metal INTERNI INFORMATIVNI ČASOPIS | LETO VI | ŠTEVILKA 21 | MAREC 2006 V Ji 0 * Predstavitev m ■METAL1 |[;T.Vi:nl metal INTERNI INFORMATIVNI ČASOPIS | UTO VI | ŠUVIIKA 21 | MAREC 2006 Na naslovnici: Fotografija: IZ VSEBINE: Pomlad Janko Vučko 3 Uvodnik Projekti 4 Interni projekti in ukrepi v letu 2005 Naložba 6 Nova lakirna linija v Valjarni profilov Novosti v proizvodnji 7 Montažna naprava za struženje valjev na Blumingu Nadzorni svet SIJ 8 Tretja seja nadzornega sveta SIJ 9 Obisk ministra za visoko šolstvo v Metalu Ravne Jubilanti 9 Spoštovane jubilantke, dragi jubilanti iz podjeta Metal Ravne in Šerpa, ponovno lepo pozdravljeni 15 Anketa med jubilanti 16 Metal potrebuje metalurge Zdravje 16 Prehrana med delom - naložba v zdravje in dobro počutje Donacija 17 Ultrazvočni aparat za bolnišnico Ekologija 19 Pregled aktivnosti na področju okolja v letu 2005 21 Poslovanje Poslovanje v letu 2005 Poslovanje 22 Gospodarski načrt za leto 2006 Kadri 22 Gibanje števila zaposlenih Zaposlovanje invalidov 23 Kvotni sistem zaposlovanja invalidov Aktualni jeklarski kotiček 24 Konferenca Chromium 2006 Aktualni jeklarski kotiček 24 Obisk podjetja Shanghai Nr. 5 Varnost in zdravje pri delu 25 Kazalci varnosti in zdravja pri delu Predstavljamo 28 Ob šestdeseti letnici plavanja na Ravnah Šport 29 Razvoj plavalnega športa na Ravnah Odmevi 31 Seminarska naloga o časopisu 31 Smučarji SKEI Metala Ravne v Cerknem Prosti čas 32 4. Metalov turnir v malem nogometu Razvedrilo 36 Nagradna križanka Izdaja: METAL RAVNE, d. o. o. Uredniški odbor: Andreja Čibron - Kodrin, Andrej Gradišnik, Gabi Urnaut, Andreja Krajnc Jezikovni pregled: Andreja Čibron - Kodrin Produkcija: © crashgroup.net Tisk: ZIP center, d. o. o. Uredništvo: Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Kor., T: 02 87 07 236 časopis dobijo zaposleni v podjetju Metal Ravne brezplačno. SPOŠTOVANI ZAPOSLENI IN BRALCI METALA Od srede februarja sem nova pomočnica za odnose z javnostmi v skupini SIJ - SLOVENSKA INDUSTRIJA JEKLA, d. d., kar pomeni, da bom skrbela za odnose z javnostmi tudi za družbo Metal Ravne. Delo na tem področju je bila moja prva želja po zaključenem študiju komunikologije, vendar sem začela delati "na drugem bregu" - v uredništvu časnika Finance, kjer sem sourejala rubriko Kadri in kariera, nato pa tudi tržila oglasni prostor v časopisu. Poznavanje novinarskega dela ter pravil in trikov trženja mi je bilo v veliko pomoč v moji prvi PR (Public Relations) službi na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana, kjer sem poleg odnosov z javnostmi skrbela tudi za organizacijo dogodkov ter sodelovala pri oblikovanju in promociji preventivnih akcij. Zdaj sem del velike gospodarske skupine, katere jedrna družba je Metal Ravne, in potrudila se bom, da bo sodelovanje z mediji potekalo gladko, s čim več pozitivne medijske pozornosti. Seveda pa mi bo to uspelo le z vašo pomočjo! Vaše predloge, pobude in vprašanja pošljite na naslov uredništva. Anja Potočnik, univ. dipl. komunikologinja UVODNIK [ METAL Spoštovane sodelavke in cenjeni sodelavci, v preteklem letu smo dosegli rekordne poslovne rezultate in prvič v zgodovini podjetja uspeli v celoti izkoristiti konjunkturo na trgu jekla. Konjunktura na trgu jekla pomeni večje povpraševanje po jeklu, vendar sama po sebi še ne zagotavlja dobrih poslovnih rezultatov, in sami dobro veste, da smo se morali pošteno potruditi, da nam je na koncu uspelo. Žal živimo v obdobju, ko ni dovolj časa za proslavljanje preteklih dosežkov, in morajo biti naše oči in energija usmerjeni v prihodnost. Poslovno leto 2006 nam prinaša nove izzive in bo zagotovo izjemno turbolentno in zahtevno. Letos bomo morali v oteženih poslovnih okoliščinah, ko so se precej povečali stroški energije, dela in storitev, dokazati, da lahko poslujemo uspešno ter da rezultati lanskega leta niso bili naključni. Na podlagi rekordnih rezultatov je bilo težko postaviti cilje za letošnje leto, saj smo se zavedali, da je nerealno pričakovati enako dobre razmere na trgu. Glede na poznane informacije o razmerah na trgu jekla je letos realno pričakovati umirjeno konjunkturo na trgu, zato smo si ponovno postavili ambiciozne poslovne cilje. Načrtujemo količinsko prodajo 78.600 ton izdelkov oziroma prodajno realizacijo v višini 31,3 milijarde SIT, ki nam naj bi na koncu leta zagotovila dobiček iz poslovanja 2,1 milijarde SIT oziroma 7-odstotno donosnost prodaje. Pri načrtovanju smo ostali realni optimisti, saj predvidevamo donosnost prodaje, ki so jo dosegli dobri proizvajalci orodnih jekel v konjunkturnih časih. Letošnje leto bo zahtevalo še dodatne napore, saj sta pred nami nov investicijski cikel, s katerim želimo tehnološko posodobiti proizvodne naprave, in postopek privatizacije koncerna Slovenske industrije jekla. V lanskem letu smo za investicije že namenili 7,5 milijona eurov, kar je največ v zgodovini podjetja Metal Ravne in pomeni sredstva dvojne letne amortizacije. Pred nami sta sedaj večji strateški investiciji: posodobitev težke kovačnice in posodobitev glavnega pogona valjalnega ogrodja v bluming valjarni. Začel se je tudi postopek privatizacije, ki ga je ob koncu lanskega leta sprejela vlada. Postopek predvideva prednostno privatizacijo celotnega koncerna Slovenske industrije jekla in dopušča tudi možnost dokapitalizacije posameznih hčerinskih družb s strani strateškega partnerja. Med obiskom predsednika vlade Janeza Janše je bila dana obljuba, da bomo lahko aktivno vključeni v postopek privatizacije. Za poslovodstvo podjetja Metal Ravne pomeni obljuba veliko zaupanje in obvezo do vseh zaposlenih, da skupaj poiščemo takšno rešitev, ki bo zagotovila razvoj in nadaljevanje bogate jeklarske tradicije na Koroškem. V času, ko boste prebirali časopis Metal, Mag Darko Mikec glavni direktor bosta za nami že prva dva meseca poslovanja letošnjega leta, ki ju že lahko ocenimo zelo pozitivno tudi v primerjavi s preteklim letom. Uspešen začetek je dobra popotnica za izpolnitev zastavljenih ciljev in verjamem, da jih bomo z dobrim delom prav vseh zaposlenih uspeli tudi uresničiti. % m % Projekti Jože Apat, univ. dipl. inž. metal, in mater. INTERNI PROJEKTI IN UKREPI V LETU Projektni pristop je postal standardna oblika dela na področju tehnoloških izboljšav, organizacijskih sprememb in v drugih oblikah izboljševanja tehnično tehnoloških kazalcev. V gospodarskem načrtu za leto 2005 smo v poglavju o projektih, ukrepih in razvojnoraziskovalnih nalogah opredelili naslednje vrste projektov: Interni projekti in ukrepi Organizacijska kultura Prenova poslovnih procesov v Metalu Ravne INTERNI PROJEKTI IN UKREPI Leta 2005 je bilo aktivnih 22 projektov. Kar je nekoliko manj, kot je povprečje v prejšnjih letih, ko se je to število gibalo od 25 do 30 internih projektov. Nihanja so običajna, zato že v letu 2006 planiramo 35 internih projektov. Število internih projektov v letu 2005 Štev. projektov 7 Skupaj Metal Ravne: 22 i i i i r Jeklarski Kovaški Valjarski Služba Ostali program program program kakovosti projekti Ekonomski učinki internih projektov in ukrepov Prihranek v EUR 1.600.000 1.400.000 1.200.000 1.000.000 800.000 600.000 400.000 200.000 0 1.502.030 Skupaj Metal Ravne: 2.771.239 EUR Plan: 2.100.000 EUR 672.285 465.987 54.960 75.977 I I I I I Jeklarski Kovaški Valjarski Služba Ostali program program program kakovosti projekti V diagramu 2 so podani ekonomski učinki internih projektov in ukrepov. Kljub manjšemu številu projektov pa so bili učinki znatno nad planiranimi. Preseganje plana je predvsem posledica projektov, ki so povezani z uporabo cenejših ferolegur, optimalnejšim legiranjem in realizacijo zbiranja, sortiranja in uporabe kovaških ostružkov. Ekonomski učinki teh projektov kažejo na to, da so bili pravočasno sprejeti ukrepi za zniževanje negativnih vplivov na nabavnem trgu, kjer so se predvsem ferolegure FeV in FeMo drastično podražile, kar nam je uspelo s temi projekti delno kompenzirati, hkrati pa z legirnim dodatkom doseči tudi realne prihranke. Leta 2005 odstopa predvsem Jeklarski program. Vendar se to od leta do leta spreminja, glede na končane investicije in problematiko, ki jo posamezen projekt obravnava. V diagramu 3 podajamo projekte in ukrepe z največjimi ekonomskimi učinki. Projekti in ukrepi z največjimi ekonomskimi učinki Pomembnejši interni projekti v letu 2005 6 75.977 5 167.280 4 208.105 3 505.005 2 645.000 1 781.207 O o 0 o o o d o o o o o O O o o o o o o o o o o o co o CD Prihranek v EUR Legenda: Kisikovo kopje Optimiranje legiranja visokolegiranih jekel TMO Obdelava orodnih jekel na kovaškem stroju in 25 MN stiskalnici Obnovljena konti III Sortiranje ostružkov Optimiranje izdelave hitroreznih jekel Poleg internih projektov z neposredno merljivimi ekonomskimi učinki pa so pomembni tudi projekti s področja strategije razvoja programov, organizacije in organizacijske kulture. Zato jih tukaj posebej navajamo. ■ Strategija Valjarskega programa (Brane Keček) ■ Racionalizacija vlivališča v jeklarni (Jovan llievski) ■ Posodobitev težke proge (Stanko Petovar) ■ Posodobitev težke kovačnice (Zdravko Mlakar) 2005 Projekti METALI l=7-WJla ■ Prenova informacijskega sistema v Metalu Ravne (Alojz Buhvald, Majda Vravnik) ■ TPM na srednji progi, stiskalnici 25/30 MN in rezkalnem stroju (Jože Apat) ■ Idejni projekt Špedicije (Alenka Ajd) ■ Motivacija in ocenjevanje (Bernarda Breznik) ■ Nagrajevanje glede na doseganje ciljev (Ludvik Prikeržnik, Jože Apat) Vsi ti projekti se vsak na svojem področju ukvarjajo z dolgoročnimi cilji podjetja, rezultat bo doseganje strateških ciljev podjetja, začrtanih v strategiji razvoja podjetja od leta 2006 do 2011. Za pospeševanje projektnega pristopa smo tudi lani nagrajevali posamezne projekte. Nagrajenih je bilo 12 projektov. Vrednost nagrad je znašala 4,3 milijona SIT. Sodelovali smo tudi na razpisu za inovacije za leto 2004, ki ga je objavila GZS. Za projekt ŠIROKI PLOŠČATI PROFILI smo dobili ■ zlato plaketo na regionalnem razpisu ■ priznanje na državnem razpisu Leto 2005 smo sklenili z zaključnim sestankom projektnega leta, kjer so bile poleg projektnega pristopa predstavljene aktivnosti tudi iz sistemov ISO 9001/2000 in IS014001. Na sestanku sta nas s prisotnostjo in z nagovorom razveselila tudi člana poslovodstva, ki sta poudarila nujnost izboljševanja sistemskega in projektnega pristopa za obvladovanje poslovnih procesov. Gospodarski načrt za letos vsebuje tudi plan internih projektov in ukrepov. Predvidenih je 35 projektov z 1,7 milijona EUR načrtovanega prihranka. Od vsebinskih sprememb, ki jih moramo omeniti, je pomembno predvsem obvladovanje projektnega pristopa z intranetno verzijo programa za obvladovanje projektov, ki nam bo omogočala bistveno boljše obvladovanje projektov, saj omogoča skrbniku projektov celovit pregled nad izvajanjem aktivnosti posameznega projekta. Za zaključek ponavljamo staro modrost. EDINA STALNICA V STVARSTVU JE SPREMEMBA. Zato je nujno, da znamo to dejstvo vgraditi v naš način delovanja. Med odmorom na zaključnem sestanku ob koncu projektnega leta 2005 foto: Jože Apat Naložba m I METAL 1 IliT-ViJMl Franc Flartman, inž. metal. NOVA LAKIRNA LINIJA V VALJARNI PROFILOV Minilo je že več kot deset let, odkar smo uvedli lakiranje valjanih profilov v valjarni profilov. Zanj smo se odločili zaradi zahtev kupcev, ki so želeli, da se material zaščiti pred atmosferskimi vplivi med prevozom in skladiščenjem profilov, poleg tega pa naj bi lakiranje omogočilo tudi enostavno prepoznavanje -identifikacijo različnih kvalitet jekel z različnimi barvami. Začelo se je z nekaj pozicijami na mesec, kar ni povzročalo večjih težav, ne za organizacijo in izvedbo kakor tudi ne z vidika požarne varnosti in vplivov na okolje. Te količine so se iz leta v leto povečevale in dosegle vrh s skoraj tisoč tonami na mesec. Moram poudariti, da smo ves čas lakirali na preprost - ročni način s pištolo za razprševanje barve. Za nemoteno lakiranje smo morali uporabljati barve na osnovi topil, da so se na zraku hitro sušile. Te barve so za okolje neprijazne, poleg tega pa je na tem območju obstajala velika požarna ogroženost. Kljub poostrenemu nadzoru in vsem varnostnim ukrepom je večkrat prišlo do požara. Zaradi vseh teh nevarnosti in uresničevanja okoljske politike smo bili dolžni storiti vse, da bo vpliv našega dela prijazen do okolja ter ožje in širše okolice. Tako je vodstvo Metala Ravne, d. o. o., imenovalo tim za izvedbo projekta "Preureditev lakiranja valjanih profilov". V projektu smo morali slediti naslednjim ciljem: ■ poiskati tehnično in tehnološko rešitev, ki bo ekološko sprejemljiva, ■ optimirati in poenostaviti materialni tok, ■ določiti primerno lokacijo za postavitev lakirne linije, ■ s tehničnimi rešitvami zagotoviti ustrezno zmogljivost lakiranja, ■ zmanjšati fizične napore delavcev. Odgovorni za projekt smo takoj pristopili k iskanju tehničnih rešitev in izvajalca, ki bi bil sposoben izdelati napravo v skladu z našimi zahtevami. Po usklajevanju naših zahtev in tehničnih rešitev s potencialnimi dobavitelji smo se odločili za podjetje Stem, d. o. o., iz Nove Gorice, ki je ponudilo avtomatizirano linijo za lakiranje valjanih profilov, z uporabo barv na vodni osnovi, ki so okolju prijazne in požarno varne. Lakirno linijo smo postavili na mestu, kjer je bila linija za kontrolo okroglih profilov, ki smo jo bili prestavili v obrat Proizvodnje svetlih profilov. Linijo za lakiranje valjanih profilov ■ avtomatiziran nalagalni del, ■ komora za lakiranje, ■ sušilna komora ter ■ avtomatiziran razlagalni del za zlaganje profilov v vezi. Najbolj zahtevno je bilo iskanje rešitve za razlaganje in zlaganje lakiranega materiala. Hoteli smo tako rešitev, ki ne bo poškodovala lakirane površine profilov, ne bo povzročala prekomernega hrupa in bo omogočala zlaganje ploščatih, kvadratnih in okroglih profilov v zahtevano obliko -vez. Linija za lakiranje profilov je v fazi montaže in preizkusa posameznih funkcij. Vsem, ki so sodelovali pri tem projektu, se iskreno zahvaljujem za sodelovanje. foto: arhiv Metala Ravne foto: arhiv Metala Ravne Novosti v proizvodnji Franc Mlinar, Milan Škafar MONTAŽNA NAPRAVA ZA STRUŽENJE VALJEV NA BLUMINGU Na Blumingu uporabljamo za valjanje lite valje premera 780 mm. Kalibracija valjev obsega več kalibrov, ki nam omogočajo valjanje potrebnih izdelkov ali vložkov za valjanje profilov. Naši izdelki so dimenzijskega razreda gredic - kvadratnih od 200 mm do 80 mm, plamen od širin 250-140 mm, debelin 100-60 mm in dimenzijskega razreda za široko ploščato od širin 505-260 mm, debelin 100-25 mm. Poleg prednosti, ki jih omogoča ta kalibracija (izdelava zelo širokega dimenzijskega razreda), je večja slabost v tem, da ni zaključnih kaliber, ki bi omogočale ožje tolerance končnih dimenzij valjancev. Vse končne dimenzije valjancev valjamo na gladkem delu valjev. Slabost tega načina je, da imamo prosto širjenje, zaradi tega lahko pride do večjih dimenzijskih odstopanj in večje obrabe gladkega dela valja. Obraba gladkega dela valja (predvsem v sredini) nam onemogoča valjanje široko ploščatih profilov, saj se konkavnost valja pozna na profilih - dimenzijsko odstopanje, nepravilna oblika. Zaradi velikih količin izdelave drugih proizvodov -gredic se valji na gladkem delu obrabijo v zelo kratkem času, kar pomeni izjemno veliko težav - predčasno menjavo valjev, slabšo kakovost izdelka, daljše pretočne čase zaradi kampanjskega valjanja. S tem nastajajo tudi določeni stroški. Če smo želeli slediti tolerančnim zahtevam kupcev, smo morali valje izgraditi iz valjarskega ogrodja, izgraditi ležaje na valjih, za kar je potrebnih 16 ur dela. Enako časa porabimo, da na druge valje namestimo ležaje in ohišje ter jih vgradimo namesto onih valjev. Izgrajena valja pa smo v mehanični delavnici postružili na ustrezne dimenzije (odvisno od izrabe), kar stroškovno pomeni okrog 10.000 EUR. Vse navedeno je v proizvodnji povzročalo motnje in velike stroške, predvsem pa onemogočalo sprotno valjanje široko ploščatih profilov do dimenzije 505 mm. Gornje nam je dalo misliti in prišla sva do rešitve, da bi vmes obrabljeni valj kar na mestu - vgrajenega na ogrodje - postružili. Idejo je podprlo vodstvo, izdelani sta bili dokumentacija ter naprava za struženje valjev. S sprotnim večkratnim struženjem (največ do 1 mm) bo zagotovljena boljša površina valjancev, manj bo menjav valjev in manj struženj izgrajenih valjev (tudi do 10 mm) zaradi obrabljenega gladkega dela, saj so se valji stružili v celoti. Seveda pa bo občasno treba valje še vedno izgraditi ter poslati na struženje kalibrov, ki se s časom prav tako obrabijo. Merljivi prihranki bodo nekaj 100.000,00 EUR; boljši izdelki, hitrejše obračanje materiala, roki dobav, zanesljivost ... pa tako nimajo cene!? In kakšna je naprava? Montažna naprava za struženje valjev omogoča struženje valjev (gladkega dela) na samem valjarskem ogrodju, zaradi tega bodo odpadle vse navedene težave pri valjanju širokih ploščatih profilov. Naprava za struženje valjev se vgradi (fiksira) na ohišje valjarskega ogrodja, ima samostojen prečni pomik orodja, fino nastavitev rezilnega orodja, za vrtenje valjev pa služi lasten pogon bluminga. Tehnični podatki naprave: ■ Masa naprave: 3803 kg ■ Nazivna moč gonila: 0,37 kW ■ Izstopno število vrtljajev gonila: 5,1 min-1 ■ Število vrtljajev bluminga: 20-25 min'1 ■ Pomik orodja: 0,5 mm/vrt ■ Vodenje prečnega suporta: drsno-ploščata vodila ■ Vodenje vzdolžnega suporta: drsno lastovičji rep ■ Nastavitev globine struženja: trostopenjski polž-navojno vreteno Kolikor nama je znano, je to edina naprava take vrste na svetu; iskreno upava, da bo v prihodnosti z majhnimi izboljšavami dobro služila svojemu namenu. Naj se na koncu zahvaliva še podjetju ŠERPA, d. o. o., ki je sledilo ideji in jo tudi uspešno uresničilo. Opisana rešitev je za obrat valjarne gredic velika pridobitev. Veseli smo idej, ki nam omogočajo biti boljši ali da lahko določeno delo opravimo hitreje, ceneje in dosežemo večjo kakovost naših izdelkov. To vse pripomore k izboljšanju naših rezultatov. Tudi v prihodnje bomo veseli vsakih idej, čeprav katera ne bo tako uspešna, kot je ta. Mogoče bo pa še boljša, zato z idejami na plan! Stanko Petovar, univ. dipl. inž. metal, in mater., direktor Jeklarskega programa Nadzorni svet SIJ Sporočilo za javnost, www.sij.si TRETJA SEJA NADZORNEGA SVETA SIJ Člani NS SIJ so se sestali na Ravnah na Koroškem in si po seji ogledali proizvodnjo v podjetjih Metal Ravne in Noži Ravne. Člani nadzornega sveta SIJ -Slovenske industrije jekla so 19. januarja na tretji seji obravnavali gospodarski načrt družb skupine SIJ - Slovenska industrija jekla za leto 2006 ter strategijo razvoja od leta 2006 do 2011. Pri tem so poudarili, da so pri planiranju rezultatov za leto 2006 izhajali iz tržnih napovedi, ki predvidevajo umirjanje cen na nabavnem trgu, manjše povpraševanje na prodajnem trgu in posledično pritisk kupcev na zniževanje cen, ki povzroča nižji splošni nivo poslovanja. Menijo, da bodo ohranili fizični obseg ter relativno visoko stopnjo donosnosti poslovanja, pa vendar, zaradi umirjanja jeklarskega trga, nižjo od dosežene v letu 2005, ki je bilo v vseh pogledih rekordno. Cilji skupine so iz leta v leto postavljeni višje, ambiciozneje. Da so jih v družbah skupine sposobni doseči in preseči, so še posebej dokazali v zadnjih dveh letih, za leto 2006 pa, kljub slabšim tržnim napovedim, planirajo prodati za več kot 110 milijard tolarjev oz. 460 milijonov evrov proizvodov. Na tuje trge bodo prodali 72 % oziroma za 330,876 milijona evrov. Pri tem bodo ustvarili 6,1 milijarde SIT dobička iz poslovanja in 4,4 milijarde čistega dobička. Število zaposlenih bo višje za 1,1 % in bo v povprečju znašalo 3.037 delavcev. Dodana vrednost bo 32.800 evrov na zaposlenega, donosnost na ustvarjene prihodke 4 % in donosnost na kapital 9,4 %. V letu 2006 se bo nadaljevala intenzivna investicijska politika v družbi Acroni, saj znaša predračunska vrednost planiranih investicij 24,7 milijona evrov. Z večjimi investicijami bo začela tudi družba Metal Ravne, in sicer vrednimi 22,8 milijona evrov, največji pa bosta investiciji v posodobitev kovačnice in valjarne gredic. Nadzorni svet je obravnaval tudi strategije razvoja skupine in vseh aktivnih družb skupine SIJ do leta 2011. Po predvidevanjih bodo v obdobju od leta 2006 do 2011 povečali prihodke od prodaje s 110 na 132 milijard SIT, pri čemer bodo v povprečju letno ustvarjali od 4 do 4,8 milijarde tolarjev dobička po plačanih davkih in prosti denarni tok v višini 10 % čistih prihodkov. V tem obdobju bodo v skupini SIJ investirali v posodobitev tehnoloških procesov in opreme ter v ekologijo preko 208 milijonov oz. v povprečju 34,7 milijona evrov letno. Leta 2011 planirajo doseči povprečno dodano vrednost 41.600 evrov na zaposlenega. Na področju zaposlovanja bodo glavno skrb posvetili izobraževanju in pomlajevanju kadrov, saj bo upokojevanje delavcev v naslednjih petih letih preseglo 20 % vseh zaposlenih. Člani nadzornega sveta SIJ so: Marija Zagožen (predsednica), dr. Jože Kobe, Janez Kopač, Peter Puhan, Izidor Rejc, Milan Škafar in dr. Franc Vodopivec. Skupščina SIJ jih je imenovala 20. julija 2005. foto: Tomo Jeseničnik foto: Andreja Čibron - Kodrin Vlado Perovnik, univ. dipl. inž. metal, in mater. OBISK MINISTRA ZA VISOKO ŠOLSTVO V METALU RAVNE V ponedeljek, 16. 1. 2006, je v Metal Ravne prišel na obisk dr. Jure Zupan, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Za srečanje smo bili sicer že dogovorjeni ob obisku vlade na Koroškem novembra 2005, ker pa minister takrat ni utegnil, je obljubil obisk ob drugi priložnosti in obljubo tudi izpolnil. Po predstavitvi Metala Ravne in organizacije razvojno-raziskovalnega dela smo predstavili dosežke ter izzive, s katerimi se srečujemo na razvojnem področju. V zadnjih 12 letih smo, kljub kadrovski šibkosti službe MRR, kjer je zaposlenih 10 raziskovalcev, v Metalu Ravne osvojili in razvili 100 novih jekel, od katerih jih je polovica v rednem proizvodnem programu, razširili smo dimenzijski program na vseh področjih plastične predelave in uvedli številne spremembe tehnoloških poti, ki zmanjšujejo stroške proizvodnje. Z novim jeklom RAVNEX pa smo začeli razvojni cikel, v katerem nameravamo ponuditi našim kupcem, predvsem orodjarjem, nova jekla vrhunskih lastnosti. Sledil je ogled metalurških laboratorijev in glavne raziskovalne opreme. Kljub stari opremi je bil minister zadovoljen z videnim in je z zanimanjem prisluhnil razlagam, podprl pa je tudi načrte, da bo v to področje Metal Ravne v prihodnosti več vlagal. V pogovorih z direktorjem mag. Darkom Mikcem, Andrejem Gradišnikom, dr. Ferdom Grešovnikom in Vladom Perovnikom je minister s sodelavci največ časa posvetil možnostim za izboljšanje sodelovanja raziskovalcev z institutov in univerz z gospodarstvom. Strinjali smo se, da je tega premalo in da je eden od možnih predlogov, da se raziskovalci za določen čas, dokler traja nek skupen projekt, zaposlijo v podjetju, za njihovo plačo pa delno prispeva tudi podjetje. Tako lahko v podjetju spremljajo napredovanje projekta in vplivajo na njegove rezultate ter uspešnost. Problematika pomanjkanja kadrov s tehničnega področja se kaže tudi v Metalu Ravne, saj se diplomanti, tudi zaradi slabših plač v primerjavi z Ljubljano in Mariborom, pogosto ne odločajo za vrnitev domov in zaposlitev v Metalu Ravne. Obisk je bil, po besedah ministra, uspešen, saj smo med pogovori izoblikovali nekaj novih idej, ki jih bo poskušal izkoristiti, sam pa se je seznanil z uspešnim podjetjem. Milena Gartner - Delopst, spec. psih. svet., univ. dipl. psih. SPOŠTOVANE JUBI-LANTKE, DRAGI JUBILANTI, IZ PODJETIJ METAL RAVNE IN ŠERPA, PONOVNO LEPO POZDRAVLJENI! 20. 1. 2006 smo se, kot že večkrat do sedaj, srečali jubilanti iz Metala Ravne iz let 2003, 2004, 2005 na Prevaljah, kjer smo pokramljali in se poveselili skupaj z našimi vodji, direktorji. Tisto popoldne so nam pripeli rožo zaupanja - rdeči nagelj. Zaupanje pa je tista vrednota, ki velikokrat odločilno vpliva na medsebojne odnose in s tem tudi lahko na izpeljavo posla. Popoldne nam je še popestril oktet Kograd IGEM, pod vodstvom Jožeta Kramarja. Posebnost tega zbora je, da je sestavljen iz skoraj kar polovice metalovcev in tokrat sta kar dva člana zbora jubilanta (Alojz Gologranc, ki praznuje 30-letni jubilej, in Gorazd Oder, ki praznuje 10-letni jubilej, torej predstavnika generacij bumerjev in xarjev). Zabaval nas je duo PAN-PAN, za jedačo in pijačo pa so poskrbeli iz restavracije Eurest. Vsem udeležencem, ki ste "skrbeli" za nas, se še enkrat zahvaljujem. Ob tej priložnosti bi želela poudariti naše prijateljevanje s podjetjem METAL RAVNE, d. o. o. Tako kot je v kruhu, ki smo ga bili deležni ob sprejemu, veliko zrn, lahko različnega okusa, tako je tudi v Metalu Ravne veliko različnih osebnosti, z različnimi stališči, različnimi pogledi na svet, različnimi vrednotami, različno ustvarjalnostjo, pa vendarle vsi delamo v dobrobit našega podjetja. Takšna srečanja so torej priložnost, ko lahko tako, kot je rekel Karel Destovnik v svoji pesmi: "Zakaj ne nosite src v dlaneh, ljudje?", odpremo svoja srca ter se s tem malo spoznamo, in ko se prihodnjič srečamo, se srečamo z nasmehom in iskricami v očeh. Glavni direktor mag. Darko Mikec nam je spregovoril nekaj vzpodbudnih besed in razdelil jubilantom za 30 let delovne dobe jubilejne plakete. Seznam jubilantov iz omenjenih let, ki so dosegli 30 let delovne dobe - na naslednji strani Jubilanti ABDIČ NURIJA ALTENBAHER JOŽEF APŠNER NIKO BOROVNIK STANKO BOŽIČ BRANKO BOŽIČ VINKO BREŽNIK MILAN CVETKOVIČ STJEPAN ČAPELNIK DAMIJAN ČEBUL JANKO ČEBULJ MIROSLAV ČEGOVNIK MARJETICA ČEKON RUDOLF ČERU VINKO ČREŠNIK MIRAN ČREŠNIK RAJKO DRAVEC MILAN GAJIČ BOŠKO GARTNER - DELOPST MILENA GODEC BARBARA GOLENKO STANKO GOLOGRANC ALOJZ GRABNER MARJAN HARTER JOŽE JERNEJ JOŽEF KAC JOŽE KJORPENČEV MARIJA KNAPP JANEZ KOBOVC JOŽE KOTNIK JOŽEF KOTNIK ŠTEFAN KOTNIK VLADISLAV KOVAČEVIČ NEVENKA KOVAČIČ JOŽEF KREVH MARIJA KREVZEL JOŽEF KRIČEJ ŠTEFAN KRISTAN DANICA LAMPREHT DRAGICA LEČNIK - GROS IRENA LONČARIČ MARIJA LOZINŠEK MILAN LUŽNIK MARIJA MAGER FERDINAND MAGER VIDA MAVRIČ DRAGO MEH RAJKO MESNER DRAGO METULJ MARJETA MRAK ANA NAJRAJTER FRANC NAVOTNIK FRANC OBREZA DRAGO ODER BRANKO OTT LILIJANA PAČNIK JOŽEF PIRNAT BRANKO PIRTOVŠEK ZLATKO PLEMEN DOMINIK PRIPRAVA VLOŽKA RAVNANJE IN ADJUSTAŽA PROFILOV SREDNJA IN LAHKA PROGA VZDRŽEVANJE INDUSTRIJSKIH PEČI SREDNJA IN LAHKA PROGA ČISTILNICA GREDIC MEHANSKA OBDELAVA SVETLIH PROFILOV ČISTILNICA GREDIC ELEKTROVZDRŽEVANJE JEKLARNE IN KOVAČNICE EPŽ SERVIS TRŽENJA KOVAŠKI PROGRAM MEHANSKA OBDELAVA SVETLIH PROFILOV ČISTILNICA GREDIC MEHANSKA OBDELAVA TOPLOTNA OBDELAVA VZDRŽEVANJE INDUSTRIJSKIH PEČI PRIPRAVA VLOŽKA KADRI FINANCE TOPLOTNA OBDELAVA SREDNJA IN LAHKA PROGA ADJUSTAŽA PRIPRAVA VLOŽKA ELEKTROVZDRŽEVANJE VALJARNE TOPLOTNA OBDELAVA ŠPEDICIJA TEŽKA KOVAČNICA PRIPRAVA VLOŽKA DELAVNICA VALJEV IN ARMATUR ŠPEDICIJA TEŽKA KOVAČNICA RAVNANJE IN ADJUSTAŽA PROFILOV ADJUSTAŽA NABAVA METALURŠKI LABORATORIJ KONTROLA KOVANEGA PROGRAMA RAČUNOVODSTVO FINANCE METALURŠKI LABORATORIJ KONTROLA KAKOVOSTI PROIZVODNJA JEKLARNE FINANCE TEHNOLOŠKI ODDELEK KOVAŠKI PROGRAM ELEKTROVZDRŽEVANJE VALJARNE RAVNANJE IN ADJUSTAŽA PROFILOV SREDNJA IN LAHKA PROGA NABAVA SERVIS TRŽENJA TEŽKA PROGA STROJNO VZDRŽEVANJE KOVAČNICE TOPLOTNA OBDELAVA PROIZVODNJA KOVAČNICE MARKETING TEŽKA KOVAČNICA RAVNANJE IN ADJUSTAŽA PROFILOV VALJARNA GREDIC TOPLOTNA OBDELAVA PORIČ ZIJAD POSEL FRANJO POTOČNIK MAJDA POŽARNIK MAKS PRAPER MARIJA PRAZNIK STANISLAV PRIKERŽNIK FRANC PRIKERŽNIK PETER PROJE MAKSIMILJAN PROLE STEVAN PROSENC ANA PŠENIČNIK ANTON PUŠNIK HERMAN RISTIČ LUKA ROGINA VLADIMIR ROPIČ MARIJA ROZMAN MARIJA ROŽIČ VILJEM SAGONIČNIK IVAN SAKAČ FRANJO SAR JAŠ MARTIN SAVIČ RADIVOJE SENEKOVIČ KAREL SIMIČ SLAVKO SLEMENŠEK CVETKO STERŽE LOVRENC STOČKO JANEZ STRMŠEK ŠTEFAN ŠKRATEK ŠTEFAN ŠKUDNIK SLAVKO ŠREDLBRANKO ŠTIFTAR DRAGICA ŠUMNIK ALOJZ TANDAR DURO TANDAR MILOŠ TRATNIK SLAVKO TRSTENJAK STJEPAN VAJS MIRKO VAUČE MATEVŽ VISKOVIČ AVGUŠTIN VOLKER BRANKO VOŽIČ EMIL VRBNJAK MARJAN VREČKO AVGUST VRHOVNIK IVAN VUKOVIČ ILE VUKOVIČ DRAGO ZDOVC ŠTEFAN TEŽKA PROGA PROIZVODNJA JEKLARNE NABAVA SREDNJA IN LAHKA PROGA RAČUNOVODSTVO RAVNANJE IN ADJUSTAŽA PROFILOV ŠPEDICIJA PRODAJA TEŽKA KOVAČNICA ELEKTROVZDRŽEVANJE JEKLARNE IN KOVAČNICE SERVIS TRŽENJA MAZANJE TEŽKA KOVAČNICA RAVNANJE IN ADJUSTAŽA PROFILOV TEŽKA KOVAČNICA SERVIS TRŽENJA METALURŠKE RAZISKAVE IN RAZVOJ TOPLOTNA OBDELAVA AVTOMATSKA KOVAČNICA OPERATIVNO PLANIRANJE PROIZVODNJE PROIZVODNJA JEKLARNE SREDNJA IN LAHKA PROGA TOPLOTNA OBDELAVA TEŽKA PROGA PROIZVODNJA JEKLARNE METALURŠKI LABORATORIJ TEŽKA KOVAČNICA EPŽ MEHANSKA OBDELAVA SVETLIH PROFILOV RAVNANJE IN ADJUSTAŽA PROFILOV RAVNANJE IN ADJUSTAŽA PROFILOV FINANCE ADJUSTAŽA SREDNJA IN LAHKA PROGA SREDNJA IN LAHKA PROGA TEŽKA PROGA PROIZVODNJA JEKLARNE TEŽKA PROGA VHODNA KONTROLA PROIZVODNJA JEKLARNE RAVNANJE IN ADJUSTAŽA PROFILOV RAVNANJE IN ADJUSTAŽA PROFILOV TOPLOTNA OBDELAVA ELEKTROVZDRŽEVANJE VALJARNE MEHANSKA OBDELAVA POMOŽNA DEJAVNOST SREDNJA IN LAHKA PROGA PROIZVODNJA SVETLIH PROFILOV Jubilantom iz podjetja Šerpa, d. o. o., pa je glavni direktor Andrej Gradišnik, spec. za menedž., podelil jubilejne plakete na njihovem novoletnem srečanju 23.12.2005. To pa so po posameznih letih: 30-letni JUBILANTI 2003, 2004, 2005 2003 GOSTENČNIK DRAGO GROSAR STANKO Jubilanti JELEN LEOPOLD KOTNIK JOŽE VIDETIČ MARJAN 2004 APŠNER FRANC ČEVNIK MARJAN GRENKO JOŽEF KOKOLJANEZ RAHTEN STANISLAV ŠPEGU MULIT ŠULERJOŽEF TOPALOVIČ PETER 2005 GOSTENČNIK MARJAN GRAŠIČ MAKSIMILJAN KOKALJ ANTON KOPI N JA ŠTEFAN MERKAČ IVAN VDOVIČ SREČKO 35- in 40-letni JUBILANTI 2003, 2004, 2005 2003 nad ROŽEN ANTONIJA 35 VERDNIK MIRKO 40 2005 DORFLINGER MILAN 40 PODOJSTERŠEK RAJKO 40 KRAUSER FRANC 40 PŠENIČNIK MAKSIMILJAN 40 Vsem jubilantom še enkrat iskreno čestitamo! Delavnica valjev in armatur Ravnanje in adjustaža Vzdrževalci Jeklarji Množični kovači Jubilanti Priprava dela Adjustaža in ravnanje Jeklarji Kakovost Skupne službe Valjarji foto: Andreja Cibron - Kodrin foto: Andreja Čibron - Kodrin Proizvodnja svetlih profilov C I | n o a. b s o Jubilanti Toplotne obdelave profilov Špedicija Nabava Zidarji Skupne službe ■ Kodnn foto: Andreja Cibron - Kodrin foto: Andreia Cibron - Kodrin Jubilanti METAL kr-viju Valjarji Na zdravje, jubilanti! Valjarji Jubilanti 20.1. 2006 v Družbenem domu na Prevaljah Kovači Moški pevski zbor Kograd IGEM je poskrbel za prijetno vzdušje. m Jubilanti Delavnice valjev in armatur Tudi glavni direktor je sodeloval pri pripenjanju nageljnov. Direktor Valjarne profilov z enim od jubilantov To so naši jeklarji. Jubilanti Ravnanja in adjustaže profilov Jubilanti Mag. Andreja Čibron - Kodrin, Fužinar Ravne d. o. o. ANKETA MED JUBILANTI Avgust Viskovič, Jeklarski program: "Če bi se še enkrat rodil, bi bil ponovno meta-lovec. Kar se tiče položaja delavcev, je v Metalu Ravne vse v redu. Da bi le tako bilo še naprej! Tudi današnja prireditev je dobra. Škoda, da ni več takih družabnih dogodkov, ker si jih zaslužimo. V imenu vseh 30-letnih jubilantov dela pozdravljam našega šefa Sava Burja, ki mu želimo vse najlepše." Stanko Praznik, Valjarski program: "Kot kontrolor delovnega procesa oziroma iskrilec delam že petindvajset let. To je deficitaren poklic; vsakdo ga ne more opravljati. Treba se ga je izučiti na tečajih, potrebna pa je tudi pet- ali večletna praksa. Delo iskrilcev je premalo vrednoteno. Treba bi bilo spodbujati mlade, da bi se odločali za ta poklic, ki pa je tudi zelo odgovoren. Kontrolorji namreč odgovarjamo, da je material, ki ga prodajamo, ustrezne kakovosti. Letošnja prireditev mi je všeč, še posebej pevci in glasba." Avgust Vrečko, Vzdrževanje: "Trideset let dela je hitro minilo, bilo je dobro in slabo. Slabo smo hitro pozabili. Že več let opažam, da se vzdrževalcem namenja vse manj pozornosti. V preteklosti smo bili bolj cenjeni, zdaj pa ne več toliko. Predpostavljeni se premalo zavzemajo za podrejene. Če je delavec priden in delaven, ga je treba primerno plačati, drugače bo iskal drugo zaposlitev. Vedno tudi poudarjam, da so pri delu najpomembnejši: poštenost, Janko Potočnik, Kovaški program: “Prireditev se mi zdi v redu, prav tako kulturni program in spodbudne besede glavnega direktorja. V Metalu Ravne sem zaposlen svojo celotno desetletno delovno dobo, delam v kovačnici oziroma v oddelku priprave proizvodnje. Podjetje dobro skrbi za zaposlene, tudi v težkih časih je bilo tako. Vzdušje v delovnem okolju je v redu, večkrat se nasmejemo, prirejamo tudi piknike in praznujemo rojstne dneve; skratka v našem kolektivu je pravo vzdušje." Prisrčen sprejem jubilantov delavnost in pravilen pristop do sogovornika." Eleonora Gladež, univ. dipl. psih. Alenka Kotnik METAL POTREBUJE METALURGE Vpis na visoke šole pospremil tudi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan V podjetju želimo motivirati učence in dijake za nadaljevanje šolanja v programih tehničnih šol, predvsem metalurgije, strojništva in elektrotehnike. Kadrovska gibanja v podjetju za naslednjih nekaj let nam napovedujejo množično upokojevanje strokovnjakov teh profilov. Zato želimo pridobiti mlade kadre, ki bodo zapolnili vrzel. Spodbude, ki so nam na voljo, so štipendije, zanimive prakse, možnosti izdelave seminarskih nalog, raziskovalne naloge in zagotovilo zaposlitve po končanem izobraževanju. Januarja so na visokošolskih ustanovah potekali informativni dnevi. Pred tem pa se je minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan sestal z dijaki zaključnih letnikov srednjih šol, ki nameravajo nadaljevati šolanje na visokošolskih ustanovah. Namen njegovega obiska je bil seznaniti dijake z razpisom za vpis v različne programe, ki jih nudi naše visoko šolstvo, in jim spregovoriti o zaposlitvenih možnostih, prizadevanjih vlade RS za povečanje vpisa na tehniko in naravoslovje, bolonjskem procesu in drugih aktualnih vprašanjih iz visokega šolstva. Poleg ministra in njegovih sodelavcev smo na pogovorih sodelovali tudi predstavniki našega podjetja. Vodja kadrovske službe Eleonora Gladež je dijakom srednjih šol z Mute, iz Slovenj Gradca in z Raven na Koroškem predstavila vizijo in dejavnost Metala Ravne, štipendije, ki jih razpisujemo, ter možnosti osebnega in strokovnega razvoja v podjetju. Na srečanju so sodelovali še predstavniki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS, predstavniki Zavoda za zaposlovanje, ki so predstavili štipendijsko politiko, razmere na trgu dela in možnosti zaposlovanja, ter mag. Jure Pratnekar iz Strojev Ravne, d. o. o., ki je spregovoril o potrebah in možnostih raziskovalnega dela v podjetjih. S pristojnimi za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih se dogovarjamo za ponovno odprtje metalurškega oddelka na Ravnah. Ravnateljica Srednje šole Ravne Ivanka Stopar je že predstavila svojo vizijo razvoja tega programa. Začeli bi s programom poklicnega izobraževanja. Vpis prvih dijakov naj bi bil v šolskem letu 2007/2008, sledil bi program srednjega tehničnega izobraževanja in pa tudi višješolski program metalurgije. V šolskem letu 2006/2007 razpisujemo naslednje kadrovske štipendije: Program Število štipendij srednje poklicno izobraževanje 15 PREOBLIKOVALEC KOVIN srednje poklicno izobraževanje 4 OBLIKOVALEC KOVIN srednje poklicno izobraževanje 3 STROJNI MEHANIK srednje poklicno izobraževanje 3 ELEKTRIKAR ENERGETIK srednje tehniško izobraževanje 1 ELEKTROTEHNIK ENERGETIK visokošolski strokovni program 1 ELEKTROTEHNIKA (močnostna) univerzitetni program 5 METALURGIJA IN MATERIALI Skupaj 32 Eleonora Gladež, univ. dipl. psih., Ludvik Prikeržnik Bernarda Breznik, univ. dipl. inž. metal, in mater. PREHRANA MED DELOM - NALOŽBA V ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE Skoraj bo leto, odkar je bila oblikovana skupina za ureditev prehrane med delom. Razlog, zaradi katerega je bila skupina imenovana, je bil predvsem materialne narave, torej koliko denarja je treba za malico odšteti, in še bolj, komu pripada ta denar in iz čigavega žepa gre. Po dokaj burni razpravi smo to vprašanje razrešili in se dogovorili za način, ki je bil sprejemljiv za vse sogovornike; sindikate, zaposlene, podjetje in Eurest. Vendar pa se je med to razpravo oblikovalo drugo, bolj ključno vprašanje - ali je način prehranjevanja zaposlenih med delom takšen, da zagotavlja dobro počutje, in je vir energije in hranil, ki jih telo potrebuje. Vse bolj je v ospredje prihajalo vprašanje, ali se prehranjujemo zdravo. V Novicah smo aprila 2005 pod zgornjim naslovom zapisali, da zdrava prehrana vključuje varno, energijsko in hranilno uravnoteženo, varovalno (funkcionalno) in biološko sprejemljivo hrano, v okviru določene kulturne skupnosti, ki ohranja in krepi človekovo zdravje. Zakonsko je uravnavanje prehranjevanja med delom jasno in nesporno določeno - delodajalec mora zaposlenim zagotoviti topel obrok v ustrezni kalorični vrednosti in ustrezne kakovosti. Vendar je skrb Metala Ravne kot delodajalca večja, med drugim želi, delavcem na delu in v času, ki ga prebijejo v podjetju, zagotoviti zdravo prehrano. Vodstvo podjetja si je zadalo cilj delavcem ponuditi zdravo prehrano in omogočiti zdrav način prehranjevanja. Eden strateških ciljev podjetja namreč je imeti uspešne in zadovoljne delavce. Da pa si lahko uspešen in zadovoljen, moraš biti zdrav. Zdravje je temeljna vrednota vsakega človeka. Tu pa se srečamo. Tako kot si vsak posameznik želi biti zdrav, tako to želi tudi podjetje za svoje zaposlene. Zato je cilj podjetja ponuditi zdravo prehrano, ki bo ustrezala čim večjemu številu zaposlenih. Narejeni so bili naslednji koraki: ■ Na razpolago so trije meniji (energetsko močnejši, energetsko lažji, vegetarijanski). ■ Uveden je dietno-varovalni obrok za splošno dieto oz. varovalno prehrano. Povprečno je teh obrokov šest na dan. ■ Dobiti je mogoče solatni krožnik in sadni krožnik, ki poleg solate oz. sadja vsebujeta še jogurt in polnozrnato štručko. ■ Trem malicam na mesec se lahko posameznik odpove in se mu denarno nadomestilo izplača pri naslednji plači. ■ Posameznikom se izplačuje razlika od cene, ki nam jo zaračunava Eurest, do tarifno določenega zneska za prehrano, Donacija Davorin Benko, dr. med., spec. internist ULTRAZVOČNI APARAT ZA BOLNIŠNICO Kljub zgornji ponudbi pa zaposleni dnevno kupujejo hladno malico - teh nakupov je 323 dnevno. Ob koncu meseca pa je opravljenih še dodatnih 6.789 nakupov za bloke, ki jih zaposleni niso dnevno porabili. To so nakupi, ki okrepijo predvsem domače zaloge sira in konzerv, bolj malo pa pripomorejo k normalni malici med delovnim časom. Presoja kakovosti dobavitelja Izvedeni sta bili dve presoji dobavitelja prehrane, tj. podjetja Eurest, prva 27. maja 2005, druga 18. decembra 2005. V presojah so sodelovali predstavniki Petrola Energetike, Zdravstvenega doma Ravne in Metala Ravne. Splošen vtis presojevalcev je bil zadovoljiv. Podjetje ima dobro vzpostavljen sistem HACCP, to je sistem varnosti živil. Kontrola izvajanja sistema je primerno vodena in podkrepljena z zapisi. Prav tako v podjetju ustrezno vodijo nabavo surovin, izvajajo vhodno kontrolo nabavljenih živil. Primernost dobaviteljev preverjajo v centralni nabavi v Ljubljani, kjer sestavljajo tudi jedilnike. Pripombe presojevalcev so se nanašale predvsem na nezadostno urejenost jedilnic, njihovo prezračevanje ter nezadosten odziv na pritožbe. Spreminjanje navad zaposlenih -navada je železna srajca Navade so ustaljeni načini ravnanja, ki so jih posamezniki oblikovali v svojem življenju. Navade nam poenostavljajo življenje, ker tečejo dokaj samodejno in ni treba razmišljati, kako bomo posamezno stvar naredili. Preprosto, navajeni smo tako delati. Spreminjanje navad posega v utečen način življenja. Sprememba zahteva napor, je motnja v našem vsakdanu. Zato jih je težko spreminjati. Težko je spreminjati navade, za katere smo se sami odločili, da jih spremenimo, še težje je, če moramo spreminjati navade, ko to zahteva od nas nekdo drug. Po podatkih Euresta je leta 2004, preden smo se lotili spreminjanja prehranskih navad, topel obrok uživalo povprečno 358 delavcev dnevno. Po uvedbi sprememb, leta 2005, je dnevno hodilo na malico povprečno 396 ljudi. To pa je številka, s katero nikakor ne moremo biti zadovoljni. Zaposleni Metala Ravne se še vedno ne prehranjujemo med delom tako, kot nas uči stroka. Ne prehranjujemo se zdravo. Zato bo podjetje vztrajalo in poskušalo spremeniti navade svojih zaposlenih. Morali bomo zapustiti svoj delovni prostor, vzeti pot pod noge, se priključiti množici, ki vsak dan ob točno določeni uri roma v jedilnico. Uravnati bomo morali čas, porabo kalorij, okus in še kaj... Zdravniki in strokovnjaki, ki se ukvarjajo z zdravo prehrano, pravijo, da se to splača. Predvsem želimo, da zaposleni dnevno zaužijejo obrok zadostne prehrane, ki jo njihovo telo potrebuje. Simbolična izročitev čeka Letos praznujemo 110. obletnico ustanovitve Splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu. Leta 1896 je bil poleg kirurškega oddelka ustanovljen tako imenovani splo-šni oddelek, ki se je leta 1911 preimenoval v interni oddelek, današnji Oddelek za interno medicino. Od takrat se je oddelek širil, na njem je bilo zdravljenih veliko različnih bolnikov, usposabljali so se različni zdravniki, ki so kasneje postali tudi specialisti interne medicine. Med njimi je tudi nekaj sedanjih univerzitetnih profesorjev v Ljubljani. Največ zaslug za razvoj strokovnosti na internem oddelku imata nedvomno prof. dr. Ivo Raišp, dr. med., ki je vodil oddelek od leta 1958 do leta 1989, in prim. mag. Franc Verovnik, ki je bil vodja oddelka do leta 2003. Zelo zgodaj je v okviru internega oddelka začel delovati radioizotopni laboratorij, enota za hemodializo in hitro smo uvedli tudi enoto za intenzivno nego. Zgodaj so bile uvedene tudi endoskopske preiskave prebavil, sprva gastroskopija, kasneje koloskopija, postopno smo uvedli še dodatne terapevtske endoskopske postopke. Na področju kardiologije smo začeli z obremenitvenimi testiranji bolnikov. Leta 1984 smo uvedli ultrazvočne preiskave srca ter nato ultrazvočne preiskave perifernega ožilja ter trebuha in ščitnice. Ultrazvok je v zadnjih desetletjih postal temeljna slikovna diagnostična metoda v medicini. Z ultrazvokom lahko pregledujemo številne organe in organske sisteme, področje uporabe pa se še širi. Temelji na visoko frekvenčnem delu zvočnega valovanja (ultrazvoku), ki se brez škodljivih učinkov širi po človeških tkivih, se ob tem spreminja in od tkiv odbija. To odbito valovanje ultrazvočni aparat zazna in s pomočjo računalniške tehnologije ustvari sliko, ki jo spremljamo na ekranu. Dodatno lahko z ultrazvokom ugotavljamo in merimo hitrosti gibanja struktur, ki jih opazujemo, kar je pomembno pri ultrazvočnem pregledu srca in žil. Ultrazvočna preiskava srca je v kardiologiji temeljna slikovna metoda, ki nam prikaže velikost srčnih votlin, funkcijo srčne mišice, spremembe na srčnih zaklopkah in okvaro njihove funkcije. Pregledamo lahko tudi strukture okrog srca, ocenimo lahko bolezensko prizadetost pljučne mrene. Ultrazvočna preiskava trebuha omogoča oceno trebušnih organov, kot so jetra, ledvici, vranica in trebušna slinavka, v zadnjem času pa tudi sprememb v steni prebavil. Z ultrazvočno preiskavo žil ocenjujemo spremembe na arterijah, predvsem vratu in spodnjih okončin, pogosto pa lahko z ultrazvokom izključimo ali potrdimo strdke v venah spodnjih okončin. Oddelek za interno medicino (OIM) je danes samostojna strokovna in organizacijska enota v okviru bolnišnice, Donacija M I M ETA L I IliT.ViJHl Govor glavnega direktorja bolnišnice Vladimirja Toplerja ki izvaja ambulantno in hospitalno dejavnost na področju interne medicine, zagotavlja neprekinjeno nujno medicinsko pomoč na področju internistične dejavnosti za prebivalce Mislinjske, Mežiške, zgornje Dravske in zgornje Savinjske doline ter velenjske kotline. Poleg navedenega izvajamo še funkcionalnodiagnostične preiskave na področju ultrazvočne, endoskopske in kardiopulmonalne diagnostike v okviru Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Leta 2005 je bilo na oddelku v okviru akutne bolnišnične obravnave zdravljenih preko 3500 zavarovanih oseb, opravljenih je bilo več kot 35 000 ambulantnih pregledov. V enoto intenzivne terapije je bilo sprejetih 425 zavarovanih oseb, narejenih je bilo preko 3500 endoskopskih preiskav, več kot 5000 ultrazvočnih preiskav srca, abdomna, ožilja, ščitnice, plevre. V enoti za kardiopulmonalno diagnostiko je bilo opravljenih okoli 3800 preiskav. Zagotovljena je vsakodnevna povezanost s kirurškim, ginekološkim, anesteziološkim oddelkom, oddelkom za transfuzijsko medicino, cito laboratorijem, histološkim laboratorijem, laboratorijem za mikrobiologijo, s sodobno opremljenim rentgenološkim oddelkom, laboratorijem za biokemijo. Konziliarno so na razpolago dermatolog, nevrolog, otorinolaringolog, onkolog, pulmolog. Organizacijsko in strokovno smo tesno povezani s Centrom za dializo, v katerem so leta 2005 opravili 9000 različnih dializ. V okviru oddelka deluje od leta 2004 Center za zdravljenje bolnikov s Fabryevo boleznijo, ki je prvi in edini takšen center v Sloveniji. V prihodnje si bomo prizadevali skrajševati ležalne dobe, kar bo mogoče ustvariti s čim hitrejšimi diagnostičnimi postopki in z učinkovitim zdravljenjem, ter s tem večjemu številu bolnikov omogočiti dostop do internističnih diagnostičnih in terapevtskih postopkov. Predpogoj so čim boljši strokovni kadri, čim bolje organizirano delo na oddelkih in čim bolj kakovostna oprema. V zadnjih letih smo omenjene pogoje zagotovili, tudi s pomočjo donatorjev pri nakupu opreme. Do lanskega leta smo vse ultrazvočne preiskave opravljali le na enem ultrazvočnem aparatu, ki je bil preobremenjen. Vseh preiskav, ki bi jih lahko z znanjem, ki smo si ga internisti z dodatnim izobraževanjem pridobili, nismo mogli več opraviti. Tako smo se zelo razveselili novega ultrazvočnega aparata, ki ga je Oddelku za interno medicino doniralo podjetje Metal Ravne, d. o. o., z Raven na Koroškem. Gre za moderen ultrazvočni aparat Philips HD 11 XE, ki omogoča ultrazvočne preiskave srca, žil in trebuha ter prinaša številne pomembne tehnološke pridobitve. Je eden prvih ultrazvočnih aparatov z LCD ekranom, kar omogoča boljšo vidljivost in je za zdravnika, ki preiskavo opravlja, bistveno manj utrujajoč. Hkrati je aparat bolje premakljiv in se ga lažje uporablja tudi v intenzivnih enotah ob bolnikovi postelji. Omogoča digitalno arhiviranje podatkov z vgrajenim snemalnikom zgoščenk in izmenjavo datotek preko bolnišnične mreže ter interneta. S pomočjo dodatne programske opreme lahko merimo številne nove parametre, ki so pomembni pri vsakdanji obravnavi bolnikov, uporabimo pa jih lahko tudi v znanstvenoraziskovalne namene. Z novim aparatom smo tako gotovo povečali dostopnost ultrazvoka našim bolnikom in izboljšali kakovost opravljenih preiskav. Z raziskavami, ki jih opravljamo, pa bomo poskušali prispevati k nadaljnjemu napredku ultrazvoka tudi v svetovnem merilu. Zelo smo veseli, da smo z velikodušno pomočjo donatorja uspeli dobiti tako sodoben in vsestransko uporaben ultrazvočni aparat. Zato se zahvaljujemo vsem zaposlenim v podjetju Metal Ravne. Zavedamo se, da brez njihovega uspešnega dela ne bi bila mogoča nabava. Nov ultrazvočni aparat ne bo omogočal samo hitrejšega in zanesljivejšega prepoznavanja bolezni nam zdravnikom, temveč bo prvenstveno služil našim bolnikom, da jim bomo lahko čimprej ustrezno pomagali pri njihovih boleznih. Namenjen je v korist vseh uporabnikov, zaposlenim v podjetju Metal Ravne, njihovim svojcem kot vsem našim bolnikom. Zato iskrena hvala v imenu Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, v imenu vseh zaposlenih na Oddelku za interno medicino ter v mojem imenu. Ultrazvočni aparat foto: Jože Apat Ekologija Rahela Rodošek Strahovnik, univ dipl. inž. metal, in mater. PREGLED AKTIVNOSTI NA OKOLJA V LETU 2005 V našem podjetju imamo zastavljen srednjeročni okoljski program do leta 2011, ko moramo pridobiti integralno okoljsko dovoljenje. Takrat morajo biti vsa področja usklajena z okoljsko zakonodajo. Zaradi tega si vsako leto postavimo cilje in naloge, ki jih nato bolj ali manj uspešno izvedemo, odvisno od finančnega položaja in izvajanih aktivnosti. V tabeli so prikazane aktivnosti, ki so bile planirane in realizirane v letu 2005 na področju ravnanja z okoljem. Pralnica valjev za pranje vseh večjih strojnih delov PLAN 2005 Nabava lakirne linije v Valjarni profilov z uporabo barv na vodni osnovi (8/97) Ureditev pralnice valjev za pranje vseh večjih strojnih delov Metala Ravne (2/03) Nabava pralnikov za pranje manjših strojnih delov (2/03) Uporaba čistil brez topil, kjer je mogoče - mesečno spremljanje porabe (2/03) Izvedba izobraževanja za valjarje o zbiranju izmečka (3/97) Uvedba rezanja vložka na EPŽ (razbremenitev priprave vložka) (3/97) REALIZIRANO 2005 Izvedba je v zaključni fazi. Porabo barv na osnovi topil smo zmanjšali za 30 % glede na leto 2004 (Valjarna profilov). Izvedba je v zaključni fazi. Naloga je izvedena. Naloga je permanentna skozi vse leto, se nadaljuje 2006. leta. Porabo topil smo povečali za 1 % glede na leto 2004. Naloga je izvedena. Naloga je izvedena. Emisijo snovi v zrak smo zmanjšali za 20 % glede na leto 2004. Izdelava PGD, PZI za odlagališče, pridobitev dovoljenja za Naloga se izvaja, izdelan je PVO in poslan v revizijo, odlaganje s strani MOP (8/00) Urejevanje odlagališča v skladu s projektom (8/00) Ponovna uporaba škaje in prahov iz mehanske obdelave odpadkov (1/03) Ureditev prostora za odlagališče (8/00) Pridobitev dovoljenja za predelavo odpadkov s strani MOP (8/00) Naloga se izvaja, nadaljevanje sledi leta 2006. Naloga se izvaja, nadaljuje se letos. Izvajanje je v zaključni fazi. Dovoljenje pridobljeno preko družbe Slemenšek, s. p., za omejeno količino, tečejo aktivnosti za pridobitev dovoljenja za predelavo celotne količine. Prehod na čisti ZP Realiziran je bil prehod z ZPZ na ZP v Valjarni profilov: konti žarilna peč 2, komorna žarilna peč 3, v Valjarni gredic: hladilna jama 9, Elpit 3, v Kovačnici: ogrevna peč 5, žarilna peč 6, LOI žarilna peč in havbna ogrevna peč v Avtomatski kovačnici. Zmanjševanje specifične porabe energentov in vode po planu energentov se nadaljuje s prehodom z ZPZ na ZP v Valjarni profilov na konti žarilni peči 4 in komorni žarilni peči ter v Kovačnici na WH80 in komorni peči 5. PODROČJU Izdelava projekta sanacije hrupnih virov v Metalu Ravne (5/99) Začetek sanacije manjših virov Pridobivali smo ponudbe. Sanirane so Elpit 5,1 in 3, v okviru rekonstrukcije kontinuirne peči 2 foto: Rahela Rodošek Strahovnik Ekologija Izvedba projekta Ocenjevanje EGO (9/97,44/98) smo rekonstruirali odlagalne jasli. Izvedeno. Red, čistoča in informiranje so se povečali za 35 %. Obnova komunalne infrastrukture na ZGO ŽR - projekt vodita Izvedena bo leta 2006. Občina Ravne na Koroškem in Petrol Energetika Pridobitev idejnega projekta krožnega sistema vod v Valjarni Izvedeno, pridobiva se PGD/PZI. profilov (5/03) Sanacija sistema mazanja na blumingu (9/97) Izvajajo se manjše sanacije sistema. Dokončna ureditev ločenega zbiranja odpadkov v MO Naloga je izvedena, nadaljuje se s sanacijo kontejnerjev za kovačnice zbiranje ostružkov (odcejanje emulzije). Ureditev zbiranja emulzije pri kovaški stiskalnici v okviru projekta sanacije stiskalnice (9/97) Projekt je v fazi zbiranja ponudb za sanacijo stiskalnice. Iz tabele je razvidno, da je bila uspešno izvedena večina zastavljenih ciljev. Le-te vsako leto v prvem četrtletju na t. i. Vodstvenem pregledu Sistema ravnanja z okoljem v skladu s standardom ISO 14001 oceni vodstvo in odloča o nadaljnjih ukrepih. Pralnica valjev za pranje vseh večjih strojnih delov foto: Rahela Rodošek Strahovnik Oddelek Kontroling POSLOVANJE Proizvodnja Skupna proizvodnja je znašala 239.854 ton, kar je več kot v enakem lanskem obdobju in za 3 % več, kot je bilo planirano za leto 2005. (Tabela 1 in Graf 1) Prodaja Prodaja je bila za 48 % večja od dosežene v enakem lanskem obdobju ter za 18 % višja od planirane. (Tabela 2 in Graf 2) Rezultat poslovanja Leto 2005 smo zaključili z doslej najboljšim poslovnim rezultatom. Donosnost prodaje je znašala 10,8 %, planirana je bila 2,8 %. Najbližje tej visoki donosnosti prodaje je bila 2-odstotna donosnost v letu 2002. Čisti dobiček je tako znašal 3,8 milijarde SIT. Poslovanje V LETU 2005 Tabela 1 Tone Dejansko 2004 Plan 2005 Dejansko 2005 Indeks 3 :1 Indeks 3:2 Ingoti 104.193 104.000 107.263 102,9 103,1 EP2 3.049 4.000 2.912 95,5 72,8 Valjane gredice 52.314 48.240 51.885 99,2 107,6 Valjani profili 37.173 38.880 38.829 104,5 99,9 Kovano 28.142 31.900 32.194 114,4 100,9 Svetli profili 8.603 6.240 6.771 78,7 108,5 Skupaj 233.474 233.260 239.854 102,7 102,8 Proizvodnja odlitega jekla po mesecih (Graf 1) | Plan 2005 = 8.667 ton/mesec Tone 11.000 10.000 9.000 8.000 7.000 6.000 5.000 4.000 3.000 Meseci I. IV. V. VI. VII. VIII. IX. X. XI Tabela 2 Dejansko 2004 Plan 2005 Dejansko 2005 Indeks 3 :1 Indeks 3:2 Vrednost prodaje -v mio EUR 97,3 121,8 144,2 148,2 118,4 Prodaja izdelkov - v tonah 72.578 74.380 73.350 101,1 98,6 Povprečna prodajna cena - v EUR/t 1 294 1.600 1.914 147,9 119,6 Prodaja - vrednost (Graf 2) | Plan 2005 = 10.150.000 EUR/mesec 000 EUR 13.500 12.500 11.500 10.500 9.500 8.500 7.500 6.500 IV. V. VI. VII. Vlil. IX. Meseci I. X XI XII Legenda: ♦ Dejansko 2004 ■ Plan 2005 A Dejansko 2005 GOSPODARSKI NAČRT ZA LETO 2006 Pri pripravi gospodarskega načrta za leto 2006 smo upoštevali tako dosežene rezultate v letu 2005 kot predvidene spremembe v letu 2006. Spremembe se nanašajo predvsem na umiritev konjunkturnih razmer na trgu metalurških izdelkov. Nabavne cene za Metal Ravne ključnih surovin se bodo znižale, posledično se bodo, zaradi v prodajnih pogodbah vgrajenega legirnega dodatka, znižale tudi prodajne cene naših izdelkov. Morebitno zmanjšanje povpraševanja po izdelkih posameznih proizvodnih programov bomo kompenzirali z rastjo drugih. Kljub vsemu pa predvidevamo, da bomo poslovali uspešno in dosegli dober poslovni rezultat. Postavljeni cilji za leto 2006 so: Prodaja Plan 2006 Vrednost prodaje (v mio EUR) 130,5 Prodaja izdelkov (v tonah) 75.365 Povprečna prodajna cena (v EUR/t) 1.685 Proizvodnja Tone Skupna proizvodnja Plan 2006 Proizvodnja končnih izdelkov Plan 2006 Ingoti 106.000 3.240 EPŽ 4.000 0 Valjane gredice 48.000 7.360 Valjani profili 38.920 32.000 Kovano 34 650 29.750 Svetli profili 6.250 6.250 Skupaj 237.820 78.600 Opomba: vštete so tudi storitve osnovnih dejavnosti (prevaljanje, prekovanje...). Planiran rezultat Za leto 2006 načrtujemo čisti dobiček 2,1 milijarde SIT, kar pomeni 6,8-odstotno donosnost prodaje. Planirana dodana vrednost na zaposlenega znaša 36.430 EUR. ZAPOSLENI Gibanje števila zaposlenih Število zaposlenih program Legenda: program Sklenili delovno razmerje Število 28. 2. program Prekinili delovno razmerje Planirano število Število prihodov/odhodov 9 400 353 350 300 281 253 250 200 150 100 50 0 Jeklarski Valjarski Kovaški Skupne službe 8 Konec februarja smo v Metalu Ravne planirali 969 zaposlenih, dosegli smo jih 966. Bolniške odsotnosti - odsotnost v % (ure bolniške na število opravljeni ur) Povprečje 2005 Januar 2006 Jeklarski program 6,0 4,96 Valjarski program 7,1 6,38 PSP 6.2 3,82 Kovaški program 5,4 4,95 Skupne službe 3,5 3,26 Skupaj 5,5 4,79 Odsotnosti zaradi bolniške so januarja letos pod povprečjem preteklega leta in nižje kot so bile lani januarja (5,74%). Struktura zaposlenih V podjetju je zaposlenih 813 oziroma 84% moških in 153 oziroma 16% žensk. Delovna doba zaposlenih Izobrazba zaposlenih 6% 5% 26% 41% □ do 5 let ■ 5 do 10 □ 10 do 20 ■ 20 do 30 ■ 30 in več 1% 7% 28% CS 10-nedokončana šola □ 20-tečaj 13 30- poklicna izobrazba 21 □ 40-poklicna izobrazba 31 n 50-srednjaizobrazba ■ 60-višja izobrazba ■ 70-visoka izobrazba □ 71-univerzitetna ■ 72-specializacija, magisterij ■ 80-doktorat Zaposlovanje invalidov I METAL I Irma Fajmut, soc. del. KVOTNI SISTEM ZAPOSLOVANJA INVALIDOV Na področje usposabljanja in zaposlovanja invalidov je leto 2006 prineslo vrsto novosti: uvedbo kvotnega sistema, zaposlitveno rehabilitacijo, ki postaja pravica in ne le možnost, ter vrsto finančnih vzpodbud za pospeševanje zaposlovanja invalidov in ohranjanje delovnih mest za invalide. Kvote so stopile v veljavo 1.1. 2006 in pomenijo obvezni delež zaposlenih invalidov od celotnega števila zaposlenih delavcev pri posameznem delodajalcu. Glede na dejavnost delodajalca je ta kvota različna, vendar ne more biti nižja od 2 % in ne višja od 6 % od skupnega števila vseh zaposlenih delavcev. Za Metal Ravne je določena 6-odstotna kvota. 31. 1. 2006 je bilo v Metalu Ravne zaposlenih 105 invalidov. Obvezna kvota za naše podjetje znaša 60 zaposlenih invalidov. Uradno presegamo kvoto za 45 invalidov, to pomeni, da med invalidi nad kvoto ni invalidov, katerih invalidnost je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov bo preverjal izpolnjevanje predpisane kvote zadnji dan v mesecu. Delodajalec, ki ne izpolni kvote, je dolžan mesečno ob izplačilu plač obračunati in plačati v Sklad RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v višini 70 % minimalne plače za vsakega invalida, ki bi ga bil dolžan zaposliti za izpolnitev predpisane kvote. Delodajalec, ki bo zaposloval več invalidov, kakor je določeno s kvoto, in bo imel zaposlene invalide, katerih invalidnost ni nastala zaradi poškodb pri delu ali poklicne bolezni, bo upravičen do nagrade v višini 20 % minimalne plače na mesec za vsakega zaposlenega invalida nad predpisano kvoto (za začetni mesec in še največ pet naslednjih zaporednih mesecev, v katerih bo presegal določeno kvoto zaposlenih invalidov). Delodajalec bo v primeru preseganja kvote oproščen tudi plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po odločbi Sklada in z veljavo za ves čas preseganja kvote. Novosti prinašajo nove možnosti in odgovornosti, tako za delodajalce kot tudi za invalide. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov in z njim povezan kvotni sistem bomo morali vsi odgovorno izvajati, slediti trendom v gospodarstvu, spremembam na trgu delovne sile ter prilagajati vrste in načine vzpodbud za ohranjanje delovnih mest invalidov in njihovo zaposlovanje. Mag. Gabrijela Čevnik KONFERENCA CHROMIUM 2006 V CAPE TOVVNU, JUŽNA AFRIKA Konference sem se udeležila skupaj z glavnim direktorjem mag. Darkom Mikcem. Konferenco je organiziralo združenje ICDA, katerega član je tudi Metal Ravne, d. o. o. ICDA je združenje, v katero so vključeni vsi svetovni proizvajalci in največji porabniki ferokroma. Na konferenci so bili predstavljeni številni prispevki o ferokromu, molibdenu, niklju in nerjavnem jeklu. V teh prispevkih so bile nakazane osnovne smernice za letos oz. trend rasti proizvodnje, porabe in cen ferokroma. V okviru konference smo si ogledali proizvodnjo ferokroma v podjetju XSTRAT, ki je največji proizvajalec te zlitine na svetu. Njegova proizvodnja zadošča kar za 65 % svetovne porabe ferokroma. o ' S V 4 -7 JI Aktualni jeklarski kotiček Andrej Gradišnik, univ. dipl, inž., spec. za menedž. OBISK PODJETJA SHANGHAI NR. 5 V zadnjih letih se zelo veliko govori o vplivu gospodarske rasti Kitajske na globalna tržna dogajanja. Tudi v jeklarski panogi so predvsem gibanja cen ferolegur pogojevana s porabo le-teh na Kitajskem. Med proizvajalci orodnih jekel se zelo pogosto omenja kitajsko podjetje Shanghai Nr. 5, ki se odlikuje prav s programom orodnih in hitroreznih jekel. Proizvaja pa tudi Ni zlitine in Ti zlitine. Podjetje pripada skupini Baoshan Iron & Steel Co. Le-ta je največji proizvajalec jekla na Kitajskem (30 mio. ton/leto). Januarja 2006 sva z glavnim direktorjem Metala Ravne, d. o. o., mag. Mikcem obiskala podjetje Shanghai Nr. 5. To sta bili svojevrstna priložnost in izkušnja, saj je v to podjetje težko priti. Nama je to uspelo s pomočjo podjetja SMS Meer (proizvajalec opreme za kovanje). Dva delovna dneva smo si ogledovali kovačnico, z nami pa se je pogovarjal tudi direktor Wang VVenge. Sodobni obrat kovačnica razpolaga s tremi stiskalnicami. Največja 45 MN je bila postavljena leta 2004, proizvajalec je bil SPS. V letu 2005 so postavili moderen kovaški stroj SMX 650 (proizvajalca SMS Meer). Na leto proizvede kovačnica 80.000 t odkovkov. Mesečna proizvodnja kovaškega stroja je 3.0001; od tega 1.0001 gredic za valjarno. Približno 60 % proizvodnje kovačnice zajemajo orodna jekla. Izvozijo le 12.000 t/leto - v glavnem orodna jekla. Njihov tržni delež na Kitajskem je za Ni zlitine 40 %, za Ti zlitine pa 30 % (cilj 50 %). Investicijski zagon ima neslutene razsežnosti - poleg osnovnih kovaških agregatov so v zadnjih letih investirali v 16 ogrevnih peči, ki jih poslužujejo z manipulatorji, ter 6 peči za toplotno obdelavo (proizvajalec vseh peči je LOI). Skupaj z napravami so pridobili tudi tehnologijo, na področju le-te imajo za vsako kvaliteto jekla svojega inženirja -tehnologa. Slabosti, ki so še vedno očitne, so ogromno število zaposlenih, organizacija, komunikacijske bariere, majhna fleksibilnost... Vsekakor pa bodo pomenili močno konkurenco, saj lahko preplavijo tudi evropski trg z nekaterimi "konvencionalnimi orodnimi jekli". Če bi se to zgodilo, bi z njimi po stroškovni plati le težko tekmovali, zato je zelo pomembno, da v Metalu Ravne trdo delamo na razvoju zahtevnih jekel in izdelkov, tržnih nišah, fleksibilnosti in servisu za kupce. To so področja, s katerimi si Metal Ravne lahko tudi v prihodnje zagotovi konkurenčno prednost pred velikimi proizvajalci, kot je to Shanghai Nr. 5. Mirko VoŠner, univ. dipl. inž., direktor BVD - Ravne, d. o. o. KAZALCI VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU ZA METAL RAVNE V LETU 2005 Poslovno leto 2005 bo za družbo METAL RAVNE, d. o. o., ostalo v spominu po kar nekaj doseženih imperativih. Zlasti je bilo minulo leto izjemno zaradi več kot odličnih finančnih rezultatov, saj smo še pred letom ali dvema z zaskrbljenostjo spremljali poslovne rezultate ene največjih koroških družb ter njeno usodo, ki jo na svojevrsten način kreirajo tako domači gospodarski trendi in, kot se je izkazalo, vplivi globalnih gospodarskih tokov v svetu. Očitno je Metal Ravne, d. o. o., s svojimi tehničnimi, zlasti pa človeškimi resursi dodobra zajel v svoja jadra konjunkturne trende v jeklarstvu in se po nekaj letih lahko ponovno pohvali z izjemnimi poslovnimi rezultati. Mnogo manj opazen, a vendarle svojevrsten uspeh pa je bil tudi bistveno znižanje števila poškodb na delu, kar so ob nedavnem sprejemu programa dela na področju varnosti in zdravja pri delu za letu 2006 posebej izpostavili glavni direktor mag. Darko MIKEC, pomočnik glavnega direktorja Andrej GRADIŠNIK in vodja tima za VZD Stanko PETOVAR. Zastavljeni cilj znižanja poškodb na delu v letu 2005 za 20 % je bil tako še presežen, saj smo v minulem letu evidentirali najnižje število poškodb (72 primerov) v zadnjih letih, pri čemer je' treba poudariti še bistveno znižanje števila izgubljenih delovnih dni (1670 delovnih dni). Tako je vse od leta 1951, ko imamo evidentirane podatke o številu poškodb na delu za takratno Železarno Ravne, lansko leto zdaleč najuspešnejše na področju nizkega deleža poškodb na delu. Ključno vlogo za ta uspeh gre iskati v izrazito interdisciplinarnem pristopu, začenši pri vodstvu podjetja, obratovodjih, delovodjih in nenazadnje delavcih, ki upravljajo z vidika varnosti in zdravja pri delu zahtevno delovno opremo. METAL RAVNE, d. o. o., ki sodi zaradi tehnoloških procesov z vidika varnosti in zdravja pri delu med visoko rizične panoge, beleži v letu 2005 zavidljiv 7,5-odstotni delež poškodb na delu, kar je bilo doseženo v nekdanji Železarni Ravne samo v obdobju 1964-71. Pri tem velja posebej izpostaviti, da je obsegala v takratnem podjetju pomemben delež kovinskopredelovalna dejavnost, za katero velja bistveno manjša ogroženost delavcev pred poškodbami na delu. VARNOST PRI DELU Pregledi delovne opreme Sicer pa smo v BVD-RAVNE, d. o. o., kot pooblaščenem podjetju za izvajanje strokovnih nalog varnosti in zdravja pri delu, pripravili pregled ključnih nalog, ki so temelj zagotavljanja ustrezne ravni varnosti in zdravja delavcev pri delu, kot so pregledi delovne opreme, usposabljanje delavcev, ekološke preiskave na delovnih mestih in preventivni zdravstveni pregledi delavcev. Poleg tega smo pripravili pregled opravljenih nalog, ki se posredno nanašajo na sistem varnosti in zdravja pri delu, med katerimi sta pregled števila poškodb v zvezi z delom, vključno z njihovimi vzroki, vloženimi odškodninskimi zahtevki, ter poseben pregled opravljenih nalog postaje prve pomoči. Obrat Skupaj Periodični pregled Kontrolni pregled Prvi pregled Izdana poročila Jeklarna 96 76 17 3 53 Valjarna 54 37 16 1 14 Kovačnica 74 47 27 0 27 PSP 38 37 1 0 27 Kontrola/met. raz. 61 58 2 1 55 Vzdrževanje 52 52 0 0 42 Skupne službe 16 14 2 0 9 Skupaj 391 321 65 5 227 V letu 2005 je bilo pregledanih 391 strojev (za 321 strojev je bil opravljen periodičen pregled, za 65 strojev pa kontrolni pregled, pet strojev oz. naprav smo pregledali prvič) in izdanih 227 poročil o pregledu in preizkusu delovne opreme. Odškodninski zahtevki Obrat Število odškodninskih zahtevkov Jeklarna 16 Valjarna 28 Kovačnica 17 PSP 3 Vzdrževanje 4 Skupne službe 1 Skupaj 69 V letu 2005 je bilo podanih 69 mnenj za vložene odškodninske zahtevke, za katere je bilo izplačanih 39.540.570 SIT. POŠKODBE PRI DELU Leta 2005 se je v podjetju METAL RAVNE, d. o. o., poškodovalo 287 delavcev, od tega je bilo 72 delavcev v bolniškem staležu zaradi poškodbe na delu ter 3 zaradi poškodbe na poti na delo/z dela. Te poškodbe (72+3) smo registrirali z obrazcem ER-8 ter jih prijavili na IRSD. Od skupnega števila poškodb (287) je bilo 7 primerov, ko poškodba delavca ni bila v zvezi z delom ali se je delavec poškodoval drugje in je iskal prvo pomoč v Postaji prve pomoči. Poškodbe pri delu Obrat Na delu Na poti Nepri- znane Vse Izgubljeni dnevi zaradi poškodb na delu Jeklarna 18 1 5 24 416 Valjarna 28 1 0 29 750 Kovačnica 13 0 0 13 403 PSP 3 0 1 4 48 Kontrola/met. raz 1 1 0 2 Vzdrževanje 8 0 1 9 53 Skupne službe 1 0 0 1 Skupaj 72 3 7 82 1670 Trend štev. poškodb na delu v obdobju od 2002 do 2005 za družbo Metal Ravne, d. o. o. Štev. poškod na leto 89 90 85 80 75 72 70 2004 2005 2002 2003 Leto Vzroki poškodb na delu Zap. št. Vzrok Število poškodb % 1 neprevidnost delavca 31 41,4 2 stroj, naprava 11 14,7 3 delovna tla, pod 11 14,6 4 poškodbe pri ročni manipulaciji 6 8,0 5 ostali vzroki 5 6,6 6 kršitev predpisov neuporaba OVO kršitev predpisov VPD ravnanje v nasprotju z navodili 4 5,4 7 osebna varovalna oprema - je ni ali neustrezna 4 5.3 8 pot na delo ali z dela 3 4,0 Skupaj 75 100 Pri analizi vzrokov poškodb ugotavljamo, da so se poškodbe pripetile predvsem: ■ zaradi delavčeve neprevidnosti ali nepazljivosti pri delu - te vrste poškodb se v precejšnji meri prepletajo s poškodbami v zvezi z ročno manipulacijo ■ pri ročni manipulaciji z obdelovanci, bremeni, opremo, stroji idr. ■ zaradi neustreznega stroja ali naprav ali nepravilnega delovanja le-teh ■ zaradi padcev delavcev na delovnih tleh ali podestih strojev ■ zaradi neustreznih osebnih varovalnih sredstev ■ zaradi kršitev predpisov iz varnosti in zdravja pri delu Gibanje števila izgubljenih dni od leta 2001 do 2005 za družbo Metal Ravne, d. o. o. Štev. izgubljenih dni 3.500 3.082 3.000 2.500 2.334 2.217 2.167 2.000 1.670 1.500 2004 2005 Leto 2001 2002 2003 USPOSABLJANJE S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU TER VARSTVA PRED POŽAROM Periodično usposabljanje Obrat Število delavcev Jeklarna 115 Valjarna 89 Kovačnica 100 PSP 31 Skupne službe 311 Skupaj 646 Na podlagi letnega plana se je periodičnega usposabljanja udeležilo skupno 646 delavcev. Od tega je bilo 514 delavcev v neposredni proizvodnji, strokovnih delavcev ter delavcev na počitniškem delu ter 132 vodstvenih in vodilnih delavcev. EKOLOGIJA V skladu z zahtevami Zakona o VZD mora delodajalec poleg drugih ukrepov zagotavljati varnost in zdravje pri delu z izvajanjem periodičnih preiskav delovnega okolja. Cilj preiskav je presoja razmer v delovnem okolju in obremenjenosti delavcev. Če so mejne vrednosti posameznih parametrov (mikroklima, hrup, osvetlitev, zaprašenost ...) presežene, mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov delovnega okolja. Delovna mesta, na katerih se morajo izvajati periodične preiskave delovnega okolja ter posamezni parametri, ki jih je treba vrednotiti na teh delovnih mestih, so opredeljena v oceni tveganja. Opravljene meritve delovnega okolja Obrat Število delovnih mest Jeklarna 10 Valjarna 8 Kovačnica 6 PSP 5 Vzdrževanje 1 Skupne službe 1 Skupaj 31 Na podlagi rezultatov meritev ugotavljamo, da sta na delovnih mestih najbolj neugodna visok nivo hrupa ter nezadostna osvetlitev. V letnem in zimskem času pa se pojavijo še neustrezne toplotne razmere - poleti povečano toplotno sevanje ter v zimskem času obremenitev zaradi dela v mrazu. OSTALE NALOGE Revizija ocene tveganja Revizijo ocene tveganja smo izdelali v sodelovanju z direktorji programov ter vodji služb, pri čemer smo obravnavali 288 delovnih mest. Delovna mesta z enakimi lastnostmi - obseg del, nevarnosti, obremenitve smo pri tem združili ter na podlagi tega grupiranja izvedli 180 ocen delovnih mest (obrazec ADM). Število delovnih mest in izdelanih ocen ADM po posameznih organizacijskih enotah: Revizi a r.1.0. Organizacijska enota Obravnavana delovna mesta Analiza ocene delovnih mest (obrazec ADM) Jeklarna 50 40 Valjarna 52 38 Kovačnica 42 32 KMR 33 32 Vzdrževanje 34 25 Skupne službe 77 13 Skupaj 288 180 Kontrola bolniškega reda Leta 2005 je bilo naročenih in izvedenih 22 kontrol bolniškega reda, od tega 21 kontrol v OE Valjarna in 1 kontrola v OE Kovačnica. Pri tem je bilo ugotovljenih 5 kršitev bolniškega reda, pri katerih so bili vzroki: ■ napačen naslova bivališča ■ neupoštevanje navodil delavca s strani osebnega zdravnika ■ posredovanje lažnih informacij PRVA POMOČ Na zaokroženem gospodarskem območju (ZGO) nekdanje Železarne Ravne je organizirano zagotavljanje prve pomoči vsem poškodovanim ali nenadoma obolelim delavcem. Tako smo v lanskem letu nudili prvo pomoč zaradi poškodb na delu 1147 delavcem, zaradi obolenj pa kar 2116 delavcem. V tabelarnem prikazu pa so podrobneje prikazane storitve prve pomoči za delavce METALA RAVNE, d. o. o. Ambulantne storitve pri poškodbah (zajete so poškodbe pri delu in izven dela, poškodbe na poti v službo in iz službe) Obrat A B C Napoteni k zdravniku PREVOZI Št. delavcev Št. storitev Prvič Pono- vno Prvič Pono- vno KGZ Reš. vozilo Drugo Jeklarna 69 65 193 199 19 2 2 / Valjarna 110 68 298 204 36 5 1 1 Kovačnica 49 12 143 34 15 1 / 2 PSP 11 3 33 15 1 / / / Sk. službe 48 34 135 102 4 / / / Skupaj 287 182 802 554 75 8 3 3 Skupaj zdravstvene storitve 1356 Legenda: A - štev. poškodb (vključene so poškodbe na/izven dela in na poti nadelo) B - štev. opravljenih storitev (prvič) C - štev. opravljenih ponovnih storitev Prevozi: KGZ- prevoz z vozilom Koroškega gasilskega zavoda reš. vozilo - prevoz z vozilom Reševalne službe Koroške drugo - prevoz z osebnim vozilom Ambulantne storitve pri nenadnih obolenjih Obrat Št. delavcev Št. storitev ZD PREVOZI Reše- vanje Prvič Pono- vno Prvič Pono- vno KGZ Reš. vozilo Avto P°dj- Jeklarna 45 4 115 5 7 1 / / Valjarna 362 4 430 5 4 1 1 2 Kovačnica 75 2 90 2 2 / 1 / PSP 51 2 59 3 1 / / / Sk. službe 200 2 240 2 5 3 / 1 Skupaj 733 14 934 17 19 5 2 3 Skupaj zdravstvene storitve 951 Napotitve na preventivne zdravstvene preglede Obrat Štev. napotenih delavcev Štev. usmerjenih obdobnih zdr. pregledov Štev. predhodnih pregledov Jeklarna 104 103 1 Valjarna 113 108 5 Kovačnica 65 60 5 PSP 13 13 / Sk. službe 69 69 / Skupaj 364 353 11 Od vseh napotenih delavcev na preventivne zdravstvene preglede jih je bilo 297 zmožnih za opravljanje predlaganega dela, 53 jih lahko opravlja predlagano delo, vendar z omejitvami, en zaposlen pa je bil začasno nezmožen za opravljanje svojega dela. Za šest (6) zaposlenih še nismo prejeli zdravstvenih spričeval, sedem (7) delavcev pa se iz različnih razlogov ni udeležilo pregleda. Predstavljamo Miran Kos, predsednik Plavalnega kluba Fužnar OB ŠESTDESETI LETNICI PLAVANJA NA RAVNAH Leta 1946 je takratna Jugoslavija, katere del smo bili Slovenci, še celila rane svetovne vojne morije. Terapija je bila vsestranska, okrevanje hitro in uspešno. K temu so pripomogli tudi športniki, ki so se začeli organizirati v različnih oblikah delovanja, v okviru Športnega društva (ŠD) Fužinar je bila leta 1946 ustanovljena plavalna sekcija. Da so na Ravnah znali plavati, je "kriv" bazen, ki so ga ob Suhi zgradili leta 1933. Ustanovitev plavalne sekcije znotraj dobro organiziranega ŠD Fužinar je spodbudila rast števila plavalcev in dvig kakovosti plavanja, kar je povzročilo tudi potrebo po reorganizaciji. Zaradi težnje po še bolje organiziranem delu in boljših možnostih za nadaljnji razvoj so leta 1966 znotraj ŠD Fužinar ustanovili Plavalni klub Fužinar (PK Fu inar). Ta je do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja deloval v okviru ŠD Fužinar, kasneje pa se je organiziral v samostojno športno društvo. Ves čas obstoja pa Plavalni klub Fužinar sodeluje pri delu Zveze športnih društev na Ravnah. Relativno malo organizacijskih sprememb glede na dobo obstoja kaže, da je v delu sekcije in kasneje kluba vedno v ospredju interes športa. Organizacija se je izključno prilagajala zagotovitvi še boljših razmer za delo plavalcev, za njihov športni in splošni razvoj. Boljše možnosti za delo so omogočale pridobivanje zadostnih denarnih sredstev ter sodelovanje strokovnjakov in staršev pri delu v klubu. Ko sem bil v sedemdesetih letih aktivni plavalec, sem kot mulec doživljal odlično organizacijo kluba. Treniral sem lahko v pokritem bazenu, kjer je bilo stalno toplo. Na tekmovanja smo precej potovali tudi v tujino. Članarine nismo plačevali. Imeli smo dobro opremo. In še in še bi lahko našteval. To so bili še časi socializma in matere "fabrike", ki je bdela nad vsem športnim dogajanjem v dolini. To so bili tudi časi velikega posluha za šport. Direktorji največjih podjetij so bili najvišji funkcionarji v športnih društvih. Potem je prišla kriza financiranja športa v drugi polovici osemdesetih let. Preživeli so samo najbolj žilavi in trmasti. Tudi plavalci med njimi. Seme, ki je klilo od 1946. leta, je bilo premočno za vse zunanje vplive. Omogočilo je, da je klub v drugi polovici devetdesetih začel nov življenjski ciklus. V tem obdobju sem se ponovno srečal s plavanjem, tokrat v funkcionarski vlogi. Razlog za sodelovanje v delu kluba je bil preprost: omogočiti čimveč otrokom doživeti, kar sem kot plavalec doživljal tudi sam. Imel sem možnost veliko potovati, spoznati precej različnih ljudi, imel sem čast zmagovati in ob tem uživati, imel sem čast zastopati državo, takrat še skupno Jugoslavijo, naučil sem se trdo delati in vztrajati pri doseganju postavljenih ciljev. Čeprav človeka izoblikuje precej dejavnikov, je vsaj pri meni velik pečat zapustil ravno šport. Za dosego cilja, to je pritegniti v klub čimveč otrok, smo morali najprej s skupnimi močmi postoriti marsikaj; za delovanje v upravi kluba smo pridobili za delo pripravljene ljudi, angažirali smo domače vrhunske trenerje, nekako poskrbeli za materialno plat poslovanja kluba, po velikih naporih prijateljev športa doma in v Ljubljani smo uspeli zgraditi olimpijski bazen ter ga pokriti z balonom. Rezultati niso izostali. Naši plavalci veliko potujejo, zmagujejo in so lepo oblečeni. Ko jih opazujem, imam občutek, da plavajo z užitkom in predvsem, da se med seboj radi družijo in zabavajo. Ob tem znamo uživati tudi starši in odborniki. Na žalost morajo za razliko od starih časov plačevati članarino in sofinancirati nabavo oblačil in opreme. Razmere so drugačne in moramo jih sprejeti. Če je včasih vse prispevala "mati Železarna", je danes "mam" veliko. Veliko je sponzorjev, ki vse težje dajo denar, tudi občinski in državni “Žaklji" so preplitki za vse želje in potrebe, zato morajo svoj del, z denarjem in delom, prispevati tudi starši otrok. Nov družbeni sistem narekuje pehanje za dobički, kar zapira pipice sredstvom, namenjenih okolju, tudi športu. Uspeva samo najbolj iznajdljivim, športnim navdušencem in tistim, ki imajo interes in možnosti, da pomagajo. To ni pravično. Vendar ... Sem že pri politiki oziroma državi, ki bo morala, če bo imela željo, pomagati športu v večji meri kot do sedaj, preurediti sistem financiranja športa v državi oziroma motivirati gospodarske družbe. Vse več plavalcev se je včlanilo v klub, ki danes šteje že 150 plavalcev, plavalci osvajajo naslove državnih prvakov, "tolčejo" državne rekorde, udeležujejo se največjih tekmovanj in se tam uvrščajo v finale ali blizu. Večje število plavalcev in večji uspehi terjajo seveda tudi večja denarna sredstva. Z vsemi močmi se trudimo in se bomo še naprej, da bomo zagotovili pogoje za uspešno delo z mladimi. Verjamem, da sponzorji, donatorji, starši, trenerji in funkcionarji opravljamo načeloma plemenito delo. Vzgajamo otroke na poseben način in jih delno pripravljamo na življenje v prihodnosti. Naša odgovornost ni velika samo zaradi racionalnega trošenja prejetih sredstev, ampak predvsem zaradi vzgajanja otrok. Vseh otrok ne moremo usposobiti za postavljanje državnih rekordov in osvajanje medalj na evropskih prvenstvih, vsem ne moremo zagotoviti potovanja na olimpijske igre. Vsem pa lahko pokažemo, da se samo s trdim delom v življenju uspe, da si je treba postavljati visoke cilje in pri njihovem uresničevanju trmasto vztrajati. Zahvaljujem se vsem, ki ste soustvarjali šport in plavanje na Ravnah; vsem, ki to delate še danes in boste z nami tudi v prihodnosti. Zahvaljujem se g. županu Maksimilijanu Večku in občinskim svetnikom za podporo, zahvaljujem se g. Cirilu Globočniku, direktorju Plavalne zveze Slovenije, za vzpodbudo in posredovanje izkušenj. Zahvaljujem se neštetim sponzorjem in donatorjem in seveda pridnim plavalcem, njihovim staršem in strokovnim sodelavcem. Zaradi vas nam uspeva. Ponosni smo na vas in trudimo se nadaljevati in razvijati tradicijo plavanja na Ravnah. Vsem plavalkam, plavalcem in ljubiteljem plavanja in športa na Ravnah čestitam ob visokem jubileju. RAZVOJ PLAVALNEGA ŠPORTA NA RAVNAH Plavalno opismenjevanje se je na Ravnah, ki so se prej imenovale Guštanj, začelo kmalu potem, ko so leta 1933 zgradili letno kopališče. Hitro se je začelo razvijati tudi tekmovalno plavanje. Leta 1946 je bila ustanovljena plavalna sekcija v sklopu Športnega društva Fužinar. Namen sekcije je bil naučiti plavalne veščine čimveč mladih in najboljše usposobiti za tekmovanja. Razmere za treninge pa so bile takrat neprimerno slabše, kot so danes. Plavalni treningi so se odvijali samo poleti, ob lepem vremenu, pa še takrat ne redno, saj je vodo v starem mestnem kopališču ogrevalo le sonce. Leto 1965 je bilo za plavalce Fužinarja leto preporoda. Takrat je bil dograjen zimski plavalni bazen in plavalci so lahko začeli trenirati vse leto, ne glede na vremenske razmere. Začeli smo z organizirano vadbo najmlajših. Vrstili so se tečaji za neplavalce, osnovne in srednje šole so začele koristiti bazen pri rednih urah športne vzgoje, plavalni trenerji pa so vztrajno iskali in usmerjali nadarjene otroke v plavalni klub. Začeli so se kazati prvi boljši rezultati Fužinarjevih plavalcev na raznih plavalnih mitingih in postopoma tudi na slovenskih in jugoslovanskih prvenstvih. Naši najmlajši plavalci so začeli z zmagovitim pohodom. Sprva so zmagovali na slovenskih in jugoslovanskih prvenstvih, tako posamezno kot tudi ekipno, v nekaj letih pa, ko so postali kadeti in mladinci, so že osvajali naslove v članski konkurenci. V vseh kategorijah so popravljali republiške in tudi državne rekorde ter nastopali za mladinsko in člansko slovensko in jugoslovansko reprezentanco. Prednost, ki smo jo imeli zaradi pokritega plavalnega bazena, je počasi kopnela, saj so podobne objekte dobivala tudi druga mesta in s tem možnosti za celoletno vadbo. Mi letnega olimpijskega bazena nismo imeli in naši plavalci so se morali, v poletni sezoni, pripravljati zunaj Raven, kar je bilo zelo naporno za plavalce in trenerje. Končno pa smo leta 2005 tudi na Ravnah dobili plavališče olimpijskih dimenzij z ogrevano vodo. Sedaj imamo zares dobre možnosti za treniranje in upam, da uspehi ne bodo izostali, da bomo kot doslej tudi v prihodnje vzgajali vrhunske plavalce. PREDSTAVITEV DELA IN USPEŠNOSTI V PLAVALNEM KLUBU FUŽINAR V plavalnem klubu skrbimo za plavalno opismenjevanje otrok, rekreacijo občanov in tekmovalno plavanje. Na vseh področjih smo uspešni, če posebej pa v tekmovalnem plavanju. Imamo organizirano nadaljevalno šolo plavanja, deset mesecev na leto. Iz nadaljevalne šole usmerjamo nadarjene otroke v plavalne skupine, kjer se izpopolnjujejo v plavalnih tehnikah in pripravljajo na tekmovanja. V plavalnem klubu organizirano trenira preko 120 plavalcev, ki so razdeljeni v osem homogenih skupin. Treningi se odvijajo od 2- do 11-krat tedensko, odvisno od starostne skupine. V zadnjih nekaj letih smo vzgojili kopico vrhunskih plavalcev, ki na državnih prvenstvih osvajajo najvišja mesta v vseh starostnih kategorijah, postavljajo državne rekorde in nastopajo za slovensko reprezentanco. Da so bili Fužinarjevi plavalci zares uspešni nekaj zadnjih sezon, lahko vidimo iz spodnje razpredelnice, ki kaže osvojene medalje na zimskih in letnih državnih prvenstvih za vse kategorije: člane, mladince, kadete, dečke in mlajše dečke. Kronološki pregled osvojenih medalj na državnih prvenstvih od leta 2000 do 2006 Zlate Srebrne Bronaste Skupaj Pozimi 2000 8 12 9 29 Poleti 2000 9 9 2 20 Pozimi 2001 7 14 11 32 Poleti 2001 4 7 10 21 Pozimi 2002 14 9 9 32 Poleti 2002 11 11 15 37 Pozimi 2003 26 26 18 70 Poleti 2003 32 29 17 78 Pozimi 2004 41 30 30 101 Poleti 2004 33 21 30 84 Pozimi 2005 44 36 30 110 Poleti 2005 34 28 11 83 Pozimi 2006 47 49 11 121 DRŽAVNI REKORDI Fužinarjevi plavalci so tudi lastniki državnih rekordov. Stanje je naslednje: do 1. marca 2006 imajo Fužinarjevi plavalci v petih starostnih kategorijah 57 državnih rekordov, fantje 24 in dekleta 33. Poimensko so rekorderji naslednji plavalci: Damir Dugonjič Rok Sagmeister Eva Breznikar Kaja Sonjak Tamara Miler Tjaša Oder Mojca Škratek Šport m I METAL I PREDSTAVITEV NEKAJ NAJVEČJIH USPEHOV V LANSKI PLAVALNI SEZONI EVROPSKO MLADINSKO PRVENSTVO V PLAVANJU Budimpešta, 14. -17. 7.2005 MLADINSKO REPREZENTANCO SO ZASTOPALI TUDI TRIJE FUŽINARJEVI PLAVALCI DAMIR DUGONJIČ VITA SONJAK.ADJA PEČNIK TRENER: MATIJA MEDVEŠEK DAMIR DUGONJIČ SE JE V DISCIPLINI 50 M PRSNO UVRSTIL V FINALE, KJER JE OSVOJIL 5. MESTO. V DISCIPLINI 100 M PRSNO SE JE UVRSTIL V POLFINALE, KJER JE Z NOVIM MLADINSKIM DRŽAVNIM REKORDOM OSVOJIL 11. MESTO. VITA SONJAK JE PLAVALA ODLIČNO. PRESENETILA JE NA 100 M PRSNO, KJER JE Z OSEBNIM REKORDOM ZA LAS IZPADLA IZ FINALA TER OSVOJILA 9. MESTO. V DISCIPLINI 200 M PRSNO JE BILA 10., NA 50 M PRSNO PA 13. LEA KOS NASTOPALA ZA SLOVENSKO REPREZENTANCO NA IGRAH MLADIH — EYOF 2005 Lignano- Italija, 4. - 8. 7. 2005 Na Igrah mladih je za slovensko reprezentanco nastopila tudi Fužinarjeva plavalka Lea Kos. Tekmovala je na 50,100 in 200 m prosto. V hudi konkurenci evropskih plavalk se je uspela uvrstiti v finale v disciplini 200 m prosto, kjer je osvojila osmo mesto. Vita, Damir, Adja ČLANSKO EVROPSKO PRVENSTVO V PLAVANJU Trst, 8. do 11.12. 2005 ČLANSKO REPREZENTANCO SO ZASTOPALI TUDI TRIJE FUŽINARJEVI MLADINCI Damir Dugonjič, Vita Sonjak, Adja Pečnik in trener Matija Medvešek DVA MLADINSKA REKORDA DUGONJIČA Najuspešnejši je bil Damir Dugonjič, ki se je v disciplini 50 m prsno uvrstil na 13. mesto z novim mladinskim državnim rekordom. Bil je najmlajši plavalec, ki se je uspel uvrstiti tako visoko. V disciplini 100 m prsno je osvojil 19. mesto in tudi plaval bolje od mladinskega državnega rekorda. Vita Sonjak se je najbolje uvrstila v disciplini 200 m prsno, in sicer na 26. mesto. Na 50 m in 200 m prsno je izboljšala osebni rekord. Adja Pečnik se je na 400 m prosto uvrstila na 28. mesto. Na 200 m in 400 m prosto je plavala bolje od osebnega rekorda. DOMAČATEKMOVANJA V plavalnem klubu Fužinar pa nimamo le vrhunskih plavalcev, pač pa smo tudi dobri organizatorji plavalnih tekmovanj. Z novim plavalnim bazenom smo pridobili tudi možnost organiziranja pomembnejših tekmovanj. Tako smo že lansko poletje izvedli mednarodni miting Boberček ter državno prvenstvo za dečke in deklice. Letos pa smo v olimpijskem bazenu 14. in 15. januarja organizirali 33. Mednarodni plavalni miting Ravne 2006. Tekmovanja se je udeležilo 383 plavalcev iz 25 klubov. Nastopali so plavalci iz sedmih držav: Avstrije, Nemčije, Italije, Madžarske, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije. Plavalci Fužinarja so bili zelo uspešni in se kljub močni konkurenci uvrščali med najboljše. Osvojili so 16 prvih, 29 drugih in 19 tretjih mest. Po seštevku treh rezultatov pa so bili najboljši: ŽANA PRISLAN, ADJA PEČNIK, TAMARA MILER , DAMIR DUGONJIČ IN ROK SAGMEISTER. Mlajše deklice in dečki - ekipni državni prvaki v zimi 2006 Odmevi Mag. Andreja Čibron - Kodrin, Fužinar Ravne, d. O- o. SEMINARSKA NALOGA O ČASOPISU Interni informativni časopis Metal izhaja šesto leto; doslej je bil že predmet anket med zaposlenimi, pred kratkim pa ga je v seminarski nalogi analiziral tudi Dušan Kramer. Dušan Kramer je zaposlen v Valjarskem programu. Lani se je odločil za študij ob delu. Vpisal se je v program strojništva na Višji strokovni šoli, ki ga na Ravnah na Koroškem izvaja Šolski center Celje. Pri predmetu Poslovno sporazumevanje in vodenje je pod mentorstvom mag. Bojane Tancer in mag. Vesne Lujinovič izdelal seminarsko nalogo Interni informativni časopis Metal in jo decembra tudi že uspešno zagovarjal. Avtor je v uvodu najprej pojasnil razloge za nastanek časopisa in njegove glavne značilnosti (pogostost izhajanja, naklada, prejemniki, sodelavci ipd.), potem pa se je osredotočil na glavne rubrike: Uvodnik, Investicije, Proizvodnja in prodaja, Ekologija, Varstvo in zdravje pri delu, Kadri, Anketa, Druženje in prosti čas, Nagradna križanka. Opisal je, katere teme se v njih najpogosteje pojavljajo, besedilo pa je popestril tudi s fotografijami in grafikoni, ki so bili objavljeni v lanski zadnji številki. Pri izdelavi seminarske naloge smo Dušanu Kramerju s podatki, strokovno literaturo, z arhivskimi številkami in materialom za objavo v časopisu pomagali tudi v uredniškem odboru. Katere njegove ugotovitve so za nas najbolj zanimive in koristne? Avtor potrjuje ugotovitve teoretikov, da "hišni časopisi" sodijo med najhvaležnejša orodja komuniciranja z in med zaposlenimi. Ob analizi rubrike Proizvodnja in prodaja pisec poudarja, da so “vsi zaposleni ponosni, če lahko v časopisu preberejo, da njihov obrat dosega dobre rezultate, saj levji delež prispevajo prav oni". O anketah je zapisal: "Priljubljenost te rubrike med zaposlenimi je zelo velika," in dodal še, da so dodane fotografije anketirancev, kar "še poveča čar ankete". Tudi križanke so bile deležne pozitivne ocene: "Križanke po navadi niso pretežke, tako da jih lahko reši veliko število zaposlenih." V sklepnem delu avtor zapiše, da je “namen časopisa obveščati zaposlene v podjetju, jim pobliže in na razumljiv način predstaviti, kaj se v njihovem podjetju dogaja". Kramerjeva ocena likovne podobe časopisa je naslednja: "Časopisje slikovno bogato opremljen, dopolnjujejo pa ga tudi tabele in grafi." V seminarski nalogi je Metalov časopis dobil pozitivno oceno, avtor pa je predlagal tudi novo rubriko. "Po vsebini mi je časopis Metal zelo všeč, pogrešam samo rubriko z malce humorja, lahko tudi na račun zaposlenih in vodilnih delavcev.” Se med metalovci morebiti skriva kakšen še neodkriti talent s tega področja? Franc Duler, predsednik komisije za šport in rekreacijo, SKEI Metal Ravne SMUČARJI SKEI METALA RAVNE V CERKNEM 18. februarja je Območna organizacija SKEI Posočje organizirala 12. državno prvenstvo v Smučarskem centru Cerkno. Tekmovanja se je udeležila tudi Območna organizacija SKEI Koroške, v okviru katere so tekmovalci uspešno zastopali našo organizacijo. Med 15 skupinami so dosegli 2. mesto. K uspehu so pripomogli tudi tekmovalci SKEI Metala Ravne. Med njimi sta bila najbolj uspešna Ivan Košutnik, ki si je prismučal 1. mesto, ter Andrej Plesec na 4. mestu. Prosti čas Organizatorji: Igor Makič, Jure Jamer, Ivan Valentar, Matjaž Račnik in Adolf Hladnik 4. METALOV TURNIR V MALEM NOGOMETU Turnirje potekal v soboto, 18. marca 2006, v telovadnici osnovne šole na Prevaljah. Na njem je sodelovalo 9 ekip oz. 74 igralcev iz vseh oddelkov Metala Ravne. Skupaj je bilo odigranih 20 tekem, na katerih je bilo doseženih 69 golov - v povprečju 3,45 gola na tekmo. Na turnirju je četrtič zapored zmagala ekipa Valjarski program - Srednja proga, ki je v izjemnem finalu premagala ekipo Šerpe z rezultatom 5 : 2 in s tem osvojila tudi prehodni pokal. V tekmi za tretje mesto je ekipa Jeklarski program - Valjarna gredic premagala Vodstvo z rezultatom 2:1. Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen Goran Batušič iz ekipe Valjarski program - Srednja proga. Najboljši strelec turnirja je bil Niko Podvinski z 8 goli iz ekipe Valjarski program - Srednja proga; ta ekipa je dosegla tudi največ zadetkov (25). Za najboljšega vratarja je bil izbran Jože Hovnik iz Šerpe. Končni vrstni red: 1. Valjarski program 2. Šerpa 3. Jeklarski program 4. Vodstvo 5. Vzdrževanje 6. Valjarski program - 7. Kovaški program - 8. Jeklarski program 9. Valjarski program - Srednja proga -Valjarna gredic Adjustaža Kovačnica 2 - Jeklarna 1 -PSP Vse najboljše ekipe in posamezniki so prejeli pokale in praktične nagrade. Za pomoč pri izvedbi turnirja se zahvaljujemo poslovodstvu Metala Ravne, sindikatoma Neodvisnost Metal in Skei Metal, sodnikoma Štefanu Denši (Styria Vzmeti) in Sanelu Dambiču (Noži Ravne), ki sta s kakovostnim sojenjem pripomogla k dobri izvedbi turnirja. Šerpa foto: Jože Apat foto: Jože Apat [ravni rAVNE Prosti čas Jeklarski program - Jeklarna 1 Jeklarski program - Valjarna gredic Iravnei [ravne] Kovaški program - Kovačnica 2 Valjarski program - Adjustaža foto: Jože Apat f0t0: j0že Apat Prosti čas [ravnei METAL1 SESEH Valjarski program - Srednja proga Vzdrževanje iravnei [ravnei Vodstvo Valjarski program - PSP foto: Jože Apat foto: Jože Apat Prosti čas METAL EEBBB Goranu Batušiču je namestnik direktorja izročil pokal za najboljšega igralca turnirja Akcija 2 Akcija 1 Razvedrilo NAGRADNA KRIŽANKA Španska stena TRAVA 2. KOŠNJE MATERIAL ZA VRTNO POHIŠTVO HOMERJEV EP OSEBNI ZAIMEK IRIDIJ Križanko sestavil Ivan Kos. Vaši podatki: Priimek Zaposlen/a Ulica in hišna številka Rešitev križanke pošljite do 21. 4. 2006 v uredništvo internega časopisa Metal. Čakajo vas denarne nagrade: 3 x 5.000 SIT, ki jih bo med reševalce razdelil žreb. Pri žrebanju bomo posamezniku upoštevali samo eno rešitev. Tistim, ki časopis shranjujejo ali pa ga želijo ohraniti v nespremenjeni obliki, sporočamo, da sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. NAGRADNA KRIŽANKA, OBJAVLJENA V DVAJSETI ŠTEVILKI INTERNEGA INFORMATIVNEGA ČASOPISA METAL REŠITEV VODORAVNO: AVTO, BOB, VLADARKA, ROK, TARA, ZIMSKI ČAS, SOK, IO, RMAN, EAST, OAZA, LATA, KRIŽAJ, ET, EM, KORD, RAVNE, ALIANSA, TIRAN, KROTA, ASIMILAT, IVER, VISOKO, DOLANE, AR, ŽAR, PAKA Žreb je določil, da nagrade (5.000 SIT) prejmejo: Marijan Matjašec Materialno gospodarjenje, Majda Vališer, Javornik 59, Ravne na Koroškem in Uroš Abraham, Čečovje 40B, Ravne na Koroškem. Iskrene čestitke nagrajencem. ■V-v DIRIGENT HERBERT VON... KAR KAJ ODEVA KRISTJAN ANDREJC SPOLNA ŽELJA KRAVJI GLAS OZKA DESKA GEOM LIK RADIK VODJA FRANC. REVOLUCIJE GEOMETRIJSKO ORODJE IRENA KRANJC GARDNER 21 IN 16. ČRKA PEVEC SMOLAR DVOJICA METAL MESTO V CRNI GORI BELG. PEVEC SALVA- TORE ROBERT ENGLARO Zensko P0KRIV. V NARO. NOŠI PRELAZ NA VELEBITU BABICA (PRIMOR- SKO) TANTAL DUHOVNIKI V SAMOSTANU BRAMBA, BRANITEV KRČEVINA V GOZDU Tl- SADAT KIT UBIJALEC NALEŽlSCE POPUL. UMETNOST V 20 STOL. TENIŠKA IGRALKA SREBOTNIK ŽURNALIST NEMŠKI PISTAELJ THOMAS AM. FILMSKA IGRALKA DEBORAH ROLLS R0YS OLGA KREBS OTOČJE 'AH ANETOV ROMAN ODŽA- GAN KOS DEBLA ZMES MOKE IN JAJC IGRAŠ KARTAMI ZA CVRTJE NEPOUDA-RJENA BESEDA Poštna številka in kraj