamude in problemov. Res so se potrudili in pripada jim iskreno priznanje, saj so cel večer tako delali kot, da bi bili plačani za to. Pa je v resnici bilo vse narejeno iz dobre volje in zastonj.
Po večerji je nastopil trenutek, ki smo ga vsi pričakovali, a menda še najbolj težko kandidatke: podelitev naslovov. Pred tem pa je še predsednik Peter Mandelj spregovoril par pozdravnih besed. Najprej je omenil povabljene goste, ki so bili: g. Neill Brown, M.H.R., poslanec v federalnem parlamentu za volilni okraj, v katerega ie vključen Research, predstavniki bratskih slovenskih društev, za AlburyWodongo, tajnica ga. Marija Kromar s soprogom, za Zvezo Geelong predsednik Ivo Sirca s soprogo, za 'Jadran' predsednik Frank Iskra s soprogo, za 'Planico' predsednik Lado Sluga s soprogo in za 'Vesele lovce' predsednik g. Jože Caf s soprogo. G. Mandelj je tudi omenil prisotne g. Cveta Stantiča, di-rektorja podjetja 'Eurofurniture', bivšega senatorja Mišo Lajovica, voditeljico slovenske radijske ure go. Heleno van de Laak in urednika Vestnika Marijana Peršiča.
Nadalje je izrekel svojo zahvalo podjetnikom, ki so s svojimi darovi omogočili tako velik finančni uspeh večera. To so bili: Jože Urbančič, Stane Mimar, Janez Zemljič, Helena Van de Laak, Marjan Lauko, J. in G. Rezek in Mr. in Mrs. Zivkovic.
H koncu je povdaril, daje letos že petin dvajsetič izbrana Dekle Slovenske skupnosti v Melbournu in, da prav ta vsakoletna funkcija ima velik pomen pri povezovanju starejših generacij z mlajšimi našimi rodovi tukaj. Seveda, kot je dejal g. Mandelj se ti večeri ne bi mogli izvesti brez nesebične požrtvovalnosti organizatorjev in pozval je prisotne naj z aplavzom pokažejo svoje priznanje letošnjim organizatorjem in njih sodelavcem kot so ge. Marija Cvetko in Mici Hartman in ostalim pri delu v kuhinji, gospema Anici Markič in Mileni Brgoč, Jani Lavrič in Andreju Fistriču mlajšemu ter tudi osebam ki so bile pripravljene prevzeti dolžnost za izbiro letošnjih nagrajenk: ge. Mariji Kromar, g. Ivanu Širca in g. Cvetu Stantiču.
Kot običajno je bilo najprej objavljeno ime Kraljice dobrodelnosti. Ta naloga je pripadla g. Mandelju, kije povedal, da so letos dekleta nabrala rekordno vsoto 9 046 dolarjev. Od tega je sama SUZI PROSENAK zbrala 3.038 dolarjev in si s tem pridobila naslov Kraljica dobrodelnosti leta 1987. Drugo mesto pa sta si delile Julie Čampelj in Linda Woppel, ki sta nabrali skoraj identične vsote preko 1.000 dolarjev.
Za tem je bil g. Neill Brown naprošen, da proglasi Dekle Slovenske skupnosti
leta 1987.
Navzlic temu, da smo v času volilne kampanje, se je g. Brown vzdržal kakršnihkoli političnih opazk in govoril le o tem, da mu je poznano kako važno vlogo igra SDM v njegovem volilnem okraju. Rekel je, da je slovenska skupnost v naši deželi poznana kot delovna in konstruktivna, ki si je sama, brez podpor zgradila to kar ima, in da je veliko drugih številčno večjih skupnosti, ki niso pokazale takih uspehov in ki se ne morejo ponašati, da so imele v avstralskem parlamentu svojega rojaka.
Po čestitkah vsem natečajnicam ter obema povezovalcema programa je g. Brown odprl ovojnico, v kateri je bilo ime izbranke in njene "runner-up".
Linda Woppel je dobila to drugo mesto a naslov Mladenke Slovenske skupnosti je prejela SANDRA KUMAR.
Močno ploskanje je pokazalo, da so vsi v dvorani odobravali to izbiro. Še posebno glasno pritrjevanje in veselje pa se je razlegalo iz miz, kjer so sedeli 'Jadrančani", saj Sandra prihaja iz njih sredine.
V spomin na ta večer je vsaka na-tečajnica prejela rože, spominski trak, nalivno pero in nakazilo za nabavo nakita v vrednosti 50 dolarjev (darilo podjetja Zivkovič iz Dandenonga). Drugo-pla-siranke so poleg gornjega prejele še vsaka po 100 dolarjev. Obe zmagovalki pa po 200 dolarjev
Po zahvali obeh izbrank in običajnem prvem plesu za vse natečajnice seje večer nadaljeval do druge ure zjutraj.
Tako je Slovenska skupnost v Melbournu dobila že 25. leto svojo Mladenko ali Miss Slovenian Community, ki naj bi predstavljala vse kar je najlepšega in najboljšega tukajšnjih mladih Slovenk. Dvajsetpet let je že kar lepa doba in upajmo, da ta tradicija še dolgo ne bo zamrla ter, da jo bodo mlajše generacije, ki sedaj počasi prevzemajo delo starejših, zvesto nadaljevale.
Slovenci v Adelaide so si zgradili ogromen dom, vsem Slovencem v ponos, kjerkoli živimo. Slika Bleda, ki krasi celotno zadnjo steno odra je nekak simbol nam vsem - za vse nas Slovence pa naj prihajamo iz tega ali onega kraja Slovenije je naše središče: jedro Slovenije.
Iz Melbourna se nas ie nape t ilo kar pet avtob'isov potnikov, ki smo se odzvali vaH1" roiaknv i' Ju?ne Avstralije. Dva avtobusa sta odoeljala z našeea sloven-skeea hriba v Elthamu v petek zvečer. Pot je bila dolga, vendar teea ni bilo ona-ziti, ker je bila druščina zelo kratko-časna in vesela. Če je kateri od potnikov računal na spanje, se je zelo uštel.Poleg avtobusov pa je precej rojakov prispelo v Adelaide tudi s svojimi avtomobili.
Avtobusi so pripeljali v Adelaide rano v soboto 6. junija, in sicer smo ustavili pred	veliko, lepo urejeno stavbo:
novim domom Slovenskega društva v Adelaide. Bili smo vsi presenečeni, kajti nismo pričakovali nekaj tako velikega. "Adelaidčani" so nas lepo sprejeli. Iz kuhinje je lepo dišalo in s hvaležnostjo se sedaj spominjamo pridnih kuharic tamkajšnjega društva, ki jim je v kratkem času uspelo napolniti par sto lačnih želodcev. Moštva slovenskih balinarskih ekip, ki so prišle iz vseh koncev Avstralije so se kar takoj podala na balinišča k tekmovanju, ostali pa smo se peljali v motele na prepotreben počitek, kajti za ob štirih popoldne je bila napovedana slovesna otvoritev.
Malo osveženi smo se okoli četrte zopet pričeli zbirati v Domu. Dvorana se je kar hitro napolnila in težko je reči koliko sto ljudi je bilo prisotnih, kajti tako je razsežna.
Končno je le nastopil višek večera: kulturni program z pozdravnimi nagovori. Na žalost nas je ozvočenje malo razočaralo. Kot pri vsakem začetku so bile seveda tudi tukaj prisotne težave, katere je moč šele po mnogih preizkušnjah odpraviti. Ker so se verjetno v Adelaide dosedaj v glavnem osredotočili na izgradnjo novega doma jim je za organiziranje kulturnih točk ostalo bolj malo možnosti. Zato je bila večina programa "uvožena"iz Melbourna. Nastopali so mladinci SDM z modernimi plesi pod
Vsem članom S.D.M.!!! REDNA LETNA SKUPŠČINA Slovenskega društva Melbourne bo v nedeljo 19. julija 1987, s pričetkom ob 3h popoldne v dvorani SDM, 82 Ingrams Rd., Research
vodstvom ge. Pišotek in s folklornimi plesi pod vodstvom ge. Gelt. Potem smo poslušali petje pevskega zbora SDM in pevskega zbora 'Jadran', petje ljubke Anite Pahor in recitacije ge. Marcele Bole ter Lidije Lapuh, zvoke harmonike Viktorja Lampe ter kvartet Zvon.
Skupen nasto pevskih zborov SDM in 'Jadrana', pod vodstvom Branka Sosiča bi naj dvignil strop v dvorani, toda zaradi slabe akustike so se glasovi kar izgubili nekje v prvem delu dvorane. V zadnjem delu pa ni bilo možno slišati skoraj nič. Pa tudi prodaja pijač med programom ni pripomogla k boljši pozornosti. Res je škoda, da so včasih dolarji bolj važni kot vse drugo. Na žalost je bila večina vseh ki so potovali tako daleč razmeščena v ozadju dvorane, tako da jim ni bilo mogoče nič videti, a prav malo slišati kaj se je dogajalo na odru. Morda je to bila
dobra šola za one organizacije, ki načrtujejo slične prireditve v bodoče. Vedele bodo, da je ozvočenje zelo pomembno, in akustika primerilo dobra.Kajti drugače je ves čas in trud, ki ga nstopajoči vložijo v izvedbo programa izgubljen in cela atmosfera nastopa uničena.
Po kulturnem nastopu so bili poklicani na oder številni predsedniki ali zastopniki slovenskih organizacij širom Avstralije. Vsak od njih je	v imenu svojega
združenja čestital in izročil spominsko darilo.
Naslednjega dne, v nedeljo, sta se oba avtobusa potnikov SDM udeležila slovenske maše v Hindmarsh. Pevski zbor se je pridružil cerkvenim pevcem tamkajšnje skupnosti na koru in tako so skupno zapeli. Po maši pa je pater Janez vse povabil na čajanko, za kar smo mu seveda vsi hvaležni, saj se je nekaj toplega kar prileglo. Ogledah smo si tudi lep cvetlični vrt patra Janeza v katerem poleg izbranih cvetic kakor afriških vijolic, azalijv orhidej in mnogih drugih goji tudi kanarčke.
Po ogledu mesta Adelaide, njegovih širokih ulic, številnih parkov in prekrasne okolice smo se usmerili nazaj proti Melbournu. Pot je sicer potekala malo bolj mirno, saj smo bili vsi nenaspani in utrujeni, a slovenske pesmi vseeno ni manjkalo.
Anica Markič
V Adelaide nastopa mladina SDM: Lidija Markič in David Krnel,Tanja Sosic in Ales Brgoc Geanette Urbančič in Damien Pišotek, Frances Urbas in Igor Brgoc, Nataša Urbas in Ene Gelt Julie Krnel in Mark Tavčar, Sonja Kraner in David Markič.	_(Foto Sandra Krnel)
A BIG THANK YOU!
To all candidates, to their parents, and partners I wish to express my sincere thanks and gratitude for your participation in this year's Miss Slovenian Community Quest. Your co-oneration is proof that all our hard work, work of all Slovenian organizations is not in vain. As long as we have people like you, there should be no doubt as to our future of Slovenian heritage, no doubt in continuntion of what we have
Your attitude and co-operation, in particular your contribution to fund raising record high amount of money is truly commendable. My only wish is that you all keen in touch for years to come.
To Julie, Diana, Sandra, Suzy, Tania, Frances, Denise and Linda, in course
of my duty by organizing this quest, I had the chance to get to know you all, better than most and I must say that all of you are a credit to your families - to your parents and a credit to Slovenian community. It is a pity, that each and everyone of you could not be crowned Miss Slovenian Community; you certainly all deserve it. The judges had a tough job in having to choose a winner.
By knowing you, 1 can onlv sav that our community has been enriched, its future and wellbeing assured.
Thank you each and everyone of you.
Anica Markic
V SLOVENSKI HlSl Ml JE ZIBKA TEKLA.....
SLOVENSKA MATI Ml JE KRUHEK PEKLA
Danica Petrič
Na proslavi materinskega dne
cvetjem obdarjena tudi najstarejša prisotna mati ga Marija Cesar. Šopek pa je prejela tudi nastopajoča mamica ga. Ivanka Simec.
Petletna Urška Smuk je nato recitirala pesmico z naslovom Materinski dan, katero se je naučila v času par dni.
Najmlajša nastopajoča je bila 3 in pol letna Barbka Petrič, ki je bila oblečena v angeljčka in je korajžno zapela mamicam pesmico Zajčki dudeldajčki. Poleg tega, da je pela pa je tudi zaplesala ob njeni najljubši melodiji, Slakovi polki:
pri Slovenskem društvu Sydney
Polko plešem, valček plešem, tudi rok'nroll. Pri plesu so ji pomagale tudi Urška in Natalie. Bile so res ljubke.
Jožica Modrijančič je ime mladenki, ki smo jo že velikokrat videli nastopati na slovenskih prireditvah. Ona nam je prebrala črtico Zofke Kvedrove: Misterij žene. Sledila ji je gdč. Sonja Šimec, ki je sama v angleščini sestavila pesem svoji mamici. Njej je sledila njena mamica Ivanka s čitanjem šaljivega pisma irske matere svojemu sinu.
V slovenski hiši mi je zibka tekla, slovenska mati mi je kruhek pekla, takšen je bil motto materinske proslave, ki se je v soboto 9. maja vršila pri Slovenskem društvu Sydney, v Horsley Parku. Žal mi je le, da je rok oddajanja gradiva za Vestnik že 10. dan v mesecu in tako poročam o našem Sydneyskem praznovanju z enomesečno zamudo.
Že začetek programa je bil svečan. Štiri deklice in deček so z napovedovalko v narodni noši prišli na oder in razgrnili napis, ki je v naslovu tega poročila. Po uvodni besedi napovedovalke Danice Petrič, ki je program tudi pripravila, je nastopil kot prvi moški pevski zbor, pod vodstvom g. Jožeta Urbasa. Zapeli so: Gor čez izaro, Pozimi pa rožice ne cveto, Fantje po polj gredo in Sem se raj tal ženiti. Njihov nastop je bil nagrajen z navdušenim ploskanjem.
Nato je pevovodja Jože Urbas, skupaj s petletno Urško Smuk zapel Sem slovenska deklica. Sledila jima je gdč. Gail Twrdy, ki je v angleščini recitirala: To mother with love.
Mladenič Boris Tomšič nam je nato prebral Aškerčevo pesem Svetinja.
Devetletna Tanja Smrdel je v lepi narodni noši izgledala zelo prikupna in je recitirala pesem Lojzeta Krakarja: Siničke pozimi.
Gospa Ivanka Šimec, ki je znana našemu odru in je tudi sama mamica štirih otrok je zapela pesem:Ko sem še majhen bil.
Predsednik SDS, g. Štefan Šernek je nato mamicam spregovoril nekaj besed in jim čestital za praznik. Z lepimi ikebana-mi cvetja je obdaril najbolj pridno delavko pri SDS, ki je tudi sama mati, in sicer kar svojo desno roko, ženo Anico Šernek. S cvetjem je bila obdarjena tudi predsednica ženskega krožka SDS, ga. Mira Smrdel, ki nesebično pomaga in nabavlja za društveno kuhinjo. Prav tako je bila s
PRIŠLI BOMO V MELBOURNE
Naša iaralsk f družina iz Merrylandsa je v soboto 23. maja uspešno gostovala pri klubu 'Triglav" v Sydneyu, s komedijo "Poslednji mož". Bili smo zelo navdušeni nad zares lepim odrom, na katerem smo lahke zganjali naše vragolije. Manj pa smo bili navdušeni nad obiskom, ki žal ni bil najboljši.
V petek 17. julija pa bomo igralci pakirali sveje kostume za našo najdaljšo turnejo: v Melbourne. Tja bomo odpotovali v petek zvečer z najetim mini-busom. V soboto zvečer bomo igrali pri Slovenskem društvu Melbourne, v nedeljo po sloven&i službi božji pa bomo za rojake igrali v dvorani slovenskega verskega središča v Kew. Kličemo vam na veselo snidenje, dragi Melbcurnčani. Poročilo o našem obisku pri vas pa bo sledilo v prihodnji številki Vestnika. Upamo, da vas ne bomo razočarali z našim nastopom, vi pa nas ne s svojim obiskom. Torej na svidenje!
Na pobudo Slovenske Izseljenske Matice, bo prišla v Sydney 19. 7. 87 učiteljica folklornih plesov ga. Ljuba Vrtovec s harnonikašem. Ostala bosta v N.S.W. do 26. avgusta in vodila intenzivni tečaj folklornih plesov za vse, ki se jih želijo naučiti, z namenom, da bodo potem to svoje znanje posredovali drugir.:. Torej, vabljeni vsi rojaki, stari in mladi, da bomo pod Ljubinim vodstvom rajali. Kje bodo plesne vaje, bodo zainteresirani v Syd-neyu, Wollongcngu in Canberri pravočasno obveščeni.
Igralska družina iz Merrylandsa bo v soboto 8. avgusta povabila rojake iz Sydneya na svejo krstno uprizoritev Jurčičeve drame v petih dejanjih 'Domen ' Vsi rojaki dobre volje prisrčno vabljeni, posebno ljubitelji odrskih del in naše lepe slovenske besede. Dobrodošli tudi rojaki iz Wollonsonea in Canberre, katerim bomo še naknadno poslali naša vabila.
SESTANEK Z.S.A.
V ponedeljek 25. maja se je v prostorih slovenskega verskega središča v Merry-landsu vršil redni sestanek Zveze Slovenske Akcije, ki ga je vodil njen tajnik Ivan Kobal. V svojem tajniškem poročilu je povedal sledeče:Na našem zadnjem sestanku, 9. marca smo odobrili okrožnico, ki je bila razposlana slovenskim publikacijan širem sveta, kakor tudi podpornim članom ZSA. Sprejel* smo ne^aj novih članov in sicer: Marija in Jože Senčar, Ivo Bregant, Marica Klakočer, Marija Umbvazunas, Jože Čerenčec, Tone Arko in svetovno znani slikar Stanislav Rapotec, ki je zelo navdušen nad našo Zvezo. Za dva meseca odpotuje na Koroško in obljubil je, da bo tam še koga navdušil za Zvezo.
Sledilo je blagajniško poročilo in razprava o tem, kako naj se ZSA na koncertu v Merrylandsu na kratko predstavi.
NASVET
Slovenske žene v Viktoriji, če iščete zdravnika, advokata, otroški vrtec ali če želite informacije o učenju angleškeea jezika, če imate kakršenkoli problem in vam je potrebno pozorno uho za poslušanje: pokličite telefonsko številko (03) 654 6844, to je telefon Women's Information Refferral Exchange (WIRE). Ta organizacija je bila ustanovljena leta 1984 in odgovorili so že na več kot 12.000 ženskih problematičnih vprašanj. Vsak telefonski pogovor je strogo tajen. Odgovor na svoie vprašanje dobite lahko tudi v slovenščini. Vsi nasveti so brezplačni.
POPRAVEK
V zadnjem nacfüljevanjr- mojega c'nev-nika, "Spomini iz Storžkovega dnevika" sem bila opozorjena na sledečo napako: Svobodni razgovori, kakor tudi Zbornik Avstralskih Slovencev, niso izšli pod okriljem Jugoslovanskih piscev Avstralije in N.Z., pač pa ped okriljem SALDK. Opn,-vičujer_-_ se za pomoto.
ODŠEL JE Z DOLGIM NOSOM
Ga. Anica Šernek mi je povedala sledečo dogodivščino, ki se je zgodila na gradbišču novega slovenskega dor a v WEDERILL PARKU ( in ne v Smith-fieldu, kot sem poročala v prejšnjih številkah).
Približno dvajset delavcev je bilo na gradbišču, ko se je pripeljal nek debelušen gospod v limuzini. Izstopil je irr z rokami v bokih in z resnim obrazom. Hodil je z dolgimi koraki gor in dol po zemljišču in strogo izpod čela gledal na delavce. Končno se je ustavil pri gospt Šernekovi in vprašal po angleške :
"Kaj pa delate tukaj?"
"Zidamo novi slovenski klub", mu je prijazno odgovorila.
"Aha, tako, tako", je dejal in potegnil iz torbe beležnico, "potem pa bomo organizirali union" je rekel.
"Tu smo sami prostovoljci", je zakli-cal gospod Mramor.
Razočaran unionaš se ie odpeljal s svojo limuzino.......
OGLAŠUJTE V VESTNIKU !
Za nami je letošnji materinski dan in tudi ples, ki se je priredil v čast našim mamicam	devetega	maja.
Ples je bil zelo uspešen in udeležilo se ga je okrog 100 ljudi. V začudenje kluba je prišlo na ples več nečlanov kot članov, kar je dokaz da se naši ljudje radi posebno počastijo za take praznike.
Za mamico leta 87 je bila tokrat iz brana gospa Nada Mihajlovs. Že pred leti (po smrti njenega moža) se je popolnoma predala v delo klubske kuhinje niti vroče poletje ali mrzla zima je ne zadržijo. Govor našim mamicam je zelo lepo in sposobno izvedla gospa Zlata Angrež in to v zelo lepi materinščini in nežnih besedah.
Nastopal je tudi pevski zbor in zapelje nekaj lepih pesmi. Po vseh nastopih so se
G Lojze Kmetič je nato prebral šaljivo pesem: Mati domovina.
Ob koncu programa sem navzočim povedala tudi to, da je sedela v dvorani moja mamica, Jelena Novak, ki je prišla iz Ljubljane na obisk pred tremi meseci. Njej sem posvetila pesem: Vse je zate -mami! Povabila sem jo na oder in ji s poljubčki izročila šopek cvetja, ki ne bo nikoli uvenelo, saj je bilo izdelano iz blaga in ga bo lahko vzela seboj v Ljubljano v spomin na njeno prvo praznovanje materinskega dne. Saj v domovini praznujejo le Dan žena in ne dan mamic.
Po končanem sporedu je sledil ples ob zvokih ansambla Alpski odmevi.
V lepo nedeljsko jutro pa nas je z radia naše etnične postaje 2EA pozdravil glas p.Cirila in ge. Miljam Sušnik, ki sta čestitala mamicam za praznik, skupaj z učenci slovenske dopolnilne šole, ki so mamicam recitirali. Vrtela sta same lepe slovenske pesmi, ki so posvečene mamicam.
Po svečani slovenski službi božji smo šli v cerkveno dvorano pri sv. Rafaelu, vse mamice okrašene z nagelj čki na prsih. Vsi nastopajoči so bih razvrščeni po odru, otroci pa so v rokah držali velika rdeča papirnata srca, na katerih je pisalo: Hvala mama.
Mladinski zbor Zarja je zelo lepo zapel, kakor tudi moški pevski zbor. Otroci, učenci slovenske dopolnilne šole, pod vodstvom učiteljice Danice Grželj in p. Cirila pa so zaigrali igrico Eie Peroci Muca copatarica. Vse od kostumov otrok, do samega igranja in besedila je bilo lepo izvedeno.
Nastopili sta tudi 12-letna Lilij ana Mikuletič, ki nam je zaigrala na orgle in 3-letna Barbka Petrič, ki je zapela.
Po končanem programu, ki je bil zelo prisrčen smo imeli prijetno domače kosilo, zunaj pa na žalost kislo vreme.
H. E. L. P.
Ga. Eleonora White me je prosila, da radi njene odsotnosti (udeležila se je svečane otvoritve novega slovenskega doma v Adelaide) napišem nekaj vrstic za Vestnik v zvezi z njeno akcijo HELP, s katero ga. White želi pomagati otroški bolnišnici v Ljubljani. Rada bi zbrala dovolj denarja za nabavo echocardiographa.
V spomin na pokojnega strica Albina Podgornika je 500 dolarjev daroval v ta namen njegov nečak C. Podgornik, 158 The Esplanade, Brighton, Victoria.
Ga. Eleonora me je tudi prosila naj omenim, da bodo rojaki v Canberri v iuniju organizirali poseben ples, katerega izkupiček bo šel za fond te akcije. Njen letni slovensko-avstralski koncert pa bo letos v prestorih kluba "Triglav" v Sydnevu, 26. septembra. Kot mi je gospa zaupala, bodo zastopana vsa društva in organizacije, kakor tudi lepo število avstralskih umetnikov. Lani smo imeli priliko srečati v Kurnellu tudi TVigral-ko Esme iz Countrv practice, ki je navdušila vse mlade. Upamo, da bo tudi letošnji koncert tako uspešno izveden kot je bil lanski ter prinesel v fond za-željeno vsoto dolarjev.
Lepe pozdrave od ge. White vsem tistim, ki so že darovali in tudi tistim, ki se še obotavljaio. Le korajžno sežite v žep, saj zbira v dober namen, za naše bolne slovenske otroke. ^
Danica Petne
jeziki razvozljali in čustva so prevzela ljudi in medsebojnih pogovorov ni bilo konca.
Že več mesecev se v Perthu ustanavlja versko društvo. Pokroviteljstvo tega društva je prevzel gospod Silvo Bezgovšek. Srečanje vodstva in ljudi je v tako imenovani slovenski cerkvi v Cape St. Osborne Park, od kjer izvajajo tudi piknike in ■ izlete v okolico Pertha.
Številni obiski v Slovenijo.
Ta čas sta na obisku v domovini šefica kuhinje Cilka Leban in Vine Mulej. Pripravljajo se pa za dopust: gospa Ančka Furlan-naša natakarica v koncu junija, naš tajnik g. Tone Resnik v koncu julija. Verjetno tudi gospod in gospa Martin in Jožica Halozar. Vsem vse najboljše na odpočitku.
Lojze Kossi
TUDI V PERTHU SMO SE SPOMNILI MAMIC
kaj, kje, kdo?
Pravijo, da praksa dela mojstra. To se je spet potrdilo pri Mandeljevih. V mar-čevi številki Vestnika smo poročali kako je Iva Mandelj, ko je zvedela novico, da je postala stara mamica, bila tako vzhičem, da je spustila na svojo nogo posodo polno mleka.
Ko pa je pred par tedni prišla novica, da je že drugič postala stara mama, je to prenesla brez nezgode.
Hčerka Anica, poročena Tegelj, je na 7. junija rodila sinčka. In ker j è Anica vedno bila velikopotezna bo verjetno tudi sinček tak, saj ga je celih 9 lbs prijokalo na svet v St. John of Christ Hospitalu v Geelongu.
Anica in očka Janko sta mu izbrala ime Martin, dedek Peter pa tokrat ni imel odločitvene besede.
Vsem iskrene čestitke!
Johnu Bariču za 21. rojstni dan!
Johni, 21. rojstni dan slaviš,
za muziko, petje ti živiš. Polovico že mladih let, reazveseljuješ ta božji svet.
Ob nedeljah maše ne zamudiš, John-i, povej kdaj ti spiš?
Želimo, da bi še mnogo let, pel in godei na tem svet.
V življenju naj ti sonce sije, očesa, solza žalja ne zalije. Bodi srečen, ti vsi želimo, s tabo vred se veselimo.
Marcela Bole
V listi odliko-vancev, ki je bila objavljena na rojstni dan kraljice Elizabete, v ponedeljek 8 junija smo zasledili tudi ime Ante Kovač.
+ SAŠA ERIC
ANTE KOVAČ ODLIKOVAN
Ante Kovač je po rodu Dalmatinec, a je med mnogimi Slovenci tukaj zelo poznan, kot velik podpornik nogometnega športa in pa tudi kot lastnik restavracije 'The Vineyard' v St. Kildi, kjer nam je še vedno, kadar smo ga zato prosili, dal na razpolago prostore in pripravil večerje za različne naše funkcije. Zadnja dva taka primera sta bila večerja z našim pesnikom Kuntnerjem in pa večerja z slovenskimi košarkarji-pa-rapležiki,	s katero .jim je po-
stregel popolnoma brezplačno.
Odlikovanje Order of Australia pa je prejel v glavnem radi njegovega udej-stvovanja pri organiziranju nogometa v Viktoriji.
Ante je med ustanovitelji Victorian Soccer Fedration in je bil dvakrat predsednik deželne lige. Bil je trikrat ekse-kutivni član Australian Soccer Federation in ga smatrajo kot enega najvplivnejših članov National Soccer League.
Prav gotovo se čestitkam ob podelitvi tega odlikovanja pridružujemo tudi vsi njegovi prijatelji med Slovenci.
Danijela Hliš-Thirion
MISEL RANI KOT BIČ
Kot plahe snežinke padajo njene besede on se strese, kot v oklepu ledu. Poljub vetra je moja roka, on se utaplja v morju izmišljene strasti, požira me z očmi, pije rdeče vino kot da pije mene... Ona išče neko moč ranjene zveri, ropajo pred vsemi gosti; kričala bi, ga preklela, ga potisnila v objem temnega prepada. Kot pesem potoka so mu moje besede, topi se, cedi se; zarja zmaga nad večerom, stisne mu roko v znak, čas je, da se poslovita... "Čudovita zabava, najlepša hvala, seveda kmalu spet..." Tema je edina prijateljica, v nagajivem objemu jutranjih oblakov skrije moja gosta... A še ju vidim, še ju čutim: doma objame jo,
in njegovi vročični, slastni poljubi prilepijo se na njeno trepetajočo ramo, njeno ponižanje, njena smrt spremeni se v njegovo zmago.
Ko je v mislih z mano, ubije ženo,še in še
dokler ni več besed, ni več solza,
le ohlapno telo moje
prijateljice ki je vse izgubila.
Sklonem glavo;
prisluhni draga,
čas odprl ti bo vrata temne
ljubosumnosti in
nasmejala se boš razočaranju neke nore noči, ko je on preveč popil in je, za hip
ti bil nezvest,
Jaz sem takrat trpela s tabo, zabave so včasih tako grenke!
V petek 29. maja smo spremili k večnemu počitku člana in podpornika SDM Sašo Erica. V petinpetdesetem letu svoje starosti je po mesecih mučne bolezni v sredo 27. maja za vedno za-tisnil oči.
Saša je bil po rodu iz kraja Bukvik v Bosni. Po končanem šolanju si je izbral fotografski poklic. Že mlad je odšel od doma. V svojih potovanjih je spoznal svojo bodočo življensko družico Ano, s katero se je potem v letu 1959 naselil v Melbournu. Prav kmalu je odprl svoj fotografski atelje v Prestonu. S svojo prijazno osebnostjo je podjetje napravil zelo uspešno in zelo poznano posebno pri makedonski in slovenski publiki. Marsikateri naš slovenski par si hrani album fotografij svoje poroke, katere je posnel pokojni Saša.
Med našimi ljudmi pa ni bil cenjen samo zaradi svojih poklicnih sposob-
nosti ampak tudi radi svoje pripravljenosti nesebično pomagati, kadar je nastopila potreba. Slovenska skupnost v Melbournu, posebno SDM, mu je hvaležna za mnoge usluge. Vsakokrat ko smo ga prosili, je brez oklevanja prišel snemat dogajanja na 'hribu'. Vse delo je vedno opravil brezplačno in njegove fotografije krasijo albume društvenega delovanja v arhivu SDM. Preko Vestnika pa so njegova dela dosegla tudi oddaljena slovenska središča.
Pokojnikovo priljubljenost je dokazalo ogromno število ljudi, ki so prisostvovali pri molitvah v makedonski pravoslavni cerkvi v Prestonu in ga potem spremili na njegovo zadnje bivališče na pokopališču v Fawknerju.
Z užaloščeno soprogo Ano, hčerko Vesno, zetom Filipom in malim vnukom Štefanom sočustvujejo mnogi rojaki in prijatelji širom Melbourna.
SREČANJA LOV NA DIVJE RACE
Kjer večna Murray River polni jezeru naročje in v porah zjedene obale ribe se drstijo, kjer race in gosi v grmičasti podrasti se valijo, v grozeči slutnji niha divji sai in vitko ločje.
Selijo sence se in v mrak prežijo, šepetajo, ob jezeru, ob reki, prav ob vsaki mlaki; močvirje spi! Nad račji rod hite gorja oblaki -številna srca v lovski strasti živčno trepetajo.
Ko mlado jutro z roso hladne si oči pomane, odjekne v meglo prvi strel. Za hip tišina, a že odmev udari v sanjav svet, kjer spi dolina; prestrašena perjad zakreka, proti nebu plane!
Zalajajo podmazane cevi, pogubno zrnje išče žrtve; naj raca ali gos, naj bega sama ali v jati -leti po smrt! S krvjo odteka strah, šele na trati! Diana divje pleše sarabando in prešteva mrtve...
Ko pozno sonce skrvavi, tam daleč za gorami, in temne sence zlezejo iz špranj v dobravi, ^ zdesetkana perjad zaveka zgubljena v goščavi: "Gorje nam, joj, gorje! Morilci so med nami!"
Ne vem, je tvoja vera, človek prava, _ da lov je nujnost, ne zabava? Ni igrača, ki vselej jo nekdo z življenjem plača? Morda naj bioritem spet kroji samo narava!
RAFOLT ZMAGO
OBLETNICE
Pred 120 leti, na 3. marca 1867 je umrl v Gorici Karel LAVRIĆ, goriški politik, ki se je zavzemal za federalistično ureditev Avstrije in je bil edini poslanec, ki je v goriškem deželnem zboru dosledno govoril slovensko.
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY. LTD.
62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020
Tel. 311 1040, 312 1533
Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv.: 336 7171 Sto j i k svojim !
PISMA-PISMA-PISMA
Learned Slovenian..
Različni dialekti, trije po številu v Jugoslaviji, omenjeni v problematiki... No, pričakoval bi popravo tolmačenja ali pa vsaj pripombe merodajnega urednika Vestnika, glede na število literarnih jezikov, uporabljajočih po uradih Jugoslavije!
Da je Slovenija, pokrajina kot taka lepa in enostavna, je res. Toda,"bojazen", da se nebi prilagodila zahodnemu uplivu ali pa uplivu bolj razvitih dežel, je pa izrazno napačno slikano, saj je dežela Slovenija s svojimi prebivalci že indus-strijsko razvita pod uplivom vrhunsko industrijsko razvitih sosedov, literarno in kulturno pa neuplivno pod svojstvenim originalom že od 15 - 16 stoletja.
Če vzamemo Avstralijo kot prvakinjo v jezikovni vrsti, se moramo pač nasloniti na zgodovino Anglije. Ako jo pa primerjamo s Slovenijo na starostni kulturno obstoječi narodnosti, je pa naša bivališčna domovina še pravi dojenček v primeri z matično!
Zvonovi iz zvonikov Slovenije pa so bili žrtve za litine topovskih cevi že za časa Napoleona.
Ako SIM ne uspe posredovati točne podatke svojim izbrancem, podatke o razliki jezikov, družbene sestave in kulturnega razvoja in stopnje pa smo prepričani, da le te ima na razpolago prava Ljubljanska visoka šola.....
Za ogorčene Slovence
Cveto Mejač
( Gornje pismo se menda nanaša na pismo priobčeno v letošnji aprilski številki Vestnika pod naslovom "I have learned Slovenian".
V pojasnilo naj navedem, da je to pismo, kot smo že tedaj v uvodu napisali, poslala mlada Angelique Van de Laak, ki je bila rojena in tudi obiskovala šole v Avstraliji. V tem svojem pismu podaja predvsem svoje osebne vtise, ki jih je nabrala tekom enega leta svojega bivanja in šolanja v Sloveniji.
Povdaijamo, v pismu so njeni osebni vtisi in nikakršna nova teza. Nam, v uredništvu pa se ne zdi primerno, da bi po-popravljalo osebne vtise drugih. Pripravljeni pa smo vedno objaviti mnenja čitateljev ako se ne strinjajo s kakršnokoli objavo v Vestniku, v kolikor so taka mnenja izražena v normah resne, tolerantne in nežaljive diskusije. Saj ena od nalog Vestnika naj bi tudi bila omogo-čevati javno izmenjavo mnenj in pogledov. Urednik.)
Pred 55 leti na 30. aprila je umrl v starosti 25 let slovenski slikar in kipar Jože Gorjup. Navzlic svoji mladosti si je že ustvaril ime kot odličen slikar fresk, oljnih podob in grafik.
DRUŠTVENE PRIREDITVE
SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE
11. julija____Plesni večer slovenske šole
9. Julija____Večer čarodejstev - predstava
18. julija____Igra "Poslednji mož"
8. avgusta .. .Balinarski ples
S.P.S.C. JADRAN
25. julija ... .Poskušanje domačih vin I5. avgusta .. .Domače koline
"SNE2NIK" ALBURY—WODONGA
22. avgusta . .Letni ples
MARIJAN PERŠIČ
SLOVENCI NA ZLATI IN SONČNI OBALI
Če je res za vsakogar paradiž je vprašljivo. Prav gotovo pa je, da privlači vedno večje število ljudi. Takih, ki pridejo samo na počitnice, pa tudi takih, ki se tam nastanijo za stalno.
Prijetna klima, neskončne milje dolge peščene obale, moderne stavbe, trgovska podjetnost in lepo z gozdom poraščeno hribovito zaledje so pogoji za tako hiter razvoj tega področja, ki sega od predmestij Brisbane, pa kakih 150 kilometrov ob obali do meje New South Walesa. Še pred dobrim dvajsetletjem so bila tukaj le drobna, nestrrnena in pred vsem počitniška naselja. Danes pa je to strnjeno mesto, v katerem občasno živi preko 200.000 ljudi. No med temi je tudi vse več Slovencev.
Ko smo se poslovili od gostoljubnega otoka Bribie smo jo ubrali po novi avtocesti, ki nas je vodila ob vzhodnih ob-robkih Brisbane. I Ni bilo» treba več, kakor še nedavno, ustavljati pred številnimi semafori v samem centru mesta. Po odlično speljani cesti smo švignili mimo letališča in preko novega visokega mostu čez reko Brisbane ter smo že bili na avtocesti, ki vodi na Zlato obalo — Gold Coast.
Mimo številnih novih naselij, preko valovitega ozemlja nas je pot pripeljala v Southport., starejše mestece, kije trgovsko in poslovno zaledje počitniško usmerjenega Surfers' Paradise. Tu se umaknejo hribčki in gozdovi nižini in morju. Pogled pa se odpre na mogočne številne nebotičnike, ki se vrste ob obali.
Še predno se nehamo čuditi velikemu napredku od našega zadnjega obiska tukaj se kar naenkrat znajdemo ob zlato rumeni peščeni plaži. Še malo, pa smo v našem najetem stanovanju, gori v osmem nadstropju s prekrasnim razgledom na morje, kamor sedaj številne stolpnice mečejo svoje dolge pozno popoldanske sence. Plaža, ki je tik pod nami je še vedno polna kopalcev in dolgi peneči valovi v enakomernem ritmu šumno božajo obalo.
Jože Judnič, poverjenik Vestnika za Queensland, ki se je točno pred enim letom z družino priselil iz Melbourna je naš prvi kontakt tukaj. Že nas je pričakoval:
Ravno pravi teden ste tukaj. Vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu imamo namreč piknik na slovenski zemlji, kjer stoji dom društva 'Planinka'. Jutri je prva nedelja v aprilu. Tja se popeljemo, če ste za to."
Kdo bi odklonil tako vabilo. Saj videti, kako se društveno udejstvujejo rojaki tukaj je bil tudi eden namenov naših počitnic.
In tako smo se v nedeljo dopoldan peljali na malo Slovenijo v Queenslandu. Po cesti nazaj proti Brisbane. Nekako na pol poti smo zavili na desno proti nizkim vzpetinam, ki se dvigajo nad avtocesto in morjem. Še pet minut lepe polagoma vzpenjajoče se ceste in že smo zavili na levo, kjer nam je napis pri vhodu na zemljišče povedal, da smo na Slovenskem klubu 'Planika'.
Pot nas med drevjem zapelje proti irhu hribčka, kjer na sredi čistine stoji
pravo slovensko poljsko znamenje. Kdo bi še mogel dvomiti, da smo med svojimi.
Znamenje je bilo postavljeno v spomin rajnim članom kluba 'Planinaka'.Da pa je znamenje načrtovala umetniška roka je takoj vidno. To nam je bilo tudi potrjeno, ko nam je bilo povedano, da je načrt zanj izdelal ing. arh. Mejač..
Vsak Slovenec, ki bo kdajkoli obiskal to mesto in stal pred tem znamenjem bo občutil, kako nas vežejo naše tradi-
(Nadaljevanje)
B-Mm
fgfoto K. Persic)
Znamenje na 'hribu'v Queenslandu
cije, pa če smo še tako daleč drug od drugega. Občutil bo, da je prišel med svoje.
Ta moj občutek se je še toliko bolj u-trdil, ko sem ugledal znane obraze, ki so nas veselo pozdravili ko smo se približali k novozgrajeni stavbi, ki stoji malo nižje, med številnimi klopmi in mizami. To je novi dom 'Planinake'.Pogled nam je obstal na ganku, ki obdaja skoraj dve strani dvorane in ga krasi ograja, izdelana v slovenskem stilu. S tega ganka — balkona pa je lep pogled na dve stezi za balinanje, kjer so navdušenci tega športa pridno metali kugle.
"Glej ga no, kaj pa vi tukaj," se mi prijazno nasmeji Mirko Cunderman, tudi nekdanji delovni član SDM, "lepo, da ste nas prišli pogledat. "
Beseda je stekla. Kako je ta in oni. Kako se deluje v MelLournu, kako v Brisbane. In že se mi prijazno nasmiha drug obraz. Ga poznam? Pa je trajalo samo trenutek: " Seveda, Vah iz St. Albansa, kaj ne? "
"0, že davno ne iz St. Albansa, kaj se mi ne vidi po zagorelem licu, da sem od tukaj."
Pa še drugi so prišli in nam prijateljsko stiskali roko. Med njimi tudi stara znanka, Marija Trosič, ki je takrat še nosila dekliško ime Sosič. A vseh je nemogoče poimensko našteti.
Med novimi obrazi pa sem spoznal sedanjega predsednika'Planinke'' Edija Andlovca. To je "možakar od fare"; kar izžareva energijo in voljo do dela. Hiti mi naštevati kar je bilo zgrajenega v zadnjih nekaj letih na zemljišču, ki so ga nekdanji odbori nabavili na prav primernem mestu, kot, da bi predvidevali, da se bo na Gold Coast naseljevalo vedno več rojakov:
"Naše zemljišče je bilo kupljeno že pred mnogimi leti. Vendar smo z zidanjem stavbe pričeli nedavno. Vprašanje je bilo popreje pač vedno denar, pa seveda tudi prave volje je nekako manjkalo."
IRENABIRSA-ŠKOFIC A SHORT HISTORY
OF THE NATIONAL COSTUME IN EUROPE
The wearing of folk dress in Europe was at its height it during the 18th and 19th centuries. The widespread development of this kind of highly decorative dress almost gives one the expression that it was a national policy in which clothing became representative of a particular country or area.
The variation in style and decoration of national costumes seems to follow certain geographical boundaries, although these divisions are not necessarily caused by political differences. Rather they can be attributed to cultural variations. Long periods of foreign occupation have had a strong impact on styles of dress in certain regions. We can note for example the influence of the Ottoman Empire in the costumes of Albania, Macedonia, Serbia and Bulgaria to name a few.
The rise of folk dress to its full deve-lopement and subsequent decline was extremely rapid. The dress of the working people, namely the farmers was for centuries rather uniform in colour and style. It closely resembled the simple style belonging to the medieval dress. This was because the Church had considerable influence on determining the clothes to be worn by its followers.
The emergence of a recognisable regional dress coincides with and is partly a product of the Romantic Age. The years during which France Prešeren was active as a poet was during the Romantic Age. This was a time when writers and artists first began to pay detailed attention to the life of the common man and nature in the belief that it contained a lesson for the rest of civilization. As a result of this, village communities began to feel more 'self-conscious' about their public appearance. Thus a distinct local dress was developed. This could include a Sunday Church-going dress, special clothes for weddings and feast days, and clothing for dancing, fairs and carnivals.
Folk dress could be divided into the functional and the ceremonial. Through dress of this sort, a person's occupation could be discerned, their rank or even marital status determined at a mere glance. Dress was often regulated by quite strict usage which belonged to a particular area, parish or geographical region. It could mark the wearer out as coming from a specific place. In some areas, it was required of a person who moved from one community to another, to acquire the dress of the community.
This shows how powerful the sense of a local identity was.
Ceremonial dress unlike the functional dress was above all decorative. In its most extreme form, in prosperous communities, it could be a display of family wealth and its elaboration was designed to canwey the importance of the occasion on which it was worn. It was usually ceremonial clothing which was considered to be the national costume. On the other hand, the original style of a functional dress has been known to become the official folk dress.
National costumes, being a part of a traditional way of life was concerned with preserving itself against change. This is in complete contrast to modern fashions which are constantly changing. The reason for reluctance for change was also economic. Once, people from village communities kept their wealth in the form of goods and property rather than money. A girl's trousseau might contain enough garments or cloth to last a lifetime. Even for the rich people, tailor-made clothes were expensive and it was not uncommon during the 18th century for one to inherit the clothing of a relative who had died. In those days female dresses were often made in such a way that one could completely unstich a garment and make a totally new dress out of the original fabric.
By the last years of the 19th century, the social development in most countries towards urbanization, the growth of industriy and the beginnings of universal education had almost destroyed the conditions in which folk dress could thrive. It had been the mark of a particular class,but now the class system was breaking down. Only in some countries did the wearing of folk dress continue well into the 20th century.
Today the wearing of folk dress is purely ornamental. In Ljubljana, one can witness a good example of the popularity of wearing national costume for festive purposes at the annual Lju-blanska Ohcet. In Australia it is common to see people from various ethnic groups wearing folk dress at numerous public or festive events. The retention of folk dress among our community is evidence of our own reluctance to lose our identity as it is through costume that the various cultures that make up Australia can be differentiated.
(SOURCE: James Snowden, The Folk Dress of Europe, London, 1979.)
Dve izredno zanimivi knjigi SLOVENIANS FROM THE E AR L lES T IM ES in ATLAS SLOVENIJE lahko naročite v uredništvu Vestnika, pismeno ali pa po telefonu. Cena ilustriranega opisa slovenske zgodovine Slovenians from Earliest times je 2 dolarja ter poštnina. Cena ponatankega prikaza Slovenije v zemljevidih in fotografijah pa je 20 angleških funtov plus poštnina.. Naklada obeh knjig je omejena , torej ne zamudite!
Pridne gospodinje tudi pri Slovencih.
Dograditev dvorane pa je podkrepila tudi družabno udejstvovanje, v bodoče pa si obetajo tudi malo več kulturnega življenja. Po zelo uspeli zabavi na Sil-vestrovo, so priredili Pustno zabavo, ki je prinesla mnogo smeha in privabila nove člane. Prav to nedeljo ko smo jih obiskali pa so imeli prve vaje za proslavo materinskega dne.
Celo popoldne, ki smo ga preživeli med rojaki na Queenslands!« Sloveniji je bilo prijetno in domače. Na baliniščih so trkale kugle; s kuhinje, ki jo oskrbu-
V (Queenslandu skrbe za lačne želodce
(Foto K. Persie)
jejo pridne članice, je dišala pečenka in vabila sladokusce pristna domača potica. V dvorani je nekaj glav zamišljeno gledalo v šahovska polja, pod senčnimi drevesi po klopcah pa so živahno čebljale pripadnice "milejšega "spola. Polke in valčke, ki so zveneli iz zvočnika pa je kar kmalu preglasila slovenska pesem in Jožetu Judniču kar ni zmanjkalo popevk. Čim smo prenehali z eno vižo je že ubral drugo in pritegnil za seboj še nas.
( več prihodnjič)
Slovenija
KAZEN PROTI MIŠLJENJU
Zveza borcev iz Zagreba je po poročilu zveznega javnega, tožilca, Miloša Bakiča v federalni skupščini "zaradi nesprejemljivih stališč vložila kazensko prijavo proti 57. številki Nove revije, v kateri so bili objavljeni prispevki za slovenski narodni program. Ce bo tožilstvo v Ljubljani zavrnilo prijavo, ima zvezni javni tožilec pravico prevzeti kazenske pregone."
V omenjeni številki Nove revije so prominentni slovenski pisci in javni kulturni delavci podali svoje poglede na nastanek, napredek in nadaljni razvoj Slovenije. Nekatere teze v teh razpravah — vprašanje makedonske narodnosti, legalnost nastanka SFRJ, problem Kosova - so vzbudile kritike v slovenskih političnih vodilnih krogih. Vendar pa seje slovenska reakcija omejila le na trezno polemiziranje in utemeljevanje raznih pogledov. V južnih krajih pa je reakcija zbudila bolj močne odmeve in eden od teh je zahteva zagrebških borcev za kazenski postopek.
Tanjug je tudi poročal, kakor piše Dnevnik 29.5.87, da poteka kazenski postopek proti osebam, ki so pripravile prvotno sprejet plakat za proslavo mladinskega dne. (Plakat naj bi bil pla-giat nekdanjega nacističnega plakata). Obtoženi so kršitve ugleda SFRJ.
Po novicah , ki so pred dnevi prišle iz Slovenije je razvidno, da se je Pavle Car, javni tožilec republike Slovenije smelo postavil na stran zakonitosti ter odbil ovadbo, katero je mestna organizacija Združenja borcev Josip Preskar iz Zagreba vložila proti članom uredniškega odbora za 57. številko Nove revije ter piscem Niku Grafenauerju, Ivanu Urbančiču, Tinetu Hribarju in drugim.
Takole zaključuje javni tožilec svojo izjavo objavljeno v Dnevniku:
"Prispevki v 57. številki Nove revije torej ne vsebujejo vseh z zakonom določenih elementov kaznivih dejanj, navedenih v ovadbi, kar je pogoj za uvedbo kazenskega postopka. Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani je zato v skladu z določilom 1. odstavka 153 člena ZKP ovadbo zavrglo. Pri tem je izhajalo iz legalitetnega načela, ki temelji na pra vilni uporabi pravnih predpisov, torej na materialno-formalni in objektivno-subjek-tivni koncepciji kaznivega dejanja kot temeljnem izhodišču jugoslovanske zvezne kazenske zakonodaje."
Pavle Car je kasneje v razgovoru z novinarji izjavil, da bo v znak protesta odstopil, ako bi se sedaj zvezni javni tožilec začel mešati v zadevo. Dejal je, da bi mu s takim postopkom zvezni tožilec izrekel nezaupnico, s tem pa tudi Skupščini republike Slovenije, ki ga je na to mesto postavil.



IH
MARIBORSKA AFERA
Letos 24. aprila je mariborski mestni komite AKS v veliki dvorani Doma družbenih organizacij Maribora organiziral sprejem za predvojne in medvojne komuniste.
Prišlo je skoraj polovica še živečih, kakih 150. Učenci in učenke Srednje ekonomske šole s so jim pripravili kulturni program. Recitirali so jim verze Mina-ttija, Pavčka, Sarajliča pa tudi besedila iz Cankarja. Pri besedah iz povesti Kurent "O, domovina, ki te je bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama..." pa se je med sedečimi v prvih vrstah začulo zaznavno šepetanje. Nenadoma je vstal prominentni politično društveni delavec Alojz Vindiš-Dunda in demonstrativno zapustil dvorano. Čez nekaj časa je vstal še eden in sredi dvorane glasno rekel: "Jaz grem raje na špricer kot, da bi to poslušal" ter zaloputnil z vrati za seboj.
Na programu so sledili odlomki iz Bevkovega Kaplana Martina Čedermaca in pesmi. Ko pa so deklamirali molitev iz Cankarjevega Hlapca Jerneja, se je slišalo v dvorani godrnjanje: "Ali smo pri maši?"
Sledila je še pesem Lipa zelenela je, nato pa pesnitev Ervina Fritza, ki ironizira slovensko samopodcenjevanje. Ob tem je predsednik mariborskih komunistov Rafael Razpet stopil do mikrofona in odločno dejal: "Prekinjam kulturni program, nadaljevali bomo sami!"
Mnogo udeležencev je bilo zaprepa-ščenih nad takim dojemanjem slovenske kulture in otroci so razočarani šli z odra.
"Zdaj nam bodo pa še Cankarja prepovedali!" je dejala mladenka ko je s solzami v očeh odhajala iz dvorane.
Gornji opis te epizode je povzet po Teleksu. Razburila je slovensko jasnost in še posebno kulturnike. Naj navedemo nekaj izvlečkov iz komentarjev dveh poznanih kulturnih delavcev.
Literat France Forstnarič piše v Teleksu pod naslovom: Sram me je, da sem Mariborčan:
.....Kakšna nevarna bolezen je prišla
nad nas, kakšna huda paranoja, da vidimo provokacijo že v Cankarju, Bevku, čisto
mladem umrlem pesniku Marku in v tako prizadetem Slovencu, da ga bomo kar težko našli, kot je odličen sodobni pesnik Fritz?....
.....Kaj je za stare revolucionarje primerno? Nastop otroškega vrtca? Za koga naj ne bi bil primeren nehinavski in ne-ponarejeni recital mladincev, ki se v njem izpovedujejo starim revolucionarjem o svojih mukah, idealih in sanjah...."
Tone Partljič pa pravi v Dnevniku 30.maja 1987 takole:
"Tudi sam sem se počutil osramočen, razočaran, celo ponižan ob nesrečno prekinjeni mariborski proslavi, in to kot Mariborčan, kot komunist in kot slovenski kulturnik.
".....Slovenci smo lahko poslušni in pokorni, znamo molče prenesti velike napake v kmetijski politiki, v industriji, v varstvu okolja, celo v sodstvu (dachau-ski procesi ), kadar pa nam kdo stopi na žulj v zvezi z jezikom, literaturo, kulturo, tedaj pa reagiramo. Tako smo reagirali ob skupnih programskih jedrih, ob Bulatovičevem izzivanju na javni tribuni jezikovnega razsodišča, ob \jugoslovan-skem' jeziku in 'enotni jugoslovanski' kulturi, ob kulturnem prostoru in zdaj ob mariborskem dogodku. Kdor ne zna iz tega potegniti nobenega spoznanja o svojem narodu, ta ga resnično težko^ predstavlja, zastopa ali celo vodi... "
Glasba kot klic k ljubezni
V Frančiškanski cerkvi v Ljubljani so 15. junija imeli v okviru letošnjega jazz-festivala "koncert svete glasbe" jazzov-skega orkestra Duka Ellington. Cerkev je bila ob tej priliki nabito polna. Nastopil je Big Band RTV Ljubljana pod vodstvom Mercerja Ellingtona, ki nadaljuje očetovo delo. Pel je komorni zbor RTV s solisti. "Sveti koncert" kot poziv k človekovi svobodi in ljubezni je navdušil občinstvo in prištevajo ga med najod-ličnejše zvočne dogodke zadnjega časa v Ljubljani.
Cestnine na slovenskih avtomobilskih cestah so se od junija podražile za polovico. Od Ljubljane do Razdrtega bo treba plačati 800 dinarjev, od Hoč do Arje vasi 500 dinarjev in na gorenjski avtocesti 350 dinarjev. Te cene veljajo samo za avtomobile z jugoslovansko registracijo, za ostale pa je ta cena podvojena.
Povprečni dohodki zaposlenih v SFRJ so v letošnjem prvem tromesečju dosegli 116.738 dinarjev (približno 257 dolarjev). To je za 97,2 % več kot lani. Najvišje povprečje je v Sloveniji 178.508 dinarjev (394 dolarjev), najmanjše pa v Makedoniji 82.853 dinarjev (kar je 183 avstralskih dolarjev.)
OBELISK SPRAVE
V juniju 1945 je bilo iz Koroške vrnjeno Titovi vojski okoli 12.000 domobrancev, povečini mladih fantov in mož z Dolenjske, Notranjske in Gorenjske. Vse, razen najmlajših in onih, ki se jim je uspelo rešiti z begom je doletela smrt v Kočevskem Rogu, pri Tehaijih, v Savinjski dolini, Školji loki ter drugih krajih.
O tem se v domovini desetletja ni pisalo, niti dosti govorilo. Bila je to ena I "tabu" tem, slično kot Dachauski procesi. Po objavi Kocbekovih spominov pa se ta zadeva vse bolj omenja. V preteklem juniju so Naši razgledi objavili članek, ki obravnava knjigo grofa Tolstoja o povojni predaji ruskih kozakov sovjetski vojski. Ljubljanski Dnevnik pa je it>. junija objavil razgovor s sociologinjo in filozofinjo Spomenko Hribar, ki je pred dobrim letom vzdignila mnogo prahu radi teze naj bi v Sloveniji postavili obelisk v znamenje sprave. Ta naj bi bil nekakšen mejnik, ki bi končal dobo sovraštva in pričel dobo sprave.
Če nam bo prostor dopuščal bomo več zanimivih tez iz tega razgovora ponatisnili v sledeči številki Vestnika.
LJUBLJANA - DORTMUND
"Modri Encijan" se imenuje najsodobnejši nemški vlak, ki je dosedaj vozil na progi Dortmund—Čelovec. Od 31.maja pa bo ta vlak imel tudi direktno zvezo z Ljubljano. Odpeljal bo iz Dortmunda v Nemčiji ob 5.47 zjutraj, ob 9.12 bo v Frankfurtu, ob 13.24 v Munchenu, ob 15.11 v Salzburgu in ob 18.32 v Beljaku. Tam bodo dva vagona odcepili za Ljubljano, kamor bosta prispela ob 20.30 zvečer.
V	nasprotni smeri pa bo odšel iz Ljubljane ob 7.10 zjutraj. Ob 9.00 bo v Beljaku, ob 12.30 v Salzburgu, ob 14.10 v Munchenu, ob 18.39 v Frankfurtu in ob 22.13 v Dortmundu.
Odlično vzdrževan "Zeleni vlak" pa bo zopet vozil iz Ljubljane preko Maribora v Gradec, kjer bo imel priključek na zvezo za Dunaj. Ta vlak odpelje iz Ljubljane ob 6.25, v Celju je ob 7.42, v Mariboru pa ob 8.35.
V	nasprotni smeri pa bo zapustil Gradec ob 15.18, bo v Mariboru ob 16.20, v Celju ob 17.12 in v Ljubljani ob 18.35.
"SR Slovenija je leta 1985 prispevala samo v zvezni fond za hitrejši razvoj nerazvitih 2900 miljard starih dinarjev (to je le majhen del skupne slovenske solidarnostne pomoči nerzavitim); tega leta je bilo v Sloveniji 25.000 rojstev (štiri leta prej - leta 1981 - jih je bilo še 30.000). Samo iz tega prispevka SR Slovenije v omenjeni fond bi lahko subvencionirali vsako od omenjenih rojstev s po 110 milijoni starih dinarjev, kar ustreza današnji vrednosti približno 350 milijonov dinrjev. Priznam, računica je skrajno banalna, vendar se ji določena stopnja relevantnosti vendarle ne more odreči; če že ničesar drugega, si zasluži vsaj neironičen (kulturen) dialog."	Dnevnik 16.4.87)
Pty. Limited
Quality Offset and Letterpress Printers
>	Creative Designers
i Gold Stamping
>	Raised Printing
1 STÜDLEY STREET, ABBOTSFORD, MEL., VIC. 3067 PHONE: 419 1733
ZA VSE TISKARSKE ÜSLÜGE SE PRIPOROČATA DRAGO - DANICA ZOREČ
Danica Petrič
SPOMINI IZ STOR 2KO VEG A DNEVNIKA
G. Ivan Kobal je prebral nekaj domoljubnih pesmi ter odgovarjal na vprašanja v zvezi z njegovo pravkar izišlo knjigo. Program literarnega večera je ljubko popestrila tudi mladinska folklorna skupina "Planika". Lepo je zaplesala tudi Tamara Rogelja. Toni Godec pa je v lepi slovenščini recitiral "Dramilo". Z recitacijo "Lepi ptički", ki jo je, povedala na pamet gospa Ivanka Šimec, pa nas je lepo presenetila. Izkazali so se tudi lovci. Gostom iz domovine so zavrteli film na temo, kaj se pravi iti v "bush" divje svinje lovit.
Jaz pa sem pri recitacijah svojih "posvečenih" pesmi doživela nemajhno presenečenje...
Ko sem recitirala pesem z naslovom "Ljubezen sej" je k meni pristopil vodja ansambla Ottavija Brajka ter me prosil za dovoljenje, da to pesem uglasbijo in pojejo. Seveda sem jim dala dovoljenje. Pesem pa gre takole:
LJUBEZEN SEJ
Ljubezen ti bodi življenja vodilo, ljubezen tvojega ravnanja merilo: kjerkoli tvoja noga hodi, ljubezen sej — in srečen bodi!
Moč ti bo rastla, zdravje cvetelo, vse okrog tebe in v tebi bo pelo! Korak ti bo prožen, lahak in vesel, vsakdo pred tabo — klobuk si bo snel!
Pri svojih dejanjih uspeh boš žel, na levo in desno — srca boš grel!
( Stroržkovi spomini se s temi stihi še niso končali, gredo naprej v leto 1983, opisujejo rojstvo male Barbike in poživljeno delovanje sydneyske igralske družine. Opisujejo življenje, ki je v mnogočem svojstveno za veliko število naših naseljencev: Kako so se pehali za primerno zaposlitvijo, s kakšnim trudom so si ustvarjali svoje domove, kako so se veselili prirastkov v družini, kako jih je nepopustljivo rezalo domotožje, kako so si potom združevanja poskušali oblikovati svojo majhno Slovenijo.
Ko nam bo zopet prostor dopuščal bomo nadaljevali s Spomini iz Storžko-vega dnevnika. Saj z njih prebiranjem bodo naši bodoči rodovi lahko dodali majhen kamenček k mozaiku podobe našega izseljenstva v Avstraliji.)
ZA NASVET IN NAKUP BARV IN TAPET SUNCOAST DECORATING PTY.LTD.
24 Horton Parade Maroochydore, Qld. 4558
Priporoča se: MARJAN LAUKO
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE!
POLETI DO LJUBLJANE, TRSTA in ZAGREBA /enako do RIMA. BEOGRADA, FRANKFURTA .
Zelo dobre ekonomske prilike
za obisk lepe Slovenije.
in vsa strani sveta-
Zaradi novih predpisov glede potnega lista vam priporočamo: obrnite se na nas čim preje, da vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in
jugoslovansko vizo.
ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
Na pozabit«, da ja ia od lata 1952 im« GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki sa odpravljajo na potovanja) PRIDEMO TUDI NA DOMI

1042—1044 Doncaster Ruad, EAST DONCASTER, Vic. 3109 « Telefon: 842 5666 (vse.ure)
ROJAKI ZA KUPOPRODAJO NEPREMIČNIN
(zemljišč, stanovanjskih hiš, trgovskih poslopij itd.)
se obrnite na poznano tvrdko
DOUGLAS KAY REAL ESTATE
lOB East Esplanade, St. Albans, 3021
kjer vam bo na uslugo
PETER KRICKIČ Generalni ravnatelj
Telefon: 366 1322 in 366 1822; po uradnih urah: 336 3303
JOŽE URBANClC
Telefon: 465 1786 (Bus.)
850 7226 (a.h.)
KAL-CABINETS
STROKOVNJAKI ZA: kuhinjsko pohištvo - mizarsko opremo kopalnic, umivalnikov itd.— vsakovrstne stenske omare in knjižne police.
SPECIALISTS FOR Kitchens - Vanity Units - Wardrobes - Book shelves
Ce gradite novo ali pa obnavljate staro, obrnite se z zaupanjem na nas! If you are building or renovating call on us with confidence!
15 COMMERCIAL D RI VE , THOM ASTO WN , 307 4
ROJAKI,KI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH ALI SLOVENSKIH PLANINSKEH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA'.
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PTY. LTD.
209-215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068
Tel.: 481 1777 Postreženi boste v domačem jeziku