Foto: Valter Leban »9. maj je naš dan« PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU Občina Pivka je svoj občinski praznik obeležila s prireditvijo, ki je vsakoletna priložnost, da se občanom, zaslužnim posameznikom ali skupinam ter ostalim zbranim izreče zahvala za pretekla dejanja in sodelovanja. Obenem je občinsko praznovanje mejnik doseženega in tkanje novih načrtov in izzivov. To je v svojem nagovoru poudaril tudi gostitelj večera, župan Občine Pivka Robert Smrdelj, ki je 23. leto samostojne Občine Pivka označil kot uspešno, saj so bili izvedeni številni investicijski in razvojni projekti tako na gospodarskem, kot tudi turističnem, podjetniškem, družbenem, kulturnem in kmetijskem področju. Predvsem pa se v Pivki ustvarja vzdušje in priložnosti, ki omogočajo občanom prijetno bivanje in počutje. To so potrdili tudi udeleženci prireditve, saj so dvorano Krpanovega doma napolnili do zadnjega kotička. Kulturni program občinskega praznovanja, ki je navdušil občinstvo, so sooblikovali učenci Otroškega zbora Osnovne šole Pivka pod vodstvom Damjane Morel, učenci glasbene šole Postojna (Jon An Herlič, Tjaša Mankuč in Tea Lutar), domača košanska Klapa Škvadra in priljubljena Ana Pupedan. Povezovalca dogodka sta bila Andreja Žužek in Sandi Morel. Osrednja pozornost je bila tudi letos namenjena občinskim nagrajencem. Občinski svet Občine Pivka je na podlagi razpisa in predloga Komisije za podelitev priznanj Občine Pivka letos potrdil štiri predloge izjemnih skupin in posameznikov. Plakete Občine Pivka, ki sta jih ob tej priložnosti podelila predsednik Komisije za priznanja Boris Rebec in župan Robert Smrdelj, so prejeli skupina Ana Pupedan, prostovoljci skupine Bejž če uejdeš, Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka in podjetje Jata Emona d. o. o.. Kot je izpostavil pivški župan, so vsi letošnji občinski nagrajenci »velike tako rekoč pivške blagovne znamke, promotorji vrednot, ki jih gojimo pri nas doma: vrednot kulture, solidarnosti in pozitivnega pogleda na svet.«. Nagrajencem, ki jim je bilo v sklopu občinskega praznika namenjenih več iskrenih, bučnih in spoštljivih aplavzov, se iskreno zahvaljujemo in jim čestitamo ter tudi vnaprej želimo veliko uspehov! DKH Foto: Valter Leban PREJEMNIKI PLAKET OBČINE PIVKA ANA PUPEDAN Glasbeno skupino sestavljajo SIMON AVSEC (vokal, violina), BOŠTJAN POŽAR (kitara, klarinet), PETER ŽNIDARŠIČ (bas kitara) in MARKO DOLES (bobni). Zasedba, ki ostaja ista od samega začetka, je svojstvena po svojem glasbenem pristopu, po svoji različici Ante upedanten banda in po pevski različici Anadedemski pupevski pulpet. V petindvajsetih letih so fantje izdali pet albumov: Anje pupedanje (samozaložba, 1995), Ante prupagandni Balar (Vinilmanija, 1998), brez naslova (samozaložba, 2002), Na domači brjači (Radio Študent, 2010) ter skupaj z Janijem Kovačičem dvojni album Besne pesmi (Založba Radia Študent, 2017). Nekaj časa so ustvarjali tudi v lastni hišni produkciji, sodelovali in preizkusili so se tudi v gledališču, filmu in risankah. Najraje pa ostajajo pri svoji avtorski glasbi, mešanici različnih glasbenih zvrsti, ki jo poleg rocka odlikujejo ritmi, akordi, linije in rifi punka, jazza, reggea, hipijade in še bi se našlo. Zasedba je v vseh teh letih ustvarila lasten zvok, ki ga je pridobila tudi z izborom inštrumentov. Ta ji skupaj s kritičnimi in lucidnimi pa tudi šaljivimi besedili daje identiteto, kot jo ima le malo zasedb, saj ne stremi k vzorcem in se nikoli ne podreja. Ana Pupedan redno koncertira po Sloveniji, tudi v tujini in na ta način prispeva k prepoznavnosti in promociji občine Pivka. Prispevki iz občinske hiše BEJŠ ČE UEJDEŠ Člani, ki so sestavljali skupino, od prve humanitarne akcije pa do danes so oz. so bili: UROŠ FERJANČIČ, IZOK N. ČANČULA, MARKO ROUTAR, DARKO BUTINAR, ALEŠ ČESNIK, PETER PANGERC, PETER MAGAJNA, BRANKO JURCA, BOJAN NOVAK, SIMON ČRNAČ, SAŠO ČESNIK, ZDRAVKO ZAFRAN, MATEJ SOTLAR, SANDI JAKOVINA, PETER TOMŠIČ, PETER VODOPIVEC, JOŽE VODOPIVEC, IVAN MIHELČIČ, DANILO UKMAR, KLEMEN GRIL, ANDRAŽ POSCHL, UROŠ SIMČIČ, PAVEL BIZJAN, MARJAN ŠKVARČ, VELIMIR PERČIČ, KARMEN PAHOR, MATEJ VOLK, NEJC ŽITKO, TOMAŽ DOLES, MARKO DOLES, JANEZ DOLES, TONE TURŠIČ, LJUBO KAPELJ, PETER SODNIK in MIRAN ŽITKO. postavili streho na župnišču z učilnicami in temelje novi šoli. V šoli, za katero so prispevali tudi precejšen del denarja, otroci pridobivajo največje bogastvo – znanje. Leta 2008 so v Vietnamu pomagali zgraditi objekt za nastanitev prostovoljcev, ki pomagajo zdraviti gobavce, bolnišnici za gobavce pa so postavili streho. Ob ujmah v Sloveniji istega leta so postavili streho družini v Šempetru pri Gorici ter opremili stanovanje družini iz Železnikov. Tudi leta 2009 so izvedli tri akcije: postavili so streho šoli otroškega zavetišča v Limi v Peruju, v Petelinjah so pomagali obnoviti streho pogorelega objekta, invalidu v Trpčanah v občini Ilirska Bistrica so postavili dvigalo. Leta 2010 in 2011 so postavili Do sedaj so izvedli že 19 humanitarnih akcij s skupnim naslovom Streho nad glavo. Poslanstvo te skupine prostovoljcev je neposredna oblika pomoči. S prispevki, donacijami ali na druge načine zbranim denarjem nabavijo material, z lastnim prostovoljnim delom pa potrebnim pomoči pomagajo do svetlejšega jutri, toplega zavetja doma pod novo streho. Petindvajset prijateljev, ljudi različnih poklicev in znanj, je prvič strnilo svoje vrste v humanitarne namene ob tragičnih dogodkih v Posočju. Hvaležnost družine iz Drežniških Raven, ki so ji postavili streho, jih je spodbudila k temu, da je neposredna oblika pomoči postala njihovo poslanstvo. Drežniškim Ravnam so sledile Lože na Vipavskem, Novaki pri Cerknem, Čezsoča. Leta 2007 pa so prvič odšli na drug konec sveta. V San Pedru na Slonokoščeni obali so strehe v Kirgiziji, Ugandi in Selih pri Dobovi, leta 2012 ambulanto v begunskem taborišču za Tibetance v Nepalu. Leta 2013 so zgradili hišo družini na Kosovu, leta 2014 pa so zgradili betonsko streho na šoli v enem najrevnejših predelov v okolici Kalkute. Predlanskem so novo streho na šoli zgradili na Madagaskarju, lani pa so postavili streho na varni hiši za dekleta na Andamanskih otokih, ki jih je pred desetletjem prizadel cunami. Skupina Bejš če uejdeš se že pripravlja na odhod v Italijo, kjer bodo po svojih močeh pomagali prizadetim v več potresih. Člani skupine izkazujejo izjemno empatijo do sočloveka. S humanitarnimi akcijami so spremenili mnoga življenja. Prispevki iz občinske hiše DRUŠTVO ZA KRAJEVNO ZGODOVINO IN KULTURO LIPA PIVKA Društvo je z letošnjo izdajo zbornika Časi minevajo, spomini ostajajo obeležilo 20 let delovanja. Društvo je v tem času razgibalo in pomembno zaznamovalo kulturno življenje v občini Pivka. Društvo je ustanovil ERNEST MARGON, prvi predsednik društva, leta 2004 ga je nadomestila predsednica IRENA MARGON. Cilji društva so vseskozi ustvarjanje in soustvarjanje kulturnih dogodkov ter ohranjanje zgodovinskega spomina, dejstev, dogodkov in ljudi, ki so zaznamovali življenje v naših krajih. Društvo daje velik poudarek tudi ustvarjanju in delovanju mladine, ki ji društvo omogoča nabiranje znanj in izkušenj v nastopanju in vodenju prireditev. Mladi sodelujejo pri prireditvah za Miklavža in materinski dan, pri počitniških delavnicah, nastopajo z recitali in lutkami. Osrednji društveni dogodki so pogovori Pod lipo, kjer so domači javnosti predstavili več kot 40 eminentnih kulturnih ustvarjalcev, igralcev, pesnikov, pisateljev, zgodovinarjev … Ob 130. obletnici vseslovenskega tabora na Kalcu so izdali publikacijo Slovenska narodna zavest od zedinjene do samostojne Slovenije avtorja Davorina Krnela in nato še nekaj publikaciji in knjig. Sodelovali so pri pripravi razstav in postavljali lastne, organizirali so prireditve ob občinskem prazniku, vsako leto pripravijo slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku. Soorganizirajo tudi srečanja Šempetrcev, akcije Podarimo knjigo, v katerih knjigam iščejo dober dom, priljubljene so njihove čajanke v knjižnici, ob izdaji knjige o Kamniti križi na Pivki in v Košanski dolini so organizirali celo pohode. Naštevanje vseh dejavnosti bi bilo predolgo, vse pa so naštete in opisane v njihovi zadnji knjigi, omenjenem zborniku. JATA EMONA D. O. O. LJUBLJANA Podjetje je v občini Pivka prisotno nekaj več kot desetletje. S prevzemom deleža je postalo lastnik dobrih 57 odstotkov Pivke Perutninarstva d. d., posledično pa tudi Delamarisa. Konec leta 2006 se je Pivka d. d. zaradi prekrivanja programov in sinergij odločila del svoje proizvodnje in s tem del zaposlenih preseliti na Jato Emona. Takrat je bilo med delavci veliko bojazni pred mogočo izgubo zaposlitve in dvomov v resnost namere lastnika. Vendar noben delavec ni ostal brez dela. Še več, Jata Emona širi proizvodnjo in dodatno zaposluje, pri tem pa proizvodnjo in objekte ves čas posodablja. »Že prvo leto, pa čeprav smo bili nekateri zaposleni šele mesec dni,« so v obrazložitvi svojega predloga zapisali predlagatelji, zaposleni v pivškem delu Jate Emone, »smo poleg plače prejeli še božičnico in tako vsa leta do zdaj. Le v redkih gospodarskih družbah je plača redna, tako kot je pri nas, družba pa se na nas spomni tudi z darili ob večjih praznikih v letu.« Predlagatelji priznanja, 35 zaposlenih, so prepričani, da bo Jata Emona, ki je eden največjih vlagateljev v občini, tudi v prihodnje z vso resnostjo in dobrimi nameni vlagala v razvoj in ostala družbeno odgovorno podjetje. Njena zadnja donacija je bila na primer namenjena izdaji knjige Kamniti križi na Pivškem avtorja Božidarja Premrla. Kot potrjujejo zaposleni, so odnosi med vodstvom Jate in delavci na Pivškem pristni, spoštljivi in korektni, zahvala za vse to pa gre dr. BLAŽU UDOVIČU, direktorju perutninske proizvodnje, DRAGU KISILAKU, direktorju investicij in vzdrževanja, BARBARI KOLENKO, vodji programa perutninski repromaterial in direktorju družbe STOJANU HERGOUTHU. Foto: Valter Leban NA BUJAH ZAKLJUČEN PRVI ODSEK VODOVODA V SKLOPU PROJEKTA »OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU LJUBLJANICE – 1. sklop« V okviru projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice, ki se tudi v tem trenutku na območju Občine Pivka aktivno izvaja, je bil v preteklem mesecu na Bujah dokončan prvi odsek vodovoda (t.i. vodovod Buje II. in III. faza). V letu 2013 je Občina Pivka izvedla I. fazo, ko je bila vas Buje povezana z vodovodnim sistemom Malni – Pivka, v letu 2016-2017 pa se je v okviru projekta obnovilo tudi celoten sistem po vasi Buje in vodovod pripeljalo do objektov ob državni cesti skozi Vremsko dolino. V sklopu teh del je bilo zgrajenih 2200 metrov vodovodnega omrežja. Vrednost tega odseka je znašala nekaj več kot 660.000,00 € brez DDV. Izvajalec del je bil KOLEKTOR CPG d.d. iz Nove gorice oziroma njegov podizvajalec GINEX INTERNATIONAL d.o.o.. Izvedba vseh treh faz omenjenega projekta je 58–im prebivalcem pivške občine zagotovila pitno vodo, kar je nedvomno pomembna pridobitev glede na to, da je voda vir našega življenja in nepogrešljiv del našega vsakdana. Dan pred pivškim občinskim praznikom je na Bujah, v prisotnosti vaščanov, predstavnikov občine, izvajalcev del ter upravljavca vodovodnega sistema potekala tudi slovesnost, na kateri se je predstavilo projekt ter infrastrukturno pridobitev predalo namenu. Kulturni program, ki je ob tovrstnih priložnostih nepogrešljiva popestritev vzdušja, so sooblikovali domači glasbeniki in ustvarjalci. Prisotnim se je predstavila pevsko folklorna skupina NEJ DRUJE iz Suhorja ter otroci iz Buj, ki so zaigrali na svoja glasbila (Mitja, Andraž in Benjamin) ter uprizorili zabaven skeč (Jan in Urban). Sovaščane in ostale prisotne, ki so prisostvovali dogodku, je ob tej priložnosti nagovorila predsednica vaške skupnosti Buje Dragica Tomažič, ki je poudarila pomembnost kakovostne vodooskrbe v domačem naselju, medtem ko je župan Občine Pivka Robert Smrdelj izpostavil obsežnost ter zahtevnost omenjenega projekta, predvsem pa uspešen potek in izvedbo le-tega. Da bo zaključen projekt dobro služil svojemu namenu, je svoj blagoslov dodal domači župnik, gospod Zdenko Štrukelj. DKH Foto: Simon Avsec Prispevki iz občinske hiše Župan Občine Pivka Robert Smrdelj je v družbi predsednice vaške skupnosti, predstavnikov 10 izvajalca, direktorja podjetja Kovod Postojna, d.o.o., vodij projekta ter otrok s prerezom traku tudi uradno odprl prvi zaključen odsek novozgrajenega vodovoda. REKONSTRUKCIJA CESTE GORIČE.KAL Konec leta 2016 se je začela gradnja 2b faze rekonstrukcije ceste R3­622/6848 Goriče.Kal. Izvajalec del je CPK d. d. iz Kopra. Investitor del je Direkcija RS za infrastrukturo, Občina Pivka pa pri tej naložbi nastopa kot sofinancer. Vrednost vseh del znaša 454.953 evrov z DDV, od tega bo Občina Pivka prispevala 103.471 evrov. Predvidena je rekonstrukcija od uvoza v kompleks Pivka d. d. do že sedaj rekonstruirane ceste v naselju Kal. Predvidena je delna zapora ceste, promet bo urejen izmenično s semaforji. Na novo bo urejena javna razsvetljava, zgrajeni bodo pločniki in avtobusna postajališča. Obenem bodo zgrajeni optično omrežje in fekalna kanalizacija, na vrsto pa pride tudi zemeljska izvedba za prestavitev SN elektro omrežja. Rok dokončanja del je julij 2017. UREDITEV KOSOVELOVE ULICE Na Kosovelovi ulici oziroma na zemljišču ob njej sta se kraka občinskih cest uredila s frezancem, poskrbelo se je za manjkajočo javno razsvetljavo ter uredilo javne zelene površine v neposredni bližini otroškega igrišča. Končno podobo bo olepšala tudi hortikulturna ureditev. Delo so opravili delavci javnega podjetja Kovod Postojna, d. o. o. oziroma podizvajalci podjetja Karso Zaposlitveni center d. o. o. iz Pivke, ki zaposluje invalide, sodelovala pa sta tudi koncesionar na občinskih cestah Komus d. o. o. in vzdrževalec javne razsvetljave Elektro Primorska d. d. Stroški ureditve Kosovelove ulice so znašali 6.730 evrov brez DDV. UREDITEV BREŽINE OB KOLODVORSKI CESTI Neurejena brežina ob Kolodvorski cesti pri studencu oziroma opravilo podjetje Kovod Postojna s podizvajalcem, podjetjem Karso nasproti železniške postaje v Pivki kaže novo podobo, ta pa bo še Zaposlitveni center d. o. o. iz Pivke, ki zaposluje invalide. Strošek teh lepša po hortikulturni ureditvi. del je znašal 2.620 evrov brez DDV, načrtujemo pa še nadaljevanje del urejanja brežine v smeri do križišča z Radohovsko cesto. Pika na Naročili smo odstranitev dreves in grmovja, čiščenje podrasti, i ureditvi bo zasaditev zelenja ter namestitev javne urbane opreme . odvoz smeti in drugega tam odloženega materiala. Vsa ta dela je klopi in mizice. V KOŠANI UREJAMO IGRIŠČA IN PARKIRIŠČA V Dolnji Košani tik ob krajevni tabli, ki označuje naselje, torej med lokalno cesto Neverke–Košana in med bloki, dobiva pravo podobo novo igrišče. Na podlagi zasnove, ki jo je izdelalo podjetje ENERGETIKA B. B., Tomaž Biščak s. p. iz Postojne, se ureja del območja, ki je v lasti občine Pivka. Na njem je bilo v preteklosti nameščenega marsikaj, in sicer od lesenih barak in kupov raznega materiala do druge navlake, ki je kazila podobo kraja. Občina Pivka se je urejanju tega izpostavljenega območja v središču kraja lotila že pred leti. Najprej smo poskrbeli za odstranitev vse navlake, zadnja leta pa poskrbeli za redno vzdrževali zelene površine in obsekavanje vej mogočnih dreves. Letos pa Občina Pivka investira v zaključno fazo urejanja. Vzdolž ceste je že zasajen lipov drevored. Polovično košarkarsko igrišče že ima novo asfaltno prevleko in je delno ograjeno. Tudi parkirišče z asfaltiranim dovozom je že urejeno. Na območju, kjer bodo postavljena igrala, pa že lepo poganja trava, ki ji je nestanovitno vreme med prvomajskimi prazniki očitno ravno prav ugajalo. V maju bodo izvedena še zaključna dela na igrišču. Postavljen bo koš, zarisane bodo črte in vgrajeno bo žično pletivo na ograji. Postavljena bodo tudi otroška igrala. Gradbena dela izvaja podjetje Besim Hajdari s. p. iz Postojne, igrala pa bo dobavilo in vgradilo podjetje Euromix d. o. o. iz Sela pri Ajdovščini. Celotna vrednost naložbe znaša z DDV-jem 40 tisoč evrov. Tekst in foto: Občina Pivka V aprilu je pomemben dogodek s področja zaposlovanja, aktualne teme, s katero se marsikdo izmed nas na svoji poklicni poti sreča vsaj enkrat ali večkrat, med drugim potekal tudi v Pivki. Območna služba Zavoda RS za zaposlovanje Koper je namreč v Krpanovem domu priredila zaposlitveni sejem, ki je priložnost za vzpostavitev novega ali še tesnejšega sodelovanja in povezovanja različnih akterjev na trgu dela. Na sejmu, katerega del sta bila tudi dva zanimiva dogodka, in sicer posvet o spodbujanju zaposlovanja starejših ter predstavitev storitev Večgeneracijskega centra, so se predstavili predvsem lokalni delodajalci, ki zaposlujejo v orodjarstvu in proizvodnih dejavnostih. Obiskovalcem so svoje potrebe po kadrih in dejavnostih predstavili, obenem pa bili na voljo tudi za vsa pojasnila in informacije, predstavniki podjetij skupine Oro, Kolektor, Delamaris, Pivka, Tajfun Liv ter zaposlitvene agencije. Posveta o spodbujanju zaposlovanja starejših, katerega poudarek je bila razprava o stanju na trgu dela ter učinkovitosti ukrepov za spodbujanje zaposlovanja te starostne skupine, se je udeležil tudi župan Občine Pivka Robert Smrdelj, ki je izrazil zadovoljstvo ob organizaciji tega dogodka ravno v Pivki in se v svojem nagovoru neposredno dotaknil tudi obravnavane tematike, zaposlovanja DHK Foto: Občina Pivka starejših, ki jih je na trgu dela vse več. NEPOVRATNA SREDSTVA ZA NAPRAVE ZA SAMOOSKRBO Z ELEKTRIČNO ENERGIJO V mesecu aprilu je Eko sklad objavil nov javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naprave za samooskrbo z električno energijo, ki električno energijo proizvajajo z izrabo sončne energije in imajo nazivno električno moč največ 11 kVA. Pa poglejmo, kaj sploh pomeni samooskrba z električno energijo – oz. v vsakdanjem žargonu net metering. To je poslovni model oziroma mehanizem, ki temelji na kompenzaciji proizvedene energije s porabljeno. Proizvajalec, ki proizvaja električno energijo uporablja omrežje kot hranilnik energije. V času ko proizvodnja presega porabo viške oddaja v omrežje, te viške potem jemlje iz omrežja v času ko jih rabi za svoje potrebe. Poračun energije se izvede na letnem nivoju. Presežki energije na letnem nivoju ostanejo v omrežju, večjo porabo energije od proizvedene pa doplačamo po običajni ceni. Takšen model se uporablja že po vsej Evropi, od 15.1.2016 pa je možnost postavitve sončne elektrarne za neto meritve tudi v Sloveniji. Sprejeta je bila namreč Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije. Višina nepovratne finančne spodbude znaša do 20 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 180,00 EUR za 1 kVA inštalirane nazivne električne moči naprave za samooskrbo z električno energijo, in sicer za največ 11 kVA nazivne električne moči naprave. Seveda imajo občani poleg finančne spodbude možnost pridobitve tudi ugodnega kredita za isto naložbo. Sistem je primeren za vse vrste obnovljivih virov energije, za proizvodne naprave katerih moč ne presega moči električnega priključka posameznega objekta (stavbe), kjer je naprava nameščena, se pa najhitreje uveljavlja v primeru sončnih elektrarn (SE). Po izjemno hitri rasti sončnih elektrarn tako v Sloveniji kot tudi v nekaterih drugih državah Evrope, kjer so bile za to namenjene državne finančne podpore, se je z ukinitvijo podpor izjemna rast SE ustavila, tako proizvajalci in dobavitelji tovrstne opreme danes vidijo možnost za ponovno rast gradnje SE predvsem v tem, da se bo pričela vgradnja SE na strehe stanovanjskih hiš. Posameznik bi na streho svoje hiše lahko vgradil SE (ali drugo napravo na OVE), ki nebi presegala moči obstoječega električnega priključka. Za take naprave oziroma njihovo vključitev v omrežje so pripravljeni poenostavljeni administrativni postopki. Naprava naj bi bila v omrežje priključena preko ene dvosmerne merilne naprave (dvosmernega števca), ki naj bi se uporabljala tako za objekt kot za napravo na OVE. (EZ-1), ki govori o naprednih merilnih sistemih, ki omogočajo obračunavanje po dejanski porabi in uporabi novih načinov obračunavanja. Elektrarna naj bi predstavljala samooskrbni model, praktično naj bi to pomenilo, če bo letna proizvodnja enaka letni porabi potem lastnik ne bi imel nobenega stroška za električno energijo razen mesečnega stroška za priključno moč in dela omrežnine. Poleg tega je zelo pomembno, da je v primeru net meteringa lastnik lahko fizična oseba in za to ne potrebuje registrirane poslovne dejavnosti, ker energije ne prodaja ampak jo zagotavlja le za svojo stavbo, morebitne viške na letnem nivoju pa v Naprava za samooskrbo z električno energijo mora biti nameščena na stavbi, ki je zgrajena na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja oziroma ima uporabno dovoljenje, lahko pa je nameščena tudi na pomožnem, enostavnem ali nezahtevnem objektu, ki se nahaja ob stavbi in je zgrajen v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve objektov. Naložba, za katero bo dodeljena nepovratna finančna spodbuda, mora biti izvedena skladno z Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 97/15) in pravilnikom ter vsemi drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje. Na javnem pozivu lahko sodeluje vsaka fizična oseba (občan), ki je investitor in lastnik ali solastnik nepremičnine, imetnik stavbne pravice, družinski član ali najemnik nepremičnine. Vlagatelji se lahko prijavijo na javni poziv od dneva objave v Uradnem listu, do objave zaključka javnega poziva v Uradnem listu Republike Slovenije. omrežje podari. Svetovalna pisarna ENSVET Pivka RIBE DELAMARIS Z BOGATO TRADICIJO IN VISOKO KAKOVOSTJO ZDAJ POVEZUJE ENOTNA NOVA PODOBA V letošnjem letu se bodo izdelki Delamaris predstavljali v novi embalaži. Celotno paleto že pripravljenih ribjih jedi, edinega slovenskega proizvajalca tovrstnih izdelkov, bo odslej povezovala sveža poenotena podoba. Nova embalaža bo na policah trgovin v prvem polletju 2017. Po zaključku gradnje – vlaganje v razvoj blagovne znamke Proizvodnja Delamaris je že od leta 2014 v novo zgrajenih poslovnih prostorih na Kalu pri Pivki. Nova zgradba omogoča obstoj in nadaljevanje proizvodnje ribjih izdelkov in njen razvoj. Po zaključeni prenovi stavbe in tehnologije je podjetje pričelo z investicijo v blagovno znamko; razvoj novih izdelkov in prenovo embalaže. »Verjamemo v kakovostne izdelke Delamaris. Blagovna znamka ima potencial, ki ga želimo ohranjati in razvijati,« je ob lastniškem prevzemu družbe Delamaris pred osmimi leti povedal direktor mag. Janez Rebec. Boljše informiranje potrošnikov o prednostih izdelkov se pričenja ob nastopu prvih prenovljenih embalaž na policah trgovin. »V poplavi različnih izdelkov z vsega sveta Delamaris izstopa v kakovosti in okusu. Zato naj bo prepoznavna tudi embalaža. S sloganom »Odlična riba, vedno pri roki« želimo naše okusne ribje dobrote povezati v celoto in jih predstaviti tudi mlajšim generacijam,« še dodaja mag. Janez Rebec. Prepoznavni elementi ostajajo enaki Izdelke Delamaris mnogi kupujejo že vse življenje. Prepoznavajo jih številne generacije. Novo embalažo so zato razvili v sodelovanju s potrošniki. Ob prenovi še bolj izpostavljajo logo Delamaris z letnico začetka tradicije na slovenskem 1879. S ponosom na bogato zgodovino ohranjajo vse pomembne elemente: logotip, krivuljo, ilustracijo ribice ter imena in barve tradicionalnih izdelkov. Na izdelkih ostaja tudi tipična krivulja, ki je dobila mehkejše in modernejše obline. Osnovne barvne kombinacije tradicionalnih izdelkov, po katerih najraje posegajo domači in tuji potrošniki, ostajajo enake: Weekend je črno-rumen; Izola brand pa rdeče-rumena. Posamezne embalaže izdelkov Delamaris so se spreminjale skozi vso zgodovino in so bile na trgih različne. Na pločevinkah so bili številni napisi in ilustracije različnih vrst in oblik pisav ter pomembni poudarki posameznega časa kot npr. narisan priložen ključek za odpiranje, različne prednosti ribe in njene uporabe ter drugo. Prepoznavni elementi rib z zelenjavo, kot so krivulja, barve in imena izdelkov, so bili stalnica in ostajajo enaki tudi v prihodnje. Skupna modra nit vseh izdelkov je vesela ribica Delamaris Že pripravljene ribje dobrote so bile doslej v različnih barvah embalaž, zato so se v ponudbi drugih izdelkov na policah porazgubile. Z belo nevtralno barvo . smo jih povezali v celoto ter dobili enotno in konsistentno zunanjo podobo. Različne ribe z zelenjavo, sardine, fileti skuše, tune in paštete bodo odslej imele skupno modro nit z veselo ribico. Po vrsti rib in okusu jih ločujemo z barvami in ilustracijami. Skuše prepoznamo po rumeni barvni obrobi, sardine so svetlo modre, tune pa temno modre. Znan okus tradicionalnih jedi ostaja nespremenjen Skuše, sardine in tune so izdelane po tradicionalnih postopkih. Za vse je značilna visoka kakovost ribe in zelenjave, ki ni zamrznjena, temveč pripravljena po posebnem postopku fermentacije, s čimer se razlikuje od drugih sorodnih izdelkov. Vsi izdelki Delamaris so brez konzervansov, pa tudi brez umetnih barvil in ojačevalcev okusa. Njihova trajnost je podaljšana izključno zaradi termične obdelave. Tako pripravljene jedi imajo daljši rok uporabe. Razvoj novih okusov Poleg tradicionalnih okusov v Delamarisu razvijamo tudi nove izdelke, s katerimi se približujemo vsem, ki bi kljub pomanjkanju časa radi uživali kakovosten obrok. Med novimi okusi je skušina pašteta Izola brand. Pripravljena je izključno iz ribe in zelenjave. S tem se pridružuje družini paštet Delamaris, ki so prav vse brez kakršnih koli aditivov oz. konzervansov in ojačevalcev okusa, s čimer se paštete Delamaris razlikujejo od konkurence. Nova je tudi vrsta embalaže Ob spremembi pakiranja se postopoma izogibamo tudi dvojni embalaži. Namesto dodanega kartona bo potiskana že konzerva. Že v preteklem letu smo investirali v novo tehnologijo pakiranja. Ribje jedi pakirajo v sodobno aluminijsko embalažo, ki se lažje odpira in je v primerjavi s pločevino lažja. Nova konzerva s premazom brez BPA, ohranja kakovost hrane nespremenjeno. S poenoteno podobo utrjujemo svojo vodilno pozicijo na področju skuš na slovenskem trgu in si utiramo pot na tuje trge Delamaris je priznana blagovna znamka na več kot 23-ih trgih po svetu. Poleg Slovenije ima Delamaris velik delež prodaje (40 %) na avstrijskem trgu, kjer je kot najpomembnejši dobavitelj skuš z zelenjavo prisoten že 40 let. Delamaris je edini slovenski ponudnik pripravljenih ribjih jedi. Z modernim dizajnom embalaže želi Delamaris okrepiti položaj na obstoječih trgih in uspešno vstopiti na nove. Trend v prehrani so že pripravljene, a zdrave jedi Ribe so bogate z omega 3 maščobnimi kislinami, zato bi jih na naš jedilnik morali vključiti pogosteje. Že pripravljene ribe, paštete ali ribe z zelenjavo Delamaris so praktičen, okusen in zdrav obrok za vse generacije. Ne vsebujejo niti glutena. Zanje ne potrebujemo hladilnika, lahko jih uživamo samostojno ali kot dodatek testeninam, rižu in drugim jedem. Pivka d. d. Gospodarstvo in kmetijstvo PIŠČANČJE MESO JE ODLIČNA POPESTRITEV ZA ŽAR Piščančji čevapčiči, pleskavice in nabodala Pivka so med najbolj prodajanimi v Sloveniji Pivka perutninarstvo nudi za žar široko paleto mesa in izdelkov: sveže pakirano in začinjeno meso, hrenovke za žar in piščančje hrenovke brez ovoja, piščančje čevapčiče, pleskavice in nabodala ter mini filetine ter perutničke. Po raziskavi družbe Nielsen so piščančji čevapčiči, pleskavice in nabodala Pivka med najbolj prodajanimi v Sloveniji.* Ljubitelji piščančjega mesa prisegajo na nabodala Pivka, kjer je piščančje meso z dodatki paprike rahlo soljeno in tako že pripravljeno za pečenje. Odlična popestritev jedi na žaru na jasi ali v objemu doma so tudi piščančji čevapčiči in pleskavice Pivka. Narejeni so iz 100 % piščančjega mesa in začinjeni z izbranimi začimbami. Ker so odličnega okusa ter BREZ umetnih barvil, BREZ ojačevalcev okusa ter BREZ fosfatov, so med podobnimi izdelki najbolj prodajani v Sloveniji.* Piščančje meso Pivka je vir antioksidanta selen in ima certifikat Višja kakovost ter certifikat Izbrana kakovost. Peka zahteva koncentracijo in čas. Uspeh bo zagotovljen, če bomo uporabili preverjeno in kakovostno meso lokalnega izvora. Priprava piščančjih čevapčičev je tudi hitra. Iz embalaže jih vzamemo skupaj s priloženim papirjem, jih položimo na žar ter šele nato odstranimo papir. Popečemo jih z obeh strani in nato čevapčiče ločimo. Pečemo jih lahko na žaru ali v ponvi. Nabodalca Pivka lahko po okusu še dodatno mariniramo ali jim dodamo drugo zelenjavo oz. sadje. Kdaj se vam zdi da je bilo najtežje, oziroma, so bila kakšna obdobja boljša ali slabša, kako ste se spopadli s tem? Če nas kdo vpraša, kdaj so bila v teh 25- ih letih najboljša ali najtežja obdobja, je dejansko težko odgovoriti. Vedno je potrebno trdo delati, pa čeprav se razmere na trgu zelo spreminjajo. In verjamem, da je bilo ravno tako tudi davnega leta 1930. A ves trud in trdo delo poplača zadovoljen obraz našega kupca, ki z nasmehom stopi iz naše trgovine in se vedno znova vrača. Dvakrat mesečno o naši ponudbi obveščamo tudi z reklamnimi letaki, ki jih prejmejo vsa gospodinjstva Pivke in okolice. A od vseh reklam je najpomembnejše ustno sporočilo – to, kar si ljudje povedo med seboj. Poleg klasične »prodaje« radi poskrbite za kupce tudi drugače, kajneda? Z veseljem poskrbimo, da se naša stranka izkaže kot dober gostitelj in gostom ponosno postavi na mizo lično pripravljen narezek iz najboljših sestavin, pripravljen v naši trgovini. Zraven pa postreže še z eno od šestih sort odličnega točenega vina, ki jih nudimo pri nas. Tako se med gosti vedno najde kdo, ki je nad našimi storitvami navdušen, in jih prej kot slej naroči tudi za svoje potrebe. No, od tisti začetkov brez delovnih izkušenj, kot pravite, pa se je do današnjih dni marsikaj spremenilo… zdi se, da ste v trgovini Hrastje dobra ekipa! Da, rada bi poudarila, da so za velik del naše zgodbe zaslužne tudi naše prodajalke. S svojo pripadnostjo in požrtvovalnostjo, marljivostjo in z dušo opravljajo svoj poklic, za kar se jim ob tej priložnosti lepo zahvaljujemo. Zanimivo je tudi pogledati na valute, ki so se menjale skozi čas, kajne? Trgovina je v teh osemdesetih letih poslovala kar s petimi različnimi valutami : italijanske lire, jugo lire, dinar, slovenski boni, slovenski tolarji in in danes euro. Ob 80. obletnici obstoja trgovine Hrastje smo na kratko preleteli našo zgodbo. Upamo, da bomo čez naslednjih 80 let v Pivškem listu zopet brali, kaj je novega in koliko valut se je zamenjalo. Najlepša hvala za pogovor, iskrene čestitke ob častitljivi obletnici in še veliko število uspešnih let vam želimo, v takšni ali drugačni valuti. Silvo Čelhar Občina Pivka, z večjim naseljem Pivka, ob istoimenski reki, ki je zahodni krak reke sedmerih imen, je turistične potenciale začela prepoznavati in beležiti ob svoji samostojnosti, ob reformi lokalne samouprave, ko se je občina Postojna razdelila na pivško in postojnsko v letu 1994. Pred tem je Pivka nastopala kot območje, katerega razvoj je krojila izgradnja južne železnice od 2. polovice 19. stoletja dalje. Z razmahom industrije postane industrijsko središče s pretežno lesnopredelovalno in živilsko industrijo ter majhnimi kmetijami, ki so ohranjale podeželski izgled pokrajine. Ves čas pa je območje zaznamovala prisotnost vojaške dejavnosti; vse od italijanskih bunkerjev v naselju, jugoslovanske armade in še delujoče enote slovenske vojske. Dediščina jugoslovanske vojske je bila nato s pogumnimi odločitvami in trdim delom nadgrajena v danes uspešen turistični produkt t.i. Park vojaške zgodovine s preko 40.000 obiskovalci letno. Gre za največji muzejski kompleks v Slovenji, ki zavzema območje starih italijanskih kasarn v Pivki in z bogato zbirko vojaške tehnične dediščine ter novo razstavo posvečeno osamosvojitveni vojni Republike Slovenije vsako leto beleži rast obiskovalcev. V mesecu septembru, ob praznovanju ustanovitve muzeja, vsako leto pripravijo pester Festival vojaške zgodovine. Pivško je tudi kraška pokrajina z izrazitimi kraškimi pojavi. Pod grebenom Javornikov se ob večjem deževju pojavi kar 17 t.i. Pivških presihajočih jezer, ki si jih lahko tudi v mesecih ko jezer ni, ogledamo v Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer v Slovenski vasi pri Pivki. Ekomuzej deluje kot vstopna točka v najmlajše slovensko zavarovano območje, leta 2014 ustanovljen Krajinski park Pivška presihajoča jezera. Območje parka, gozdnata, redko poseljena in kraška pokrajina, s prevladujočim ekološkim kmetijstvom ljubiteljem narave ponuja marsikaj: urejene poti za pohodnike in kolesarje,slikovite prizore za fotografe, opazovanje velikih zveri… Predstavljena turistična produkta sta osrednja nosilca razvoja turizma v občini, s katerima upravlja Javni zavod za upravljanje dediščine in turizem Pivka. Poleg naštetega pa je v občini prisotna tudi ponudba turizma na kmetiji in ponudnikov ekoloških pridelkov in izdelkov, predstavljena kamnoseška tradicija na Kalu, kjer deluje tudi Zavod Šobčeva domačija s pestro ponudbo etnoloških vsebin. Pivko z Notranjsko povezuje 91 km dolga krožna Velika Krpanova pot, ki predstavlja izziv kolesarjem in je zanimiv tridnevni treking za pohodnike. Iz vrha Sveta Trojica se nam odpira razgled na Pivško dolino, presihajoča jezera, Notranjsko, Nanos in Alpe. Vzpon na Vremščico pa omogoča pogled na morje in v maju vonj po narcisah. Mogočen razgled ponuja tudi Šilentabor na južnem delu občine, kjer je nekoč stal mogočen protiturški tabor na Slovenskem, ob vasi pa stoji cerkev sv. Martina s poslikavami iz 15. stoletja. Pivka danes ni več zgolj prehodno območje popotnikov na poti na morje. Postaja vse bolj samostojna turistična destinacija, ki skupaj s še petimi občinami gradi mozaik regionalne turistične destinacije »Zeleni kras«. Občina Pivka Foto: Branko Česnik ureditev kompleksa Park vojaške zgodovine. Park je v letu 2016 obiskalo 41.280 obiskovalcev, kar je 25 odstotkov več kot leta 2015. Trend rasti obiska se je pokazal tako v prihodu individualnih obiskovalcev kot tudi na nivoju organiziranih skupin. V letu 2016 si je namreč Park vojaške zgodovine ogledalo 449 organiziranih skupin, kar je dobrih 33 odstotkov več kot leta 2015. Izmed vseh organiziranih skupin so v porastu zlasti šolske skupine, ki jih je bilo v letu 2016 dobrih 53 odstotkov več kot v prejšnjem letu. Med pomembnejšimi pridobitvami Parka v preteklem letu velja izpostaviti nemško vojaško lokomotivo, ki je po podpisu sporazuma s Slovenskimi železnicami v maju prispela v Pivko. Zahtevna obnova je stekla konec poletja in je bila v grobem zaključena pred zimo, nadaljuje pa se z obnovo detajlov. V letošnjem letu bo lokomotiva s pomočjo Slovenskih železnic dopolnjena še z dvema vagonoma iz istega obdobja, tako da bo celotna kompozicija prezentirana kot nemški vojaški transport iz druge svetovne vojne. Pomembna pridobitev iz preteklega leta je tudi razstava Lokostrelstvo . od prvobitnosti do prestiža, ki pomembno dopolnjuje muzejsko ponudbo Parka vojaške zgodovine, ki je s tem postal edini vojaški muzej, kjer je mogoče videti od prazgodovinskega loka do vojaške lokomotive, letal in podmornice. Park je tudi v novo turistično sezono zakorakal optimistično, saj je imel v prvih treh mesecih 25 odstotkov več gostov kot v enakem obdobju lani. Sezona se je začela s spomladanskim sklopom dogodkov, ki je obiskovalcem ponudil širok nabor zanimivih tematik in vsebin (Podmorničarski vikend, Srečanje lastnikov avtodomov, Pohod po krožni poti …). V Parku se trenutno pripravlja razstava o padlih ameriških letalih med drugo svetovno vojno. Razstava, ki bo kot nova stalna razstava predvidoma odprta v prvi polovici junija, bo združevala tako podatke kot eksponate javnih institucij in zasebnih zbirk v celovit prikaz tega zgodovinskega dogajanja. Ob podpori Veleposlaništva ZDA bo postavljen tudi infomat, kjer bodo zbrani vsi podatki o padlih ameriških letalih na Slovenskem. Podpis dogovora je mali a pomemben korak v prid promocije skupne kulturne dediščine v duhu evropske odprtosti in sodelovanja. slovenskih filmskih igralcev v Divači • Tolminski muzej • Park vojaške zgodovine Pivka • Notranjski muzej Postojna • Goriški muzej • Obalne galerije Piran • Pilonova galerija Ajdovščina OBISK ČLANOV ODBORA ZA KULTURO DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE Park vojaške zgodovine so zadnji marčevski dan obiskali člani Odbora za kulturo Državnega zbora Republike Slovenije in državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Damijana Pečnik. Sprejela sta jih župan Občine Pivka Robert Smrdelj in direktor Zavoda za turizem Pivka mag. Janko Boštjančič. Po predstavitvi razvoja Parka vojaške zgodovine v zadnjih desetih letih so si člani z zanimanjem ogledali še muzejske zbirke in razstave Parka vojaške zgodovine ter se seznanili z načrti za prihodnost. Tekst in foto: Park vojaške zgodovine V Parku vojaške zgodovine so tudi v letošnjem aprilu pripravili že vsakoletni tradicionalni Podmorničarski vikend, s katerim so obeležili 6. obletnico prihoda diverzantske podmornice P-913 Zeta iz Črne Gore in se spomnili generacij slovenskih podmorničarjev, ki so bili v jugoslovanski vojni mornarici nadpovprečno zastopani. Pri izvedbi dogodka so sodelovali nekdanji podmorničarji iz Društva Podmorničar, ki so ob tej priložnosti prevzeli vodenja po podmorničarski razstavi in po notranjosti podmornice. Dogodek je med obiskovalci sprožil precej zanimanja, saj so lahko iz ust prekaljenih morskih volkov izvedeli marsikaj novega o življenju in delu podmorničarjev na podmornicah pod morsko gladino in se podrobneje seznanili z značilnostmi podmornice, ki predstavlja izjemen primer vojaške tehnične dediščine. Park vojaške zgodovine Pivka Foto: Simon Avsec Foto: Park vojaške zgodovine Po koncu zabavne avanture lepo povabljeni tudi na okrepčilo in rojstnodnevno torto v Kantino Pivka. Za več informacij in ponudbo pokličite na 031 775 002 ali pišite na info@parkvojaskezgodovine.si. IZMENJAVA SEMEN IN ZNANJA Mednarodni dan voda – 22. marec, je organizacija Združenih narodov razglasila leta 1993, in sicer z namenom, da bi opozorila svetovno javnost na pomen vodnih virov in nujnost dobrega gospodarjenja z njimi. Letošnje geslo Ne uničujmo voda! je namenjeno zmanjšanju odpadnih voda in njihovi ponovni uporabi. Trajnostni razvojni cilj OZN je do leta 2030 izboljšati kakovost vode z zmanjšanjem onesnaževanja, preprečevanjem odmetavanja odpadkov ter omejitvijo izpustov nevarnih kemikalij in drugih snovi. Foto: osebni arhiv pomembno je pravilno gospodarjenje ter varovanje tega naravnega vira. Kraški vodonosniki imajo zaradi plitve prsti, ki omogoča hitro odtekanje vode v podzemlje majhne samočistilne sposobnosti. Zelo občutljivi so tudi na vse vire onesnaženja (industrija, individualne hiše z grezničnim sistemom, promet, vojaška vadbišča, intenzivno gnojenje travnikov in divja odlagališča v breznih ter vrtačah), ki zaradi prepletene mreže kraškega odtoka v vse smeri Večer smo preživeli v družbi domačina, prizadene veliko območje in veliko ljudi. In prav na tem, ranljivem kraškem svetu, so najbolj geografa in profesorja na Oddelku za donosni viri pitne vode (npr. tudi naša Malenščica), ki oskrbujejo približno 50 % slovenskega geografijo Fakultete za humanistične prebivalstva. Zato je nujno, da se vsi prebivalci zavedamo ranljivosti vode pod nami in študije v Kopru, dr. Gregorja Kovačiča, ki se varstveno postopamo, da bo kvalitetnejša in zdrava tudi naša voda iz pip. raziskovalno ukvarja s kraško hidrologijo. V predavanju, naslovljenem Kraški vodni viri Poučno predavanje je spodbudilo zanimivo razpravo med udeleženci, ki so izrazili skrb, . ranljivost in varovanje, je predstavil sistem obenem pa odločeno pritrdili, da bodo pripomogli k varovanju kraških vodonosnikov z pretakanja vode na krasu, samočistilne lastno smotrno rabo in z ozaveščanjem drugih o pomenu varovanja kraških virov. sposobnosti naše vode, potencialne onesnaževalce in poudarjal, kako KPPPJ Foto: Uroš Stepišnik V začetku aprila je v Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer predaval geograf, krasoslovec in geomorfolog iz Oddelka za geografijo Ljubljanske filozofske fakultete, izr. prof. dr. Uroš Stepišnik. V predavanju »Kako so nastala Pivška presihajoča jezera« je udeležencem predstavil najnovejše rezultate triletnih raziskav, ko je s pomočjo novih orodij raziskoval kraško površje in dna jezerskih kotanj. Rezultati teh raziskav bodo v kratkem izšli v avtorjevi monografiji. S pomočjo geografskih informacijskih sistemov in drugih orodij je podrobno pregledal površje celotne Pivške kotline. Ugotovil je, da v zaledju jezer najdemo veliko podobnih kotanj, vendar le-te niso ojezerjene. S pomočjo t.i. geoelektrične analize tal je ugotovil, da se naša jezera razlikujejo po globini ilovnate zapolnitve v dnu jezera in obodu kotanje, kar priča o tem, da so jezera tudi drugače nastajala. Od ostalih jezer se ločita Petelinjsko in Palško jezero, ki sta, poleg velikosti, drugačna zaradi plitve ilovnate zapolnitve v dnu (do 5 m) in postopnega, manj izrazitega dviga do roba kotanje. Kot ugotavlja Stepišnik, gre za kotanje med t.i. kopastimi vrhovi, kar po krasoslovni terminologiji imenujemo »cockpiti« po podobnih oblikah na Jamajki. Ilovnata zapolnitev je pri drugih jezerih bistveno večja, tudi več kot 25 m, drugačni so robovi kotanje, ki so izrazito ostri ter kotanje so bolj okrogle oblike. Oblika teh jezer in njihova zgradba se približa pojavu udornic. Po mnenju predavatelja je območje Pivških presihajočih jezer preplet zanimivih kraških pojavov na nizkem krasu, kar ponuja še veliko možnosti za raziskave, s katerimi že nadaljuje. Mi pa se veselimo novih zanimivih odkritij. KPPPJ VABLJENI K SODELOVANJU V FOTOGRAFSKEM NATEČAJU 15. marca se je odprl fotografski natečaj pod naslovom »PIVŠKA PRESIHAJOČA JEZERA 2017«. Natečaj razpisujeta Krajinski park Pivška presihajoča jezera in Fotoklub SUŠEC Ilirska Bistrica. Rok za oddajo fotografij je 30.6.2017. Fotografije ne smejo biti posnete pred 1. 1. 2016. Celotno besedilo natečaja pa je objavljeno na spletni strani: www. pivskajezera.si. Fotografije bo ocenjevala tričlanska strokovna komisija v sestavi: Marjan Artnak, Stanko Lovrič in Zdravko Turk. Najboljše tri fotografije bodo prejele denarno nagrado, nagrajen pa bo tudi najboljši fotograf natečaja, ki bo s sodelujočimi fotografijami prejel največ točk. Nagrade bodo podeljene na zaključni prireditvi v Krpanovem domu v Pivki, ki bo v septembru, ko bo potekala tudi otvoritev razstave izbranih sodelujočih fotografij. KPPPJ PESTRA BIODIVERZITETA – zakaj prav tu in zakaj je tako pomembna? Po mnenju biološke stroke je Slovenija vroča točka biotske raznovrstnosti v Evropi. Naša majhna država, ki pokriva komaj 0,004 odstotka zemeljskega površja, nudi dom več kot 2 % vseh znanih kopenskih in živalskih vrst. Razloge za to najdemo v legi. Slovenija namreč leži na stiku štirih biogeografskih enot; panonske, alpske, dinarske in mediteranske treh podnebnih tipov; celinskega, gorskega in mediteranskega podnebja. Pestrost pa je zaznamovana tudi z razgibanim reliefom in zanimivo kamninsko zgradbo: to povzroča veliko raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst ter z velikim številom vrst tudi stabilnost ekosistema. Našteti naravni dejavniki z ekstenzivno preteklo kmetijsko rabo so pripomogli k visoki biotski pestrosti tudi na območju Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera. Zakaj je BIODIVERZITETA tako pomembna? Velika biotska pestrost ali velika pestrost rastlinskih in živalskih vrst povečuje produktivnost ekosistema, z veliko biodiverziteto je uspešnejši boj proti invazivnim vrstam, zaradi večjega nabora vrst pa je tudi ekosistem bolj stabilen. Zakaj pa je pomembna ZAME? Rastline in živali nam s svojo prisotnostjo v naravi nudijo različne ekosistemske usluge - proizvajajo kisik in porabljajo ogljikov dioksid, vežejo in razgrajujejo snovi, ki onesnažujejo okolje, čistijo zrak in vodo, varujejo pred poplavami, s koreninami rastline utrjujejo tla in zadržujejo prst ter tako varujejo pred erozijo oz. Odnašanjem materiala, zagotavljajo nam hrano, rodovitna prst pa je posledica delovanja in odmiranja živih bitij. Ne nazadnje pa je narava tudi prostor rekreacije, kjer se sprostimo, in tako močno vpliva na psihično in fizično zdravje ljudi. Pa naj za boljši prikaz, kako je v naravi vse povezano in soodvisno, povzamemo iz zapisov Zavoda RS za varstvo narave, ki v eni od strokovnih del tako osmisli obstoj tudi tistih majcenih prebivalcev tega planeta: metulji, hrošči, polži in druge drobne žuželke v prsti so resda majhni, pa vendar nepogrešljivi sestavni delci človekovega življenjskega prostora, katerega naloga je ohranjanje ravnovesja, moč obnavljanja, čiščenja in rasti, kar omogoča človeku obstoj. Žuželke oprašujejo naše pridelke, vodno rastlinje in prebivalci voda (polži, vrtinčarji, rakci in drugi mali organizmi) ohranjajo samočistilno moč naših rek, jezer. Kaj pa hrošči? No, ti pa morajo biti hrana pticam, netopirjem, ki skrbijo za to, da se ne bodo neprijetne in mogoče škodljive žuželke preveč razmnožile. Opisan preplet odnosov med organizmi na vseh ravneh sestavlja trdno ogrodje piramide, na vrhu katere stoji blagostanje človeka. Katere so glavne grožnje biodiverziteti? Z uničevanjem habitatov in spreminjanjem rabe tal (izsekavanje, pozidava, intenzivno kmetijstvo itd.) človek manjšuje biodiverziteto v naravi. Problem je tudi vnašanje tujerodnih, invazivnih vrst, s čimer izpodrivamo domače, avtohtone vrste, ki so našim naravnim razmeram najbolje prilagojene. Kmetijstvo, ki je z ohranjanjem kulturne krajine resda pomembno pripomoglo k pestri biodiverziti, pa danes z monokulturami ter intenzivirano rabo iromaši habitate. Narava je v zgodovini Zemlje doživela velika izumrtja, uničenja in ponovna "rojstva" in to so naravni cikli, ki se ponavljajo. In zavedajmo se, obstoj narave ni odvisen od človeka, je pa obstoj človeka ODVISEN LE od narave. Tudi zato je OZN leta 1993 razglasil 22. maj za mednarodni dan biotske raznovrstnosti. Dan, ki je namenjen ozaveščanju javnosti o pomembnosti biotske pestrosti za naše življenje, je vsako leto posvečen določeni temi. Letošnja tema je biodiverziteta in trajnostni turizem. Eva Šabec, Lokalni pospeševalni center Pivka Foto: Erika Kovačič Foto: Peter Truskinger V aprilu je minilo sedem let od prve največje okoljevarstvene prostovoljske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, v kateri je sodelovalo okoli 270.000 ljudi, kar je 13 % takratnega prebivalstva Slovenije. Med sodelujočimi občinami je bila takrat tudi občina Pivka, ki je tradicijo vsakoletne čistilne akcije Očistimo Pivko, po vaseh in okolici, nadaljevala tudi letos. V soboto, 1. aprila, je namreč skoraj po vseh vaških skupnostih in trški skupnosti občine Pivka potekala spomladanska čistilna akcija, ki so se je občani z veseljem udeležili, saj gre za priložnost druženja, obenem pa so izkazali pozornost okolju in naravi, ki nas obdaja. Urejala so se vaška igrišča, poljske poti, pometala cestišča, sadile rože na vhodnih delih vasi, pobirale smeti. DKH UTRINKI … Z mesecem marcem se je pričel petmesečni projekt Partnersko kmetovanje v Brkinih. Gre za projekt, ki poteka v okviru nacionalnega programa Po kreativni poti do praktičnega znanja, ki spodbuja sodelovanje in prenos znanja med univerzo, prakso in lokalnim prebivalstvom. Nosilec projekta Partnersko kmetovanje v Brkinih je Oddelek za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete, sodelujejo še Biotehniška in Ekonomska fakulteta ter na lokalni ravni Tamara Urbančič in Lokalni pospeševalni center Pivka. Program spodbuja prenos znanja med univerzo in prakso, tako da osrednjo vlogo prevzema skupina študentov iz omenjenih fakultet, ki proučujejo območje in sodelujejo z lokalnim prebivalstvom. Študentje v sklopu projekta pridobivajo praktično znanje in izkušnje, ob tem pa za opravljeno delo prejmejo tudi plačilo. Projekt temelji na demografskih in kmetijskih ter drugih spremembah, ki danes pestijo Brkine. Namen projekta je skupaj z zainteresiranimi kmeti vzpostaviti zasnovo partnerskega kmetovanja v Brkinih in spodbuditi povezovanje med kmeti, s čimer bi lahko okrepili in povezali lokalno skupnost, izboljšali možnosti za kmetovanje in prodajo izdelkov. V mesecu marcu so študentje opravili anketiranje v večini Brkinskih vasi in navezali stik z zainteresiranimi kmeti, mladimi in prebivalci. Za zainteresirane kmete in tudi širšo javnost je v sklopu projekta v petek, 21. 4. 2017, v Vaškem domu na Pregarjah potekala delavnica o podjetništvu in kmetijstvu. Sklepne ugotovitve delavnice so pokazale, da bi morali več narediti v smeri promocije in prepoznavnosti Brkinov, predvsem pa v povezovanju kmečkega prebivalstva, kar bi lahko pomenilo gonilo razvoja na tem območju. V okviru projekta je tako naslednji cilj študentov – skupaj z mentorji – pripraviti poslovne načrte za vse zainteresirane lokalne prebivalce ter s tem spodbuditi kakršnokoli obliko povezovanja in partnerskega kmetovanja v Brkinih. Eva Šabec, Lokalni pospeševalni center Pivka Čebele so pomembni opraševalci kmetijskih rastlin in prav je, da jih kmetovalci s svojim ravnanjem vedno varujejo tako kot tudi okolje, tla in vode. Smernice dobre prakse pri gnojenju in varstvu rastlin posebej omenjajo tudi varstvo čebel. Kmetovalci tudi s setvijo medovitih rastlin pomagajo pri paši čebel in si hkrati s tem omogočijo večji pridelek bolje oprašenih kultur. Med medovite poljščine sodijo tudi ajda, sončnice in facelija, katerih setev spodbuja tudi država na kmetijah, ki so vključena v kmetijsko okoljska in podnebna (KOPOP) plačila. Na območju občine Pivka, kjer imamo kmetije z manj njivami, lahko medovite rastline kmetje in vrtičkarji vključijo v kolobar kot glavni ali pa naknadni dosevek. Pridelovanje ajde Ajda ne spada med žita, čeprav jo gojimo in uporabljamo kot žitarico. Ima kratko rastno dobo od 70 do 90 dni in je zato primerna za setev kot naknadni ali strniščni posevek po zgodnjem krompirju in ječmenu, lahko pa jo sejemo že maja kot glavni posevek, kar bi posebej priporočili povsod, kjer so tla plitvejša in so poletne suše pogoste. Ajda je za tla razmeroma zahtevna in ne mara pretežkih nestrukturnih tal. Ajda je občutljiva za herbicide in tudi na ostanke herbicidov, zato jo priporočamo sejati na nezapleveljene njive. Medovite sorte ajde so Bamby, Čebelica in Črna gorenjska. Pridelovanje sončnic Sončnica ima veliko zvrsti, večina je okrasnih, največ pa se jo v svetu prideluje za iztiskanje olja. Seme sončnice vsebuje od 25 do 53 % kakovostnega olja, po iztiskanju olja pa ostane beljakovinska pogača, ki se uporabi v krmilih za živali. Sončnice lahko tudi siliramo v času cvetenja ali v pozni mlečni zrelosti običajno skupaj s koruzo. Sončnični veliki zlato do rdečerumeni cvetovi so izredno privlačni za čebele in predstavljajo pomemben vir čebelje paše. Sončnica ima dobro razvit in globok koreninski sitem. Pri nas sončnico običajno sejemo od sredine aprila do sredine maja. Rastna doba sončnic je 70 do 150 dni. Za svoj rast potrebuje veliko vode, še posebej v času vznika in rasti stebla. Med cvetenjem in zorenjem pa je ugodno bolj suho vreme. Za sončnico izberemo njive, kjer so tla globoka dobro založena s hranili in rahla. Izogibati se moramo težkim in zakisanim tlom. Sončnice potrebujejo sončno lego. Sončnico slabo prenaša samo sebe, zato jo vključimo v kolobar vsako četrto leto. Pridelovanje facelije Je enoletnica s šopastim koreninskim sistemom. Njeno tanko steblo je krhko in dlakavo. Če ima rastlina dovolj prostora, se močno razveja. Zraste do višine 70 cm. Bolje uspeva na rodovitnih tleh in sončnih legah. Ima hitro začetno rast, hitro prekrije tla in zavre rast plevelov. Na bolezni in škodljivce ni občutljiva, zato je primerna za zeleno gnojenje tako na njivskih površinah, kakor tudi v sadovnjakih in vinogradih za začasno ozelenitev medvrstnega prostora, saj prepreči rast in razvoj plevelov ter prepreči odnašanje tal z vetrom in vodo. Facelija ne prenaša nizkih temperatur, zato se spomladi ne pojavlja kot nadležen plevel. Facelija je tudi odlična medonosna vrsta. Prvi cvetovi se pojavljajo že po šestih tednih. Poleg akacije in lipe je facelija ena najbolj medovitih rastlin, saj se cvetovi odpirajo postopoma in čebelja paša na faceliji traja približno en mesec. Sejemo od junija do sredine avgusta. NA FESTIVALU NA HRVAŠKEM V petek, 28. 4. 2017, sta se otroški pevski zbor in folklorna skupina iz Vrtca Pivka, v spremstvu strokovnih delavk in staršev, z avtobusom odpeljali čez mejo na Hrvaško. Vrtec Matulji nas je povabil k sodelovanju na prireditvi »3. Mići domaći festival Dječjeg vrtića Matulji«. Namen festivala je ohranjati domačo tradicijo in kulturo, v kateri živimo. Pevski zbor pod vodstvom Ksenije Belcer Žnidaršič se je predstavil s tremi pesmicami: »Naša četica koraka«, »Lužarska« in »Tinko Polovinko«. Na sintetizatorju jih je spremljala Tinkara Volk. Folklorna skupina pod vodstvom Barbare Tomšič Prelec, Martine Lenarčič, Larise Zalar in Dajane Ćulibrk pa se je predstavila z ljudskim plesom na pesem »Lisička je prav zvita zver« in ljudsko pesmijo »Moj klobuk ima tri luknje« ob spremljavi Glasbenega društva Melodicum iz Pivke. Poleg našega vrtca so na prireditvi nastopili tudi otroci iz vrtcev Matulji, „Katarina Frankopan“ Krk „Olga Ban“ Pazin; „Radost“ Jastrebarsko; Rijeka, Višnjan; „Rapčići“ Žminj; „Zlatna ribica“ Kostrena in „Pahuljica“ Rab. Udeležba na DOGAJANJA V SKUPINI METULJČKI V mesecu marcu in aprilu smo skupaj z otroki preko pravljičnih naše »potovanje« in se preko tega tudi veliko naučili. V mesecu maju junakov spoznavali našo državo Slovenijo. Pogovarjali smo se o pa bomo povabili tudi stare starše, da nam popestrijo dopoldneve s naslednjih junakih: Martinu Krpanu, Zmaju v Postojnski jami, Petru svojimi izkušnjami. Klepcu in Kekcu. Naučili smo se tudi, kako so nekoč živeli ljudje. Zaplesali smo še nekaj ljudskih plesov, najbolj všeč sta nam bila OTROCI SKUPINE METULJČKI, Eva in Tanja Kovtre šivat in Ob bistrem potočku. Otroci so z veseljem spremljali Vrtec Košana OSNOVNA ŠOLA KOŠANA OBISK NOTRANJSKEGA MUZEJA Učenci tretji triade so v aprilu obiskali Notranjski muzej v Postojni, kjer so si najprej ogledali zbirko, ki jo muzej ponuja, spoznali, kako nastajajo kapniki, kakšno je življenje v podzemlju in odkrivali še druge kraške pojave. Med ogledom so pod vodstvom Tine Poljšak izvajali različne eksperimente, med drugim so raztapljali apnenec in kresali ogenj. Po ogledu je sledil pogovor o živalih na Krasu s poudarkom na medvedu, spoznavali so njegove vidne in vedenjske značilnosti in prehranjevalne navade, si podrobno ogledali okostje jamskega medveda, ki ga hrani muzej, na koncu pa so sestavili pravo okostje medveda in poimenovali kosti, ki ga sestavljajo. Učenci so imeli priložnost iz imitacije kamnine izviti fosil in ga prebarvati. Vsi skupaj smo bili prijetno presenečeni nad muzejsko zbirko, razstavo in njeno predstavitvijo, ki je sodobna, multimedijska in interaktivna, ter navdušeni nad vodenjem in delavnicami. Zato smo se odločili, da pridemo spet, obisk pa vsem toplo priporočamo. OŠ Košana ŠPORTNI DAN – KOLESARJENJE IN POHOD V aprilu so učenci od 7. do 9. razreda preživeli prijeten športni dan. Skupina pohodnikov je uvodni del športnega dne začela z reševanjem športnih kvizov. Sledil je pohod mimo Nove Sušice na Ravne, kjer so si učenci ogledali prelepe konjičke in zanimive živali. Po krajšem ogledu in počitku so se odpravili nazaj v šolo. Ker jim je ostalo še nekaj časa, so po skupinah sestavljali športne kvize. Skupina kolesarjev se je napotila skozi Gornjo Košano mimo valilnice, naprej po gozdni poti. Cilj izleta je bil spoznati nove poti v bližnji okolici. Na poti so občudovali naravo, ki je ponujala pestro izbiro različnih živalskih zvokov ter zanimivih rastlin, ki so se počasi prebujale v spomladanskem času. Prišli so skoraj do Laž pri Senožečah, vendar se zaradi pomanjkanja časa malo prej obrnili. Učenci so bili zelo Že tretje leto se naša šola vključuje v projekt Varno na kolesu, ki ga organizira podjetje Butan Plin d.d.. Namenjen je petošolcem in nadgrajuje ter bogati vsebine priprave na opravljanje kolesarskega izpita. Projekt poteka od septembra do konca marca in omogoča nemoteno opravljanje kolesarskega izpita v aprilu, maju in juniju. V tem šolskem letu smo se veliko naučili in za potrebe projekta pripravili tudi nekaj izdelkov: oblikovali smo oglasno desko o projektu, risali varno kolo, izdelali didaktično igro na temo kolesarjenja ter pripravili zgibanko, ki spodbuja vožnjo s kolesom. V juniju pa nameravamo odkolesariti na krajši izlet. Seveda nas prej čaka še opravljanje kolesarskega izpita. V okviru projekta Varno na kolesu smo se letos udeležili regijske zaključne prireditve, ki je potekala 21. 4. 2017 na OŠ Martina Krpana v Ljubljani. Vse sodelujoče šole smo bile povabljene na oder, kjer smo prejeli priznanja in praktične nagrade. Poleg simpatične kulturne prireditve pa nas je na šolskem igrišču čakalo kar nekaj zanimivosti: ogledali smo si elemente varnega kolesa, se preizkusili na spretnostnem poligonu, občudovali “vragolije” spretnostnega kolesarja in se stehtali na prav posebnih SPOMLADANSKA TRŽNICA 2017 Pregovor pravi, da če na njivo nič ne posadimo, zrase plevel. Tudi v življenju je tako. Vedno imamo možnost vplivati na to, kaj bo zraslo, zato učence v podaljšanem bivanju učimo, da lahko veliko naredijo sami in ni treba vsega kupiti v trgovini. V šoli se učijo znanja za življenje, učijo se samostojnosti in prevzemati odgovornosti. Učijo se biti aktivni posamezniki, ki ne bodo le čakali, kaj jim bo življenje prineslo, ampak se bodo sami odločali, kaj bodo posejali na svoje njive. Na življenje in delo v šoli imajo velik vpliv naravni ritmi letnega časa. Zato se pozimi kepamo, spomladi sadimo, jeseni pobiramo plodove. Da ne ostane le pri besedah, vsako leto organiziramo jesensko in spomladansko tržnico, kjer med seboj menjavamo sadike, plodove in semena. In tako smo pričakali letošnjo spomladansko tržnico, ki je pokala po šivih. Vesel začetek s harmoniko in šolski pevci so poskrbeli za dobro voljo. Ponudba na tržnici je vsako leto večja in bolj zanimiva. Na njej poleg učencev sodeluje vedno več zaposlenih na šoli, ki se zavedajo, Lahko bi rekli, da se je za vsaka usta, sladka ali slana, kaj dobrega da je otroško veselje zato še večje. Dobijo se različna stara semena in našlo. doma vzgojene sadike. Najbolj pridni svoje lončke opremijo z napisi. Pozdrav, dogovarjanje, barantanje, menjavanje, primerjanje, zahvala Dogajanje so letos lepo popestrili tudi zunanji obiskovalci, ki so … marsikaj se učimo in naučimo. Še pred menjavo pa moramo vedeti, si lahko izbrali sadiko po želji. Na razpolago so bile tudi sadike kaj potrebujemo oziroma, česa doma nimamo, pa želimo imeti. razvpitega paradižnika z izredno velikimi plodovi. Nabor jedi za degustacijo se širi in je smiselno povezan z letnim časom. Trudili se bomo, da bodo naše tržnice vedno dobro založene, da Letos smo zaposleni pripravili: konopljin čaj, piškote s koprivami, bo vsak našel kaj zanimivega zase in da boste vedno lahko pokusili razpokančke s pehtranom, špargljeve tortice, ferdinandove štruklje, kakšno zanimivo, nevsakdanjo jed ali napitek. bananine palačinke, ajdovo solato, čemažev kruh, koprivin burek in koprivin zavitek, čokoladne in čemaževe mafine pa morda še kaj. Mojca Žnidaršič PRVI ŠOLSKI DAN NA OSNOVNI ŠOLI PIVKA REGIJSKI PARLAMENT – OTROCI IN NAČRTOVANJE PRIHODNOSTI Bil je lep dan in odšli smo na regijski parlament, ki je tokrat potekal na Vrhniki. Tja smo prispeli prvi. Ko smo se vsi zbrali, smo imeli kratko predstavitev teme delavnic – Otroci in načrtovanje prihodnosti. Sodelovali so učenci sedmih osnovnih šol. Najprej so se predstavili učenci OŠ Notranjski Odred Cerknica, nato OŠ Antona Globočnika Postojna, naša šola, nazadnje s skupno predstavitvijo pa še OŠ Logatec, OŠ Tabor Logatec, OŠ Ivana Cankarja ter šola, na kateri je vse to potekalo, OŠ Antona Martina Slomška. Po malici smo dobili nadaljnja navodila za delavnice. V skupini 1 je bil naš Matija K., v skupini 2 Tamara K. ter v skupini 3 Matija M. in Veronika M. Nika K. je sodelovala kot novinarka. Prva skupina je imela vnet pogovor na temo Kakšen človek želim postati in v kakšni družbi želim živeti. Razprava je bila tako burna, da so mi čez čas zaupali, da so malo zašli s teme. Kaja iz OŠ Logatec je povedala, da jim gre super ter da ji je tema, ki so jo imeli, všeč. Druga skupina se je pogovarjala in hkrati pisala na temo Prihodnost in jaz. Tudi Rebeki iz OŠ Tabor Logatec je bila tema všeč ter je dejala, da bo naša prihodnost lahko boljša ali pa slabša, odvisno od tega kakšni bomo takrat mi kot ljudje. Tretja skupina se je pogovarjala na temo Okolje ter pisala na liste svoje ideje. Danaja iz OŠ Antona Globočnika je dejala, da so sicer zelo zgovorni, a pisanje in izdelava plakata sta jim sprva delala malo težav. Na koncu jim je z dobro voljo vendarle uspelo. Po končanem delu so skupine s pomočjo plakatov predstavile svoja razmišljanja še ostalim parlamentarcem, nato pa je sledila debata. Po vsem tem smo se spoznali ter glasovali za štiri parlamentarce ter novinarja, ki nas bodo zastopali na nacionalnem parlamentu, 29. maja, v Ljubljani. Dobili smo listke z imeni, priimki in šolami. Vsak je obkrožil 2 parlamentarca in 1 novinarja. Po preštetih glasovih sta bila iz naše šole izglasovana Tamara K. in Matija M. Bilo je lepo in srečni smo se odpravili domov. Nika K. NAŠ NAVDIH JE PETELINJSKO JEZERO Tudi letos smo se mentorice in učenci turističnega krožka OŠ PIVKA prijavili na 31. festival Turizmu pomaga lastna glava na temo Potujem, torej sem. S turistično nalogo Cekinčkova naravoslovno-športna učna pot smo se 14. marca 2017 predstavili na turistični tržnici TPLG v Kopru. Navdih pri izdelavi naloge nam je bilo Petelinjsko jezero. Z nalogo smo želeli vsakemu obiskovalcu predstaviti Petelinjsko jezero z značilnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, ki jim jezero predstavlja življenjski prostor. Za aktivnejše doživljanje smo si zamislili, da bi okrog jezera postavili vsebinske table s sliko in krajšim opisom tipičnih rastlin in živali. Za popestritev poti bi na poti postavili tudi nekaj preprostih telovadnih orodij, narejenih iz lesa iglavcev, s katerimi bi obiskovalca pritegnili tudi k aktivnejšemu doživljanju narave. Nalogo smo predstavili tudi predstavnici za turizem Občine Pivka Eriki Kovačič, ki je pozitivno sprejela našo pobudo in nam za predstavitev na turistični tržnici v Kopru priskrbela maskoto metulja cekinčka, reklamni material in majice z logotipom. Na turistični tržnici smo obiskovalce vabili v naše kraje s pogostitvijo domačih piškotov in pomladnih čajev, sladkanih z medom, ki nam ga je dobrovoljno podaril mentor čebelarskega HIŠA EKSPERIMENTOV Pivška šola se je v marcu za en dan spremenila v center znanosti in raziskovanja. Na šoli je namreč gostovala Hiša eksperimentov, v okviru katere so se lahko otroci in vsi ostali preizkusili v kar 60-ih eksperimentih. Gre za priljubljen način osvajanja naravoslovnega znanja, ki je sicer, samo skozi teorijo včasih težje predstavljivo in marsikdaj za učence manj zanimivo. Ko se to znanje oplemeniti s praktičnimi prikazi in preizkusi, znanje postane bolj osmišljeno in ga učenci raje sprejemajo ter si ga nato tudi boljše zapomnijo. Kot je povedalo vodstvo šole, je bil obisk Hiške eksperimentov za učence in druge radovedneže brezplačen, saj je šola zagotovila dovolj donacij, pri čemer se še enkrat zahvaljujejo vsem sodelujočim lokalnim deležnikom in partnerjem. DKH Foto: OŠ Pivka ERASMUS+ ŽIVI NA OSNOVNI ŠOLI PIVKA DRAMA KOT PEDAGOŠKO ORODJE Ko sem učencem prvič omenila glavno temo srečanja mladih v Veliki Britaniji, se je marsikateri spraševal, le kako naj drama služi kot pedagoško orodje. Skupina šestih slovenskih učencev je kaj kmalu dobila odgovor na to vprašanje, ko se je v Veliki Britaniji pridružila mladim iz sedmih evropskih držav v okviru mednarodnega Erasmus+ projekta, v katerem sodelujemo že drugo leto. Med 27. in 31. marcem je pisana druščina učencev preživela pet nepozabnih dni v hostlu Broomley Grange, približno 32 km zahodno od mesta Newcastle. Vodja dramske delavnice je bila Kathryn Ackley, profesionalna pedagoginja drame, ki vodi šolo drame na šoli Academy at Shotton Hall. Vse aktivnosti so potekale v mešanih skupinah ali dvojicah, tako da je bil jezik sporazumevanja izključno angleščina. Celoten način dela je bil usmerjen v timsko delo oz. pripadnosti ekipi in uspešnem dogovarjanju. Vrhunec delavnice pa je bila skupinska uprizoritev zgodbe, v katero so morali učenci vnesti vse, kar jih je naučila vodja, vključno z uporabo mask. Po večeru in dopoldnevu intenzivnih priprav je vsaka skupina predstavila svojo igro. Učenci so bili še posebej navdušeni nad obiskom filmskega studija v Newcastlu, kjer so pod mentorstvom tamkajšnje ekipe sami sestavili, igrali, režirali in montirali film o požaru v Londonu iz leta 1666. Poleg dramskih delavnic so preizkusili svoje veščine še v vlečenju vrvi, plezanju po steni in po rovih, lokostrelstvu in drugih podvigih v bližnjem adrenalinskem parku. Teden smo zaključili z glasbenim večerom, kjer je vsaka šola pripravila nacionalno glasbeno točko. TRI ŠOLE – EN CILJ Med 18. in 22. aprilom je Osnovna šola Pivka, v okviru Erasmus+ projekta, gostila učitelje in učence z Norveške in Hrvaške. Glavni namen trilateralnega srečanja je bil najti nove načine, metode in pristope za izboljšanje bralne pismenosti, ki postaja vedno večja problematika osnovnih in srednjih šol po celi Evropi. Pri dopoldanskih šolskih aktivnostih so se tuji in slovenski učenci osredotočili na razumevanju basni in njihovih moralnih naukov, ki jih pozna pretežno vsaka kultura na svetu in predstavljajo eno najstarejših značilnosti človeštva . pripovedništvo. Glede na to, da je bilo srečanje treh držav, so potekale tako delavnice kakor tudi popoldanske aktivnosti v angleškem jeziku, ki je za vse učence udeležence prvi tuj jezik. V Parku vojaške zgodovine so se kot pravi vojaki pod trdo roko vodje spopadali z vojaškimi izzivi, jedli so v kantini in si podrobno ogledali muzej ter podmornico. V ljubljanskem Muzeju iluzij, kakor tudi v tiskarski delavnici na blejskem gradu in v EKO muzeju pri Pivki, so morali pozorno poslušati navodila, če so hoteli sodelovati v aktivnostih. Nekaj časa so učenci preživeli tudi s svojimi slovenskimi gostitelji, kjer so od blizu spoznali slovensko kulturo in način življenja. Sodeč po besedah norveške koordinatorke: »You have given us a memory for life!«, bo spomin na to druženje mlade spremljal še veliko let. Hvala vsem! Magdalena Bobek, vodja Erasmus+ projekta lastnostih, posebnih značilnostih, zanimivostih, merskih vrednostih o vodi. Učne urice so bile zasnovane kar se da interaktivno in zanimivo ter podprte z zabavnim in poučnim gradivom. Prav tako smo bili obilo zadovoljstva in pozornosti deležni ob vsakoletnem nagradnem natečaju, v katerem so otroci z veseljem sodelovali ter prikazali svojo neizmerno domišljijo ter ne nazadnje dodatno znanje in vedenje o vodi. Kovod Postojna, d. o. o. Klub vzgoje in izobraževanja občine Postojna in Pivka TRIDESET USPEŠNIH LET Klub upokojencev v vzgoji in izobraževanju občine Postojna in Pivka praznuje trideset let delovanja. Ob ljubileju – iskrene čestitke. Spomnimo, da je bilo prvo srečanje upokojenih prosvetnih delavcev, 27. maja 1987 leta. Na ustanovnem zboru se je zbralo triindvajset upokojencev, čeprav jih je bilo tedaj upokojenih že okoli štirideset. Pobudnikom srečanja manjše število prisotnih ni vzelo poguma, kajti podprli so jih ravnatelji šol, predstavniki krajevnih skupnosti ter Društvo upokojencev Postojna. Polni optimizma so pričeli z dejavnostmi, saj so se dobro zavedali, da ni težko nekaj ustanoviti, veliko težje je neko institucijo osmisliti in ji dati krila, da bo živela z njimi in oni z njo. Ob tem ne smemo pozabiti, da je imela vodilno vlogo pri ustanavljanju društva Vera Bergoč, ki je imela ob Mimi Tonkovič, Alojzu Matičiču, Tončki Glažar, Mariji Bogataj, Boži Brecelj in Štefanu Bratina delavne in ustvarjalne sodelavce. Za prvo predsednico pa je bila izbrana Rezika Sotlar Čehovin. Tudi prvi program dela je bil bogat in razdeljen na tri sklope: socialno delovanje, skrb za zdravje članov in druženje. Najpomembnejši je seveda socialni vidik. Vso skrb so posvetili bolnim in ostarelim kolegom. Z obiski in drobnimi pozornostmi so jim dajali dragoceno spoznanje, da niso pozabljeni, kar je najvažnejše za vsakega, ki preživlja jesen življenja. Ob osebnih praznovanjih se spomnijo svojih članov s drobno pozornostjo in prav tako tudi ob slovesu. Druženja in srečanja izvajajo z dvema ekskurzijama na leto po Sloveniji in izven ter druženjem ob zaključka koledarskega leta. Za zdravje pa skrbijo z redno tedensko telovadbo in pohodi. Prvotno zastavljeni program je postajal iz leta v leto vse bolj kvaliteten in tudi vse bolj obsežen, saj so ga člani vsako leto nadgrajevali in danes je nadgrajevanje programa postalo osnovno vodilo društva. Obsežnejše in kvalitetnejše delo je privedlo, da so leta 2000 pripravili prva klubska pravila. Pestre oblike udejstvovanja članov in članic so namreč pritegnile mnoge nove upokojence iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol, vzgojno varstvenega zavoda Planina in drugih družbenih ustanov. Društvo, tudi zaradi nove zakonodaje, so preimenovali v Klub upokojencev vzgoje in izobraževanja občine Postojna in Pivka in ga 2001 vpisali v register. Prvi zastopnik je bil imenovan Andrej Žužek. Že vrsto let pa je predsednica Kluba Suzana Cerkvenik, ki s člani upravnega odbora uspešno vodi delo. Klub ima 84 članov, sedež pa na Osnovni šoli Miroslava Vilharja v Postojni. Klub je prostovoljno, samostojno in neprofitno združenje. Klub je predvsem v zadnjih letih močno obogatil socialno delovanje predvsem v Domu upokojencev v Postojni, kjer organizirajo delavnice in mesečne obiske. V tem letu so pridno pletli zimska oblačila za ZPM, zbirali so knjige za varno hišo, zbirali oblačila, odeje, obutev … za Kralje ulice. Ob tej priložnosti se člani Kluba zahvaljujejo ŠZP za prevoz. Začeli so izdelovati punčke »iz cunj« za UNICEF, uvedli so bralne urice v Domu upokojencev v Postojni, sodelujejo v projektu učna pomoč v okviru Karitasa … imajo pa tudi enkrat na teden rekreacijo – razgibajmo naše telo ter štiri pohode na leto. Koliko volje in vztrajnosti je prisotno v Klubu! Kaj jih združuje in povezuje, da so še vedno skupaj in da so tako idejno trdni in tako aktivni? Prav gotovo je to zavest, da so dolga leta skupaj orali in sejali, skupaj strmeli za istimi cilji. Se zavzemali za uresničitev istih smotrov in se razdajali za duhovno, intelektualno in vzgojno rast. Čeprav so vestno opravili svoje poslanstvo in si zaslužili počitek, še vedno v nji ostaja notranji pedagoški nemir, ki jih združuje, da si potešijo, ne samo pedagoški ampak tudi intelektualni nemir. In vsako druženje, srečanje, akcija je lahko praznik. In vsak praznik je trenutek ali utrinek v prostranstvu časa . toda v njem je prijaznost, nasmeh, mir, veselje, domačnost, razumevanje in sožitje med prijatelji. Gabriela Brovč Foto: Atelje Postojna Ekipe prve pomoči, ki delujejo pod okriljem RKS-OZ Postojna-Pivka ter so v sistemu zaščite in reševanja formirane tudi za potrebe opravljanja nalog v občini Pivka, so se v mesecu aprilu udeležile intenzivnih priprav na regijsko preverjanje znanja iz prve pomoči, ki se ga ekipe civilne zaščite in Rdečega križa udeležijo vsako leto. Ekipe, ki delujejo pod mentorstvom Stojana Boliča, se že nekaj let aktivno povezujejo z ekipami Rdečega križa Sežana in skupaj z njimi pod vodstvom izkušenih predavateljev izvedejo priprave na preverjanje. Tokratno preverjanje se bo odvijalo 3. junija v Novi vasi na Blokah, v soorganizaciji RKS-OZ Cerknica-Loška dolina-Bloke ter izpostave URSZR Postojna, in bo zopet postreglo z zanimivimi scenariji iz realnega življenja, zato je vsekakor vredno ogleda. RKS-OZ Postojna-Pivka V sklopu praznovanja občinskega praznika, shoda Buj in ob godu Sv. Florijana, zavetnika gasilcev, so se člani vseh štirih prostovljnih gasilskih društev iz občine Pivka ter številni vaščani Buj in sosednjih krajev zbrali v cerkvi sv. Florijana na Bujah. Mašo, posvečeno gasilcem, je daroval košanski župnik Zdenko Štrukelj, po maši pa so se udeleženci zbrali ob pogostitvi. Letošnja gasilka maša na Bujah je bila že devetnajsta po vrsti. Foto: Jože Pavzin V prostore pisarne pa vabimo tudi vse, ki se želijo podrobneje seznaniti z delom našega društva ali pa se celo vključiti vanj. V njem združujemo osebe s sladkorno boleznijo, njihove svojce in ljudi, ki jih ta bolezen zanima. Člane društva in laično javnost ozaveščamo o pomenu zdravega načina življenja za preprečevanje sladkorne bolezni. Vodja in avtorica programa POMAGAJMO (sebi in drugim), gasilska častnica ter zaupnica v sistemu zaščite in reševanja, Lili Primc, je kot edina z območja občin Pivka in Postojna opravila dopolnilno usposabljanje o psihosocialni pomoči z naslovom “komunikacija z otroki med reševalno akcijo” na izobraževalnem centru URSZR na Igu. S tem je še dodatno nadgradila svoje strokovno znanje, s katerim bo lahko pomagala gasilcem in reševalcem pri reševalnih akcijah v katerih so udeleženi otroci. Seveda pa ne smemo zanemariti tudi psihološke pomoči in podpore reševalcem, ki se med samo reševalno akcijo srečajo s smrtjo otroka. Pri tem igrajo pomembno vlogo zaupniki, ki s psihološko pomočjo in podporo pomagajo razbremeniti sodelujoče na intervenciji. Društvo Vita Pivka Petrol Pivka ima kljub svoji uspešni podjetniški naravnanosti precej posluha in občutka za dobrodelnost ter pomoč lokalnemu okolju. Že nekaj zaporednih let se je omenjen bencinski servis odpovedal prazničnim poslovnim darilom in tudi letos denarni znesek namenil šolskemu skladu Osnovne šole Pivka. Kot je povedal poslovodja Marko Škrlj, zaposleni radi na lastno pest pomagajo lokalnim društvom, šolarjem oziroma skupinam. Bistvo povezanosti in donacij vodja pivškega Petrola vidi v tem, da skupnosti, v kateri zaposleni preživijo veliko časa in jim pravzaprav omogoča vsakdanje delo, izkažejo pozornost in zahvalo. Ob tem se poslovodja, tudi v imenu vseh zaposlenih, vsem domačinom zahvaljujejo za vsakodnevne obiske, ki z dobro voljo in prijaznostjo polepšajo njihov sleherni delovni dan. DKH Foto: Petrol Pivka Zdravstvo, prva pomoč in prostovoljstvo PRVOMAJSKA BUDNICA Postojnska godba 1808 je 1. maja tradicionalno budnico zaigrala tudi na Pivškem in sicer v Košani, na Kalu, v Pivki ter Petelinjah. Foto: Postojnska godba 1808 V nedeljo, 19. 3. 2017, je v Šmihelu potekal slovesni blagoslov obnovljenega župnišča, v delu, kjer so veroučne učilnice. V gosteh smo imeli škofa Jurija Bizjaka. Začetek obnove sega v april 2016, ko smo pričeli s pospravljanjem vse šare iz tega dela in nadaljevali z rušenjem predelnih sten ter odbijanjem ometov in starih stropov, tako da so ostale samo gole stene. »Po končanih rušitvenih delih smo izvedli nove elektroinštalacije, vodovod in ogrevanje. Ta dela so domači mojstri izvedli brezplačno. Izdelani so novi tlaki, ometi, stropovi, vrata in vsa notranja oprema prostorov. Vgradili smo vse potrebne izolacije in sušilni omet proti vlagi. Razen konstrukcije je novo praktično vse. Med obnovo je bilo največje presenečenje dejstvo, da stari električni kabli, ki so še delovali, niso imeli niti izolacije več. Obnovljeni prostori merijo 115 m2. Obsegajo garderobo, pevsko sobo in WC v pritličju, ki je dostopen tudi za invalidne osebe. V nadstropju sta manjša in večja učilnica ter WC. Prostori so bili pregledani s strani inštituta varnosti, tako da so požarno in evakuacijsko varni ter nasploh varni za uporabo. Začeli smo praktično iz nič, a so ob izvajanju projekta začele prihajati donacije. Te so bile v obliki dela, materiala in denarja. Dela so na začetku potekala udarniško, nato pa so se pridružili tudi obrtniki, ki so opravili vsak svoje delo. V obnovi je sodelovalo 68 prostovoljcev (moških in žensk) in 7 najetih podjetij. Odpeljali smo preko 50 traktorskih prikolic materiala. Investicija se je finančno pozitivno zaključila. Vrednost del je znašala 30.000 EUR,« je ob blagoslovu povedal član gospodarskega sveta in vodja obnove Andrej Žnidaršič. Gospodarski svet bi se rad zahvalil vsem, ki ste prispevali za to obnovo, naj si bo v denarju, materialu ali pa delu. Bilo je precej nepričakovanih donacij, ki so zelo veliko pomagale. Posebej bi se radi zahvalili glavnima donatorjema Stanislavu in Jeannete Hreščak, ki sta največ finančnih sredstev vložila v ta projekt ter Jožetu Hreščaku, ki je skrbel za komunikacijo z njima. Hvala vam in Bog vas blagoslovi. Posebno zahvalo pa si zasluži tudi najožja delovna ekipa, ki je bila pripravljena ob vsaki uri priskočiti na pomoč. Vedno so našli sto načinov, kako si vzeti čas in pomagati. Mislimo, da je ta obnova lahko vzor, kako se tudi v današnjih časih z dobro in udarniško voljo da marsikaj narediti. Z močno povezano lokalno skupnostjo se lahko upremo svetovni manipulaciji , katere cilj je razbiti vsako skupnost v prah nemočnih posameznikov, s katerimi je zelo lahko preko medijev manipulirati. Svetovni centri moči se najbolj bojijo močnih lokalnih skupnosti, kar v Šmihelski dolini definitivno smo. Odločitev sicer še ni bila dokončno sprejeta, a namen imamo obnoviti še drugo polovico župnišča. Glede na izkušnje ne dvomimo, da nam skupaj ne bi uspelo. To ni samo delo, je tudi druženje, izmenjava izkušenj. To je dobra hrana za dušo in spoznavanje ljudi. Vsi ste povabljeni, da še naprej vložite del sebe v to našo skupnost. V veliko veselje nam je bilo videti nasmejane in zadovoljne obraze otrok, ko so prvič vstopili v nove veroučne prostore. S tem je bil poplačan ves naš trud. Vsem uporabnikom želimo, da bi se v novih prostorih dobro počutili. Predvsem velja to za otroke, ki bodo obiskovali verouk. Še enkrat hvala vsem za pomoč. gospodarski svet župnije Šmihel ČAJANKA V KNJIŽNICI PIVKA – » SREČANJE Z IVANOM CANKARJEM« V začetku maja se je spet zbralo lepo število udeležencev tradicionalne čajanke v knjižnici Pivka. Tokrat je bila tema pogovora srečanje z Ivanom Cankarjem, ki se je rodil prav v mesecu maju. Kot voditeljica pogovora sem udeleženim ljubiteljem lepe slovenske besede prebrala nekaj najlepših odlomkov iz Cankarjeve literarne zapuščine, kot odlomek iz Kurenta, ki opeva naš košček slovenske zemlje oziroma domovino in odlomek iz črtice Pehar suhih hrušk. Povedala sem nekaj prigod in anekdot iz Cankarjevega življenja, ki je bilo težko, a mnogokrat si je pomagal z duhovitostjo, da je lažje premagoval tegobe. Sledilo je »kulturno klepetanje« vseh udeležencev, ki so pripovedovali o svojih »srečanjih in izkušnjah« ob branju Cankarjevih del. Našemu tradicionalnemu čaju se je tokrat pridružila še skodelica kave in seveda so se nam v peharju ponujale suhe hruške. Ob TURNIR V REŠEVANJU KRIŽANK Upokojenci nimajo nikoli časa in ta rek za pivške upokojence še Tekmovalnemu delu je sledil prijetnejši družabni del, kjer so kako drži. Spet smo imeli tekmovanje, društvo upokojencev Pivka tekmovalci in občinstvo reševali »probleme«, ki jih povzročajo je izvedlo turnir upokojencev občine Pivka v reševanju križank. prekrižane besede, pa tudi življenje samo. Zaključni sklep je bil, da Namen turnirja je širjenje veselja do reševanja križank, sodelovanja prvo tekmovanje vsekakor ne bo zadnje, poskusili pa bodo pritegniti in prijetnega preživljanja prostega časa. Tokrat so tekmovali prvič, še več somišljenikov, ki si radi čas krajšajo z reševanjem vseh vrst želijo pa si, da bi turnir postal tradicionalen in bi ga izvedli dvakrat ugank in križank. letno. Reševanje križank je telovadba za možgane in lahko vpliva tudi na upočasnitev procesov, ki jih prinaša staranje. Tekmovanja se je udeležilo osem tekmovalk in tekmovalcev. Tekmovali so: Lea Posega, Stanislav Stavanja, Draguška Penko, Srečko Likar, Alojzija Rebec, Marjan Frank, Štefka Kirn in Jožica Knafelc. Tekmovanje je vodil Srečko Fras. Za udeležence je pripravil križanke in jim pred začetkom reševanja pojasnil pravila tekmovanja. Vsak tekmovalec je dobil v kuverti tri križanke, za reševanje so imeli pol ure časa. Po koncu tekmovanja je vodja križanke pregledal in kuverte z doseženimi rezultati in rešitvami dal v kontrolo tekmovalcem. Ker ni bilo pripomb, je razglasil tri najboljše .Prvo mesto je zasedla Jožica Knafelc, druga je bila Štefka Kirn, tretja pa Alojzija Rebec. Na veliko mero znanja sodelujočih tekmovalcev opozarja tudi rezultat, saj je prvouvrščena dosegla vse možne točke, druga in tretje uvrščeni pa sta zaostali le za točko in je končni vrstni red krojila hitrost oddanih rešitev. KLUB KRASNO POD NOVO TAKTIRKO Klub tajnic in poslovnih sekretarjev Krasa in Notranjske, skrajšano KRASNO, je bil ustanovljen leta 2001 in trenutno združuje 26 stanovskih članic, ki se pri opravljanju svojega poklica srečujemo s tajniškim, administrativnim in poslovnim delom. Čeprav klub pokriva širše območje, prihaja največ članic ravno s Pivškega. Klub je vključen tudi v delovanje Zveze tajnic Slovenije. V začetku marca smo se članice v Pivki zbrale na prav posebnem srečanju, skupščini našega kluba. Že sam prihod udeleženk na dogodek je ob zvokih harmonik obetal čudovit večer. Mehova sta z velikim užitkom raztegovala Anže Lenarčič in Matija Maver. Poleg obveznega sprejetja poročil z oceno dela v minulem letu in potrditve programa ter smernic za nadaljne delo smo letos opravile tudi volitve novega predsedstva. Članice smo soglasno potrdile, da vajeti vodstva prevzame Tadeja Pavlovič. Vodenje kluba je prevzela od dolgoletne predsednice Irene Zadelj, ki je svoje delo več kot uspešno opravljala celih 12 let. Ob tej priložnosti smo ji članice izrazile veliko hvaležnost, saj je s svojim delom v klubu ključno prispevala, da smo se v teh letih udeležile številnih strokovnih izobraževanj, seminarjev, izletov, športnih in glasbenih aktivnosti, sproščenih srečanj ... Vse smo si bile enotne, da tudi v prihodnje vsaka od članic s svojim aktivnim sodelovanjem prispeva k mozaiku uspešnega delovanja kluba, tako da skupaj poskrbimo za kakovostno podobo našega dela v širši javnosti ter primerno vrednotenje le tega. Po opravljenih formalnostih skupščine smo večer nadaljevale v prijetnem druženju in se tudi ob torti, tako kot vedno, imele KRASNO! Klub KRASNO V pivški knjižnici se je v aprilu, s svojim romanom Poslušaj me, tebi pojem predstavila Katarina Nadrag, sicer tudi slikarka in pesnica ter avtorica odmevne Knjige Utopljene sanje. Pogovor z ustvarjalko je vodila Andreja Blažič Klemenc, ki je prisotnim približala vsebino zanimivega romana ter predstavila predanost avtorice pisani besedi. Kot je povedala gostja, je s svojim romanom želela bralcem približati kaotičnost človekovega notranjega sveta v stiski, obenem pa nazorno opisati božansko moč medsebojnih odnosov. Po eni strani nas avtorica romana v vsebini sooča s krutim, nasilnim, odvisnim in vzvišenim, po drugi pa s harmoničnim, naklonjenim, intimnim in ljubečim. DKH KONCERT VOKALNE SKUPINE ISKRICE V soboto, 11.3.2017 je potekal že drugi samostojni koncert vokalne skupine Iskrice. Na predvečer gregorjevega so poslušalce razveseljevale s pestrim repertoarjem, ki mu je posebno noto dodal tudi njihov spremljevalni band. Po koncertu smo se tudi posladkali, druženje pa se je ob veselem vzdušju, glasbi in petju nadaljevalo dolgo v noč. Tekst in foto: Meri Kaluža NA IZLETU V DEŽELI PRESIHAJOČIH JEZER Člani DRUŠTVA PSORIATIKOV SLOVENIJE – podružnice Notranjska, pod vodstvom predsednice Marte Nardin, so si 2. aprila 2017 ogledali Ekomuzej. V lepem vremenu in dobri udeležbi smo se zbrali pred muzejem v Slovenski vasi. Sprehodili smo se do Petelinjskega jezera, ki je bilo zaradi suše prazno. Ob prijetnem druženju smo se ob vrnitvi ustavili v muzeju. Pričakala nas je vodnica Eva Šabec, ki nam je podrobno predstavila bogato pestrost rastlinskih in živalskih vrst in značilnosti tega čudovitega sveta igre krasa in vode. Ogledali smo si tudi kratek film. Vodnici smo se zahvalili in se poslovili. Tako smo preživeli še en lep, družaben in poučen izlet, se pozdravili in odšli proti domu. Marjo Šajn Foto: Jakob Škerjanc JOŽEFOVO IN VELIKA NOČ 2017 NA SUHORJU Dobro obiskana lanska prireditev Jožefovo in velika noč je tudi letos kar klicala k ponovnemu druženju. Prireditev je potekala 18. in 19. marca. Kljub bojazni, da bi jo vreme zagodlo, so se pred začetkom programa oblaki umaknili in veter pomiril. Odru na prostem je dodala svoj čar čudovita kulisa med dvema kamnitima hišama. Povezovalka programa, Katja Prunk Volk, je pozdravila veliko število obiskovalcev in napovedala nastopajoče. Pesmi narodnega buditelja in pesnika Jožefa Volka Suhorskega sta recitirala Dunja Gustinčič in Boris Krnel. S svojo pesmijo, posvečeno staršem, pa se nam je predstavila Dora Hrvatič. V čase nekdaj skupne države Jugoslavije so nas z glasbo in plesom popeljali člani Srbsko prosvetnega društva Nikola Tesla iz Postojne. Marjetka Popovski in pevke Cveta v laseh so poskrbele, da se je že tako prijetno vzdušje še bolj stopnjevalo. Prisluhnili smo tudi vedno dobrim pevcem Košanskega okteta. Bučen aplavz pa so poželi članice in člani, prav za to priložnost ustanovljene skuhorske folklorne skupine »Nej drüje«, ki so jih na harmoniki spremljali David, Vilijan in Gašper. Po koncu kulturnega programa so bili obiskovalci povabljeni še v Ješnikovo hišo, kjer so bili razstavljeni tradicionalni suhorski pirhi, predstavljena velikonočna kulinarika in suhorske obrti. S svojimi izdelki pa so gostovali pa so tudi rokodelci in umetni obrtniki iz domače in sosednjih občin. Vsi nastopajoči in obiskovalci so se potem družili ob tradicionalni suhorski kulinariki, za katero so poskrbele vaške gospodinje. Za sproščeno vzdušje pa so vseskozi skrbeli pevci in muzikanti. Naslednji dan je bila ob 14. uri v župnijski cerkvi Svetega Nikolaja maša, ki jo je daroval gospod Anton Ličan. Po maši je sledil voden ogled po razstavi v Ješnikovi hiši. Ogled razstave pa je bil, ob predhodni najavi, omogočen vse do naslednje nedelje. Suhorci, kapo dol! Lahko ste vzgled marsikateri vaški skupnosti, saj vedno znova dokažete, da je mogoče z veliko volje in sodelovanja, tudi ob skromnih finančnih sredstvih, organizirati in izpeljati dobre prireditve. Obiskovalci se domov vedno vračamo s prijetnimi spomini in komaj čakamo na vaše naslednje vabilo! Tekst in foto: Vanja Kovač POKLON OČETOM IN MAMAM OB PRAZNIKU SV. JOŽEFA IN MATERINSKEM PRAZNIKU V PIVKI Na večer pred praznikom sv. Jožefa je bila v pivški župniji sv. maša, posvečena očetom, varuhom družine, po njej pa je bil v novozgrajenem »skednju« tudi kratek kulturni program, v katerem so nastopili otroci iz pivške župnije. Vsem prisotnim, še posebej svojim očetom, so recitirali in posvetili nekaj pesmi, ki prinašajo sporočilo o odgovornosti in resnosti, a hkrati predanosti in ljubezni do družine, cerkveni otroški zbor pa je zraven zapel. Podoben dogodek se je zgodil v soboto, 25. marca, ko praznujemo lep krščanski praznik, ki mu pravimo Gospodovo oznanjenje. Obe maši, ob sv. Jožefu za Marijino oznanjenje, je daroval župnik Marjan Škvarč. Ta dan pa je posvečen vsem materam, še posebej smo jim hvaležni za ljubezen, skrb in predanost. Po sveti maši je bil krajši kulturni program, v katerem so se otroci z recitalom in petjem zahvalili svojim mamam za ljubezen in požrtvovalnost, ki jo premorejo samo matere. Za kulturni del so poskrbeli člani KD Lipa, z otroškim zborčkom se trudi Karmen Penko, ki njihovo prepevanje spremlja tudi na kitari. Po končanem programu pa so pridne gospodinje za PIKE ŠESTE NA SVETU Športno društvo Pike se je konec aprila in v prvih majskih dneh udeležilo nestrpno pričakovanega, nadvse elitnega nastopa na svetovnem prvenstvu na Floridi. Plesalke in plesalec iz Pivke so se v svetovni konkurenci plesnih skupin, v kateri je nastopilo 600 ekip iz 40-ih držav, izvrstno izkazali in se s svojo plesno točko uvrstili v prestižni finale, na koncu pa osvojili šesto mesto. Najvišja mesta so zasedle ekipe iz Mehike, Amerike in Kitajske. Pike so nam ob vrnitvi domov, ko so jim 3. maja domači, prijatelji in članice športnega društva Pike pripravili zaslužen in prisrčen sprejem povedale, da je bilo tekmovanje nepozabno oziroma z eno besedo 'noro'! Kljub uspešno zaključenem svetovnem tekmovanju, pa le-to za Pike ne pomeni počitka, saj jih že 20. maja v Mariboru čaka državno prvenstvo, kjer bomo za naše Pike znova stiskali pesti. DKH Foto: Športno društvo Pike izkušenj z organizacijo podobnega dogodka še nimajo. S pripravami na igre so pričeli že v lanskem letu, letos pa so organizirali več lokalnih turnirjev, na katerih so pridobivali izkušnje tako na organizacijskem kot tekmovalnem področju. je udeležilo osem tekmovalcev in tekmovalk. Zmagovalka je postala z vsemi možnimi točkami Jožica Knafelc, za točko pa sta zaostali Štefka Kirn in Alojzija Rebec • Tretjega aprila so organizirali srečanje balinarjev Društva upokojencev in Društva invalidov Pivka. Pomerili so se v mešanih trojkah, nastopile so namreč tudi ženske, zmagovalci tekmovanja pa so bili upokojenci. • 13. aprila je bil na vrsti turnir v taroku, na katerega so zaradi pomanjkanja domačih igralcev povabili tudi člane DU Postojna. Tekmovanje je vodil Zmago Garbas, ki je tudi osvojil drugo mesto med 12. igralci. • Od 15. do vključno 19. maja je organiziran še kegljaški turnir, na katerega pa so vabljeni upokojenci – kegljači iz cele Slovenije. Tekmovanja, ki so jih pripravili v društvu, so potekala brez zapletov. Izkušnje, ki so jih s tem pridobili, nakazujejo da bodo 14. športne igre upokojencev južne Primorske dobro organizirane in kot kaže tudi uspeh domačih tekmovalcev ne bo izostal. Tekst in foto: Srečko Fras POKAL ZVEZE PARAPLEGIKOV SLOVENIJE LETOS V PIVKI Košarkarske ekipe štirih pokrajinskih društev Zveze so se po šestih ligaških kolih in državnem prvenstvu pomerile še za eno lovoriko – POKAL ZVEZE PARAPLEGIKOV SLOVENIJE. Tradicionalni 16. turnir so ekipe odigrale 6. maja 2017 v športni dvorani Skala v Pivki, prestižno lovoriko pa je po enoletnem premoru osvojila DP Ljubljana Mercator. Košarkarji so tekmovanje šestič zapored posvetili tudi dolgoletnemu košarkarju ZPS in trenerju Ivanu Peršaku. Tekme sta sodila Mitja Dečman in Nedžad Budimlić. Ob razglasitvi rezultatov se je vodja športa pri ZPS Gregor Gračner zahvalil vsem igralcem za sodelovanje, Društvu paraplegikov Istre in Krasa pa za vzorno pripravo in izvedbo turnirja v njihovi pokrajini. Športnike je nagovoril tudi župan Občine Pivka Robert Smrdelj in izrazil zadovoljstvo, ker smo naše tradicionalno in zaključno tekmovanje pripravili v njihovi občini. Ob čestitkah je še dodal, da bo občina tudi v prihodnje sodelovala pri reševanju naše problematike. V imenu Društva paraplegikov Istre in Krasa je športnike nagovoril tudi podpredsednik društva Slavko Bračič in se županu zahvalil za prispevek Občine Pivka pri organizaciji odmevne športne prireditve. Za zvezo paraplegikov, Jože Globokar Napoved dogodkov MAJ 2017 od 5. do 26. maja, Hiša kulture v Pivki RAZSTAVA - Petra Varl, Morski motivi, šablonske risbe in izrezi (organizira: Hiša kulture Pivka) četrtek, 18. maj med 17. in 19. uro, Ekomuzej Pivških presihajočih jezer Dan muzejev: PUSTOLOVŠČINA ZA DRUŽINE v Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera V primeru dežja sprehod po Učni poti na čistilni napravi ŽIVA, Pivka. Obvezna je najava na tel. 031 484 975 ali mail: pivskajezera@gmail.com. (organizira: Krajinski park Pivška presihajoča jezera) petek, 19. maj ob 19. uri, avla Osnovne šole Pivka ZBOROVSKI KONCERT MAJ JE CVETEL (organizira: Pevska skupina Studenec Pivka) sobota, 20. maj od 13. ure dalje, Petelinje 33. PETELINJSKI TEK (organizira: Vaško društvo Petelinje) sobota, 20. maj od 22. ure dalje, Epicenter (Rock cafe) VELIKI KONCERT: OPĆA OPASNOST (organizirata: Klub KŠOPP in Cappuccino) nedelja, 21. maj od 14. ure dalje, pri Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer OVČARSKI DAN NA PIVŠKEM (organizira: Krajinski park Pivška presihajoča jezera) ponedeljek, 22. maj od 15.30 do 16.30, Krpanov dom (prostori nekdanje začasne knjižnice) POMEN BRANJA ZA OTROŠKO DUŠO (organizira: VGC – TOČKA MOČI Pivka) ponedeljek, 22. maj ob 16. uri, Krpanov dom Pivka UČIMO SE PREKO IGRE, DELAVNICA ZA STARŠE IN OTROKE OD 1. DO 4. RAZREDA (organizira: VGC - Točka moči Pivka) sreda, 24. maj ob 16. uri, GZS Območna zbornica Postojna GOSPODARSKI FORUM PRIMORSKO-NOTRANJSKE REGIJE (organizira: GZS Območna zbornica Postojna) petek, 26. maj ob 19. uri, Hiša kulture v Pivki ZAKLJUČEK RAZSTAVNE SEZONE V HIŠI KULTURE IN IZID LETNEGA KATALOGA (organizira: Hiša Kulture Pivka) sobota, 27. maj ob 9. uri, izpred Krpanovega doma 8. POHOD PO POTEH KAMNITIH KRIŽEV (organizira: Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka) sobota in nedelja, 27. in 28. maj od 10. do 18. ure, Park vojaške zgodovine TANKOVSKI VIKEND (organizira: Park vojaške zgodovine Pivka) ponedeljek, 29. maj od 15.30 do 16.30, Krpanov dom (prostori nekdanje začasne knjižnice) UČENJE SKOZI IGRO (organizira: VGC – TOČKA MOČI Pivka) vsako sredo od 15.30 do 18.00, Krpanov dom (prostori nekdanje začasne knjižnice) POVEZUJEMO GENERACIJE (učenje igranja kart in druge družabne igre) (organizira: VGC – TOČKA MOČI Pivka) vsak petek od 8.30 do 11.00, Krpanov dom (prostori nekdanje začasne knjižnice) MOJE DOPOLDNE (druženje ob čaju) (organizira: VGC – TOČKA MOČI Pivka) JUNIJ 2017 petek, 2. junij ob 19. uri, galerija Krpanovega doma ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE UDELEŽENCEV FOTOGRAFSKEGA TEČAJA (organizira: Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Pivka) petek, 2. junij ob 19. uri, Hiša kulture v Pivki OTVORITEV RAZSTAVE: Malo mesto – velika galerija, grafična delavnica in razstava Razstava je na ogled od 29. maja do 23. junija 2017. (organizira: Hiša kulture Pivka) sobota, 17. junij od 18. do 24. ure, Park vojaške zgodovine POLETNA MUZEJSKA NOČ V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE - odprtje razstave topografskih kart, ogled notranjosti utrdbe Alpskega zidu na Primožu, voden ogled notranjosti podmornice in Parka vojaške zgodovine Vstop prost. (organizira: Park vojaške zgodovine Pivka) sobota, 17. junij od 18. do 24. ure, Ekomuzej Pivških presihajočih jezer POLETNA MUZEJSKA NOČ V EKOMUZEJU – ogled muzeja, sprehod z biologom, druženje ob ognju ter opazovanje zvezdnatega neba Vstop prost. (organizira: Krajinski park Pivška presihajoča jezera) četrtek, 22. junij ob 18.30, Športna dvorana Skala PRIREDITEV OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA (organizira: Osnovna šola Pivka) nedelja, 25. junij ob 9.30, od počivališča pred podvozom v Hrastju POHOD DO ŠILENTABRA Z MAŠO ZA DOMOVINO OB 12. URI V CERKVICI SV. MARTINA (organizira: Občinski odbor Nove Slovenije - krščanskih demokratov Pivka) vsak počitniški petek, od 30. junija do 25. avgusta, od 9.00 do 13.00 POČITNIŠKE DELAVNICE V EKOMUZEJU Več informacij na www.pivskajezera.si. JULIJ 2017 sobota, 1. julij od 16. ure dalje, ploščad pred Krpanovim domom PIVŠKI SHOD s kmečkimi igrami, harmonikarskim orkestrom Nika Polesa in Ansamblom Tik – Tak Vstop prost. (organizira: Turistično društvo Pivka) petek, 7. julij ob 19. uri, Hiša kulture v Pivki OTVORITEV RAZSTAVE: Tanja Milharčič, razstava grafik Razstava je na ogled od 7. do 28. julija 2017. (organizira: Hiša kulture Pivka)