PoHnina platana v golo vini ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 2 din DRUŽINSKI TEDNIK Lelo IX. Ljubljana, 9. septembra 1937 Šle v. 36. Med pravico in krivico ni srede. Slovenski pregovor •DRUŽINSKI TEDNIKU izhaja vsak Četrtek. Uredništva In uprava a Ljubljani, CregorCiCeva ul. 27/111. Tel. St. 83-32. Poštni predal št. 335. Račun PoStne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — NAROČNINA: 1/4 leta 20 din, */a leta 40 din, leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 21 /a dolarja. Naročnino Je treba plačati vnaprej. — ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore Je priložiti za 3 din znamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (višina 3 milimetre in širina 55 mm) din 7*—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4*50. Notice: vsaka beseda din 2.—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0.50. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust. žaU&pahi tatchii Ko mi je bilo iti v prvi razred srednje šole, mi je mati povedala priliko iz Starega sv. pisma »O talen-hh*,' ki se nekako takole glasi: »Pred svojini odhodom je dal gospodar vse Premoženje — talente — svojim hlapcem v oskrbo, dokler se ne povrne in zahteva obračuna. Prvemu je izročil pet talentov, drugemu dva, tretjemu enega. Prva dva sta jih med gospodarjevo odsotnostjo dvojno Pomnožila, tretji je svojega zakopal in sc 71 i brigal zanj. Zato sta prva ■M’a žela pohvalo, a tretjega je doletela zaslužena kazen. In je mati šc pristavila: »Glej, da ne boš kakor tretji, kajti obračun Potem ne bo lahek!« — Ali se mi sploh zavedamo, koliko talentov je še v nas, ki so morda še nsi v spečem — latentnem stanju — m bi se bilo treba le malce potruditi, o(l jih prikličemo na dan? Pravijo, da mora nekdo imeti že °d rojstva izrazit talent, če hoče res Uspeti v življenju. Slikarju položi P°g tako rekoč že v zibelki čopič v roke, kiparju da dleto, pisatelju pero. Ali je pa znano, da tudi taki »izraziti« talenti ničesar ne dosežejo brez neprestanega napora, brez trnjeve P°ti majhnih in večjih neuspehov? In koliko talentov je propadlo, ker jim le takoj spočetka upadla vsa volja m so rajši zakopali svoj talent! Pa tudi, odkod vemo, da v nas ni *izrazitih« talentov, dokler tega ni-evm preizkusili? Večina ljudi pa drži tudi v novih 'razmerah križem roke, je brez prave volje in stoka nad slabimi časi. Le malo jih je, ki se zares vzpno nad Povprečnost in mislijo za vse druge. Drugim pa, ki so dosegli splošno izobrazbo, sc dokopali do kakšne službe, se zdi, da so si žc zadosti napenjali možgane, in sc prepuste toku časa, češ, bo že nekako šlo. Delo jim Postane mehanizem, misli lene in okorne in Joe jih iz lenobne dremavice Utrga nesreča, si nc znajo pomagati in zvračajo krivdo no druge, samo na vebe ne. Življenje ne pozna zastoja, zastoj v naravi pomeni — smrt! Neprestano je treba rasti navzgor, če nočemo, da nas življenje ukani in nam vzame se tiste darove, ki smo si jih deloma če pridobili. Da pa moremo rasti, je potrebno troje : Najprej spoznanje naših sposobno-SH, ki so nas resnično zmožne pripeljati do cilja, V navalu vseh mogočih želja nas dostikrat zmedejo čustva, če pa morda pogledamo na-z'ij v detinstvo, bomo kmalu našli, kaj nas je že od mladih nog poseb-uo zanimalo. Genij si je na primer \ c c izza otroških let izbral en sam cilj j nič ga ne more spraviti z začrtane : Poti. Mi pa le preradi začenjamo sto stvari hkratu, a nobene ne speljemo “O konca, Bolje je izbrati — četudi so tako pozno — en sam cilj in tistemu sledili do kraja! Dru go je volja in spet volja, da se, kadar spoznamo vajljubši cilj, zares tudi s pravim veseljem in zanimanjem uržemo na delo. Tretje je pa vztrajnost, kajti brez uje nam šc tako dobra volja nič ne Pomaga. Kaj nam liasne, če danes delamo, da nam, kakor pravimo, kar °d rok leti, a nato spet dolgo lena-runo! To je tako, kakor da bi se hoteli naspati in najesti za ves mesec, vztrajen biti, pomeni poznati pravo mero, poznati svoje moči ter jih ne Preceniti. Le. iz malega rase veliko, 1‘ič še ni nastalo naenkrat, Drugače sp nam lahko narava upre, kakor de-ivcu stroj, s katerim ne zna pamet-u° ravnati in se takoj spočetka pokvari. Mladina, ki stopaš v novo šolsko leto, vzemi si ta nauk k srcu in če st že spoznala svoje talente, ne zakopavaj jih kakor tisti tretji hlapec! oPoznaj s pravimi očmi svoj pravi jUdienjski cilj, da te bo kakor svetla Učka vodil skozi vse nevšečnosti in Uapore splošne izobrazbe. Do glav-Ucga cilja drži včasih premnogo 8 canskih, na videz nepomembnih stezic, a vse — prav vse! — peljejo Uavzgor. ..Življenje potrebuje mnogo velikih p kH, če ne že, genijev, izbranih od pa vsaj velikih talentov. Ta-uti pa spe prav v vsakem človeku! Gorenjka ItazgZed po svefu ff Piratska“ konferenca proti morskemu razbojništvu v Sredozemskem morju AUSSEREMONGOLEI 1 JAPAN Kaschgar ientsin uintsthou ffiubchou Jm BRIT 'ž^Hong-kongj. — K vojni na Daljnjem Vzhodu: Obe puščici kažeta smer glavnih japonskih napadov. Na severu so zasedli Kalgan-sko sedlo, vrata v Mongolijo, še severneje operira japonska kvantunška armada, da zavaruje Mandžurijo, južnozaliodno od Pejpinga se pa bijejo boji ob progi Ilankov - Pej-ping.— Druga puščica označuje japonski napad na Šanghaj, ki traja zdaj že tretji teden, ne da bi se bilo Japoncem posrečilo prida doseči. V Ljubljani, 7. septembra. Težišče važnih mednarodnih dogodkov se je zadnje dni bistveno premaknilo: z evropske perspektive so operacije na Daljnjem Vzhodu nekam zastale, tem živeje je pa zato nastalo v Sredozemlju. V neposredni ali posredni zvezi s Španijo, seveda. Tako je Evropa spet postala glavno torišče svetovne diplomacije. Pretekle tedne so začele strašiti po sredozemskih vodah in baje celo v črnem morju skrivnostne podmornice. Njihove žrtve so bile angleške trgovske in celo vojne ladje in dva ruska tovorna parnika. Čigave so te podmornice, še do danes niso dognali; četudi bi gola logika ne izključevala možnosti, da uganja to novodobno morsko raz-bojništvo valencijska mornarica, da bi čim bolj nahujskala Angleže na generala Franca, se nam zdi ta domneva vendarle hudo malo verjetna; že zato, ker je znana stvar, da premorejo španski republikanci tako malo vojne morna- - Takšne maske dobe nemški civilisti, kadar bi se pripetili letalski plinski napadi rice, da se skoraj ne upa iz zavetja svojih pristanišč. Vrhu tega obvlada do malega vse Sredozemlje tja do Egejskega morja italijansko broduvje in republikanske podmornice dobro vedo, kaj jih čaka, če trčijo obenj. Toda vprašanje, kakšne narodnosti so te skrivnostne podmornice, ta trenutek ni videti važno, čeprav bi utegnilo v drugi zvezi igrati še precejšnjo vlogo; a o tem pozneje. V prvi vrsti je važno, da se je Anglija začutila še bolj ogroženo v Sredozemskem morju, kakor je bila že doslej. Nič manj pa tudi Francija, čeprav so skrivnostni pirati za zdaj njenim ladjam še nekam prizanašali. In tako je francoska vlada te dni predlagala londonski vladi novo konferenco, to pot v znamenju Sredozemlja, da se vendar že razčistijo nešteta viseča vprašanja, ki kale razmerje med siedozemskimi državami. Angleži so brez obotavljanja pristali na francoski predlog in tako bi se imela prihodnje dni sestati v Švici konferenca vseh držav, ki imajo kakor koli opravek s Sredozemskim morjem — izvzemši obe Španiji. Diplomati naj bi se dobili v Nyonu ob Ženevskem jezeru. Na sestanek sta Francija in Anglija povabili deset držav, med njimi tudi Nemčijo in Rusijo. Nikakega dvoma ne more biti, da si ne London ne Pariz ne obetata od takšne konference prijem-ljivega uspeha. Toda nekaj je treba le ukreniti, že zaradi okrnjenega ugleda. Angleški listi so v prvem ogorčenju celo pisali, da bo v bodoče angleško brodovje potopilo vsako podmornico, ki bo prišla v doseg njegovih torpedov in topov. Toda nikjer ni od groženj do dejanj tako velik korak kakor baš pri Angležih; to smo imeli zadnja leta že nekajkrat priložnost ugotoviti. Zato se nam ni treba preveč čuditi, če beremo danes dokaj omiljen načrt angleške vlade za to »piratsko« konferenco, kakor so jo krstili zlobni jeziki. Poglejmo, kaj predlaga London: 1. Določijo naj se nevtralna območja za nevtralne ladje v Sredozemlju; 2. Vse države, ki sodelujejo v sredozemskem pomorskem nadzorstvu, naj pomagajo braniti nevtralno plovbo v teh območjih; 3. Vse vojne ladje, ki bodo varovale nevtralno plovbo, so dolžne ne glede na narodnost trgovskih ladij le-tem pomagati, če jih kdo napade; 4. Vsaka podmornica, zasačena v nevtralnem območju, velja za pirata in jo je vsaka vojna ladja dolžna brez odloga napasti in po možnosti potopiti. Edina ostrejša točka v tem načrtu je četrta, vse drugo je dokai vodeno In raztegljivo; nič nas ni strah prerokovati, da baš 4. točka, t. j. edina, ki bi kaj zalegla, ne bo prodrla. * Dotod so dozorele priprave za konferenco, ko je, zdajci napočil nov moment: Rusija je poslala Italiji ostro protestno noto zaradi potopa dveh svojih ladij v Sredozemlju. Sovjetska vlada odkrito dolži Italijo, da je njena podmornica odgovorna za cba napada; zato zahteva cd italijanske vlade odškodnino za nastalo škodo in kaznovanje krivcev. Ruska nota je prvi mah napravila precejšnjo zmedo med diplomati. Ali je mar konferenca že torpedirana, še preden se je začela? Bati se je bilo namreč, da bo Italija — rusko noto je pri priči odločno zavrnila — izjavila, da ne mara sedeti na konferenci za isto mizo kakor zastopnik države, ki očita njenemu vojnemu brodovju takšne nečastne stvari. In če bi Italija odrekla svojo udeležbo, je toliko kakor gotovo, da bi jo odpovedala tudi Nemčija in »piratska« konferenca bi postala nekam brezpredmetna. Do trenutka, ko to pišemo, se ni še nič takega zgodilo; najbrže se tudi ne bo. Kljub temu je pa angleška vlada dala že zdaj razumeti, da se bo konferenca vršila ne glede na to, ali se je Italija in Nemčija udeležita ali ne. Observer Danes: Naša 5. letošnja novost: Problemi našega časa (Glej str. G.) ROJSTNI DAN' NJ. VEL. KRALJA PETRA II. V ponedeljek 0, t. m. je vsn Jugoslavija iskreno in svečano proslavila rojstni dan svojega mladega vladarja. Letošnje proslave so jio prisrčnosti in iskrenosti prekosilo vse dosedanje. Po vsej državi so se vršile slavnostne službe božje za blagor in srečo našega kralja. V Beogradu je bila svečana revija naše vojske, ki sta ji prisostvovala tudi Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga. Na Bledu se je ljudstvo zgrnilo v lepo blejsko cerkev in navdušeno sprejelo ljubljenega kralja. Po maši je Nj. Vel. kralj Peler II. med špalirjem Sokolov in Sokolie viharno ]>o-zdravljen zapustil cerkev. Tudi Ljubljana je zelo slovesno praznovala rojstni dan svojega mladega kralja. Vse mesto se je odelo v narodne trobojnice in ulice so se razgibale v slavnostnem razpoloženju. V stolnici je slovesno pontifikalno mašo daroval škof dr. Rožman sam, jm maši je pa sledila zahvalna pesem z molitvijo za kralja. KIRURŠKI KONDKES Te dni ee je vršil v Ljubljani drugi jugoslovanski kirurški kongres. Poleg znanih jugoslovanskih kirurgov se ga je udeležilo tudi mnogo tujcev. Izmed jugoslovanskih kirurgov so prišli dr. K oslič in dr. Koen iz Beograda, dr. Faltdkovič in dr. Dusta iz Zagreba, dr. Zalokar in dr. Lavrič iz Ljubljane ter dr. Černič iz Maribora. Z drugih univerz so prišli dr. Gerula-mov iz Aten in dr. Jiany iz Bukarešte. — Kongres je kot i>redsednik otvoril dr. Lavrič. Otvoritvi so prisostvovali ban dr. Marko Natlačen, ljubljanski župan dr. Juro Adlešič, rektor univerze dr. Šerko, češki iu francoski konzul in drugi odlični gosli. Po pozdravnem nagovoru so |x>-slali brzojavko Nj. Veličanstvu kralju Petru II. SVEČANOST NA RAKEKU PRELOŽENA Svečano odkritje spomenika kralju Aleksandru na Rakeku, ki bi se moralo vršiti preteklo nedeljo, je zaradi nepričakovanih ovir odloženo za nedoločen čas. Ob kitaiskem zidu n »Kaj bi rad od mene, brat?« »Da mi daš vse, kar imaš, in da boš moj prijatelj.« (»Ošišani ježz, Beograd) M Kronika preteklega tedna Za 2001 dinarjev ji je odpustil iznevero Čudna zakonska zgodba iz južnih krajev ma 'Vr Hranilne knjižice (r) Paračin, septembra. V Paračinu sta v lepi zakonski slo-[gi živela mizar čedonur Lukič in nje-i gova mlada žena Radmila. Kdor ju E je le enkrat videl, kako sta z roko v ► roki stopala na sprehod, ne bi niti v > sanjah pomislil, da se bo ta lepa, do-Pošla sam iz Jugoslavije, iz pre-|bra žena nekoč svojemu možu izne- stoniee Beograda, u cilju da obidjetri? verila... Za prispevek v tej rubriki plačamo 20 din y,U pravcu okretanja zemljine kugle...« Ko se je nekega toplega pomladnega večera nežno privijala k svojemu dragemu in mu šepetala sladke besede, je za njima rahlo za&umelo in pred prepadeno ženo je stopil mož. iTak tukaj si, ti moja zvesta žena!« jo je razkačeno nagovoril; prvi mah ves zbegan niti ni vedel, kaj naj stori. Nemo je obstal pred zakonolomnico in ceo svet u pravcu okretanja zemljine | Toda ljudje obračajo, Bog pa obrne, njenim ljubčkom, v oči so mu pa pri kugle. fin tako se je zgodilo, da je na lepi Tako berem va hrbta skromne roz-l^ obviselo oko mladega železničarja glednice s slabo fotogmfijo mlad*»Mihajloviča iz čuprije. Beograjčanke. Ura dinarja sem o da jo ^ tepega dne prolazne jemlje Bugarska, Turska,! £ mož y> ^ dra. Arabija Persija, Irak, Avgamstan,! ^ Jn mlRda žeJna ni tJrepetaia za. e u zis n. j man. Njena slutnja se je le prekmalu Zemljepis ni bil sicer nikoli moj« j uresničila. močna stran. Totia kakor sem rekel,J to pot $em se zamislil. * — U pravcu okretanja zemljine kugle...t Včasih se je zemljina kugla‘ vrleUi» c zahoda na vzhod; tako so nas vsaj» sj šoli učil L Ali se je mar v Jugo- vrele vroče solze. V tem se je ljubček zbral. Sklenil je, zahtevati ženo zase, naj se zgodi kar hoče. In tako je tudi storil. Mož o tem dolgo ni maral niti slišati. Ko je pa še žena, ojunačena po ljubčkovih besedah, zahtevala, da ji vrne prostost, je mož vdano privolil. Doma mu je postalo dolgčas. Hiša je bila tako prazna ia pusta. Nič veselega in poživljajočega ni bilo več v njej. Otroci so lačni in umazani jokali in klicah mater, ki jih je meni nič tebi nič pustila tako same. Tedaj se je zapuščeni in prevarani mož postavil na noge. Zakaj bi svojo ženo prepuščal drugemu, ko je pa pred Bogom in pred ljudmi vendar samo njegova! Zato je Mihajloviča tožil. Prišel je odločilni dan. Na sodišču je za sodbo vladalo veliko zanimanje. Lepa Radmila je že zgodaj stala v pražnji obleki pred vrati na hodniku in čakala, da jo pokličejo. Tudi njen mož se je pražnje oblekel, toda bil je žalosten. Izguba drage žene ga je nepopisno bolela... Na lepem, glej čudo! Mihajlovič ne mara več za lepo ljubico. Prevaranemu možu ponuja kot odškodnino zanjo 2000 dinarjev, obenem mu pa ženo vrača ter mu želi v obnovljenem življenju mnogo sreče in zadovoljstva. Revni mizar si tega ni dal dvaKras reči. Vzel je ponujeni denar, stisnil Mihajloviču roko, prijel ženo pod pazduho in odšel z njo proti domu, Kjer so ju že vsi nestrpni pričakovali lačni otroci. Pred domom je lepa žena hitro odklenila vrata, urno smuknila v hišo in prisrčno objela svoje otročičke. Čeprav se je bila možu izneverila, je otroke še vedno ljubila — kakor pač ljubi vsaka prava mati. POGLOBITEV LJUBLJANSKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE V mestni posvetovalnici je te dni alariji spremenilo? Ali je mar Ljub-Z predaval inženir Dimnik o poglobitvi Ijana po čudni poti političnih spre-\ljubljanske železniške postaje. Ovrgel menih prišla v eno izmed. ,prolaznih * je vse ugovore, češ da ni denarja. Le-ae.mclj‘ Bolgarije, Turčije itd., če h o- ■? tos je bilo samo v prvi polovici avgu-če Mo iz Beograda v Indijo? ♦ sta na slovenskih železnicah 18 mili- Ali je pa vse to samo groteskno*jenov čistega prebitka in ves ta denar -zrcalo naših dni? J je odšel v Beograd. Upravičeni smo, Nemara sc je vrinila podjetni po-Z&a za svoj denar tudi nekaj zahteva-polnici po ,zemljini kugli‘ kakšna we-jmo v korist železnice same. — Zani-rodna tiskovna napaka? Pogledali mivega predavanja se je udeležil tudi sem v francoski tekst njenega »voz-% mestni župan dr. Juro Adleštč, ki je nega reda«. Ista novodobna geogra-fja, le z obilico pravopisnih in stilističnih napak. In nemški prevod? Nič drugačen! Le še v čudovitejšem jeziku.. Š sklepno cvetko te umetnine bi vam rad postregel: Jeden Beilieger (!!) welche mir den Weg weiter vermoge danke ich v. Herzen. Kaj mislite, g. urednik, ali ne bi kazMtlo to sleparsko obliko povojtvega beračenja korenito zgrabiti za vrat ? Naročnik vašega lista Mana z neba Bik> je v popoldanskih urah, ko se odpirajo trgovine. Na križišču pri »Evropi« je promet, da je veselje. Ljudje hite v službo, po opravkih, na obisk itd. Grem s svojo prijateljico po Tyr-ševi cesti proti poslopju »Kmetske posojilnice«. Niti malo ne slutim, kakšna »mana z neba« bo padla na naju. Ko greva mimo poslopja »Kmetske hranilnice«, se nenadoma vsuje na naju iz prvega nadstropja kar pošte-.; na porcija — cigaretnih odpadkov, " čikov po domače. Kako sva se spogledali, si lahko mislite. O pol trdi, ko je tolik promet po ulicah, otresati pepelnike na nič hudega ne sluteče passnte, je res — omika, ali ne? Anica Celjska razstava Celjska razstava je končana. Saj ni treba več gledati napisov v »interua-cionalščini«. (Z napisi je tako že opravil gospod iz Maribora.) Na celjski razsavi smo imeli tudi vrtiljak, ki je zabaval svoje goste s samimi nemškimi »šlagerji«. Celih 14 dni niste slišali niti ene slovenske in tudi srbohrvatske ne — kakor da se po vrtiljaku ni peljal niti en Slovenec. Z. Nedelja in še kaj... Bila je lepa solnčna nedelja. Mrazilo se je že, ko sem se sprehajala v okolici Maribora. Iz vinotočev so prihajale družine za družino — vsi dobre volje. Med njimi jo šla tudi neka družina z 9 do lOletno deklico. Vsi trije so bili tako pijani, da so jih komaj noge nesle proti domu. Na vprašanje nekega gospoda, kako more pustiti otroka, da se tako napije, mu je oče zabrusil: »Kaj pa to vas briga, saj je moj otrok pijan in ne vaš!« štrik Kriza Naša mama ima lepo število prijateljic. Ena izmed teh si pri trga večkrat nekaj časa za kratek obisk. In ta sirota se mi včasih res v dno srca zasmili. Ob izlivih njenega točenja imam vtis, da jo zasleduje kar cel koš nesreč. Včasih potoči šo kakšno solzico, da je njeno uboštvo dvojno podčrtano. Pa ima tudi vzrok. Saj nima skoraj nič. Ima le hišico, ki potegne marsikatero oko nase. Ven se sliši prijetna godba radia; vmes zalaja gosposki kužek. Njeni dohodki so zagotovil, da bo vse storil, kar je v njegovih močeh, da se načrt uresniči. ■ Trgovinska pogodba med Avstrijo in Jugoslavijo je bila revidirana leta 1933. Od tedaj se je razmerje med uvozom in izvozom znatno spremenilo v škodo Avstrije. Predvsem so nazadovali dohodki tranzitne trgovine in dohodki avstrijskih naložb v Jugoslaviji. Poleg tega je bila Jugoslavija primorana iskati tržišče v Nemčiji, ko je ta povečala uvoz poljskih pridelkov iz Jugoslavije. Zato Avstrija od- | ločno zahteva revizijo trgovinske po-* godbe 7. našo državo. ■ Hranilne vloge pri vseh bankah in hranilnicah v Jugoslaviji so znašale 11.6S2 milijonov dinarjev. V primeri z lanskim 1. julijem so se letos pomnožile za 1092 milijonov dinarjev. Pri državni hipotekarni banki in pri Poštni hranilnici je prirastek vlog v zadnjem letu še zmerom večji kakor pri hranilnicah in pri privatnih ban kah skupaj. ■ Indnstrijec Ivan Bonač iz Ljub Ijane namerava ob železniški progi med postajama Vidmom in Savo zgraditi novo tovarno za papir in celulozo. Tamkajšnje prebivalstvo si od nove tovarne obeta precejšnje izboljšanje svojih razmer. ■ Hiueljska kupčija se je pretekli teden v Žalcu počasi razvijala. Boljše blago so prodali po 18—24 dinarjev. Prodali so le do 3000 metrskih stotov letošnjega pridelka. Na iateškem h meljskem trgu na Češkoslovaškem je vladalo zadnje dni nekoliko živahnejše povpraševanje po limelju; zanj so se zanimate tuje pivovarne. ■ Avto s Parižani se je ie dni na cesti blizu Brezna ob Dravi zaletel v obcestni kamen in se prevrnil. Potniki so se na srečo samo lažje potolkli, avto so pa brž popravili, d« so se izletniki odpeljali dalje v Avstrijo. ■ Na skri vnosten način je izginila iz Kraljeva naj le psa deklica, I81ehia muslimanka Merdžeta Djenovičeva. Lepo dekle je prišlo v Kraljevo iz Mostarja in je s svojim bratom delala v tovarni za vagone. Tu se je spoznala z monterjem Akifom Elezovičem in se z njim zaročila. Ta teden bi morala oditi v Višegrad, da bi se poročila. Nekaj dni pred poroko sla mladenki« brat in njen zaročenec javila orožnikom, da je dekle izginilo. Njen zaročenec je pristavil, da je bila Merdžeta zadnje dni zelo hladna in je prav mogoče, da mu je ušla. B Angleški indtistrijri so pred kratkim naročila v Jugoslaviji železo, ker ga na Španskem zaradi vojne niso mogli dobiti. Te dni so iz Ljubija pri Sarajevu že odposlali na Angleško 540 vagonov železa V Vaiešu bodo zelo povečali talilnico; kredi! 6 milijonov dinarjev je v ta namen že odobren. V Hrvatskem primorju je podruž- vrednostne papirje vnovču;e po najboljši ceni in takojšnjemu 'Z- ■ plačilu, izposluje vse bančne, denarne, kreditne in blagovne posle najkulantneje Alojzij PLANINŠEK TRG. AG. BANČNIH POSLOV LJUBLJANA Beethovnova ul. 14 I. nadstr. Tel. 35-10 skih kupcih, po osem do devet dni. Saldo teh terjatev znaša že 18'7 milijona dinarjev. V dogovoru z Italijo je določeno, da saldo ne sme prekoračiti vsote 20 milijonov lir. Stalni italijan-«ko-jugoslovanski odbor bo na prihodnjem zasedanju v Beogradu razpravljal v glavnem o plačilnem prometu med našo državo in Italijo. H Glavo je odsekala svojemu možu v Gorenjem Lukencu pri Mokronogu Frančiška Maserkova. Zakonca sta popoldne popivala, zvečer je pa žena pijanega moža zvezala in mu odsekala glavo. Drugi dan je šla orožnikom javit, da leži njen mož ubit kakih 150 metrov daleč od doma. Orožniki so pa umera obdolžili njo, trdo so jo prijeli in žena je takoj vse priznala. Doma je ostalo brez očeta in matere pet nepreskrbljnih otrok. B (ili.(na hčerka posestnika Franca š tu hi'ja iz Celja se je igrala z vžigalicami. Ker je otrok hotel videti, kako gori, je zažgal kup slame, ogenj je pa kaj hitro objel gospodarsko poslopje in ga uničil do tal. Posestnik Šlubej trpi več ko 40.000 dinarjev škode. B V avgust« je prišel v Maribor nica H rva Iškega kaninskega dništva zgradila na Platnikn lep planinski j 8^vatK>v felo Avslri^ev. 2.0 <’oho- 1 Slovakov. 162 Nemcev, 08 Italijanov, 21 Madžarov, 13 Francozov in 13 Poljakov. Na vasovanju je neki K. K. dva dom in ga krstila na ime »Ružičev dom . Do njega drži lepa cesta; z avtom je s Sušaka do vrha pičlo uro. B Neka angleška radarska družba je začeta 2 km od Janjine (Srbija) eksploatirati nov rudnik. Prej je ta družba imela v zakupu rudnik »Novo Brdo« blizu Gnjilana. Zdaj so vse naprave tega rudnika prenesli sem in so že začeli postavljati barake. Kopljejo svinec 111 cink. B Ogenj je napravil veliko škodo v Starem trgu pri Rakeku. Še preden so .prišli gasilci iz bližnjih vasi, so zgoreli trije skednji. Največ škode trpi lesni trgovec Kandare, ki so mu zgoreli trije vagoni trdega lesa. Gasilci so le s težavo omejili nožar. Vzrok ognja še ni znan, najbrž«' ga je jta nekdo podtaknil. B Novo ljudsko šte«je Im v Jugoslaviji v zadetku leta 1941. Pri štetju leta 1931. je bilo pri nas 13.U34 03S prebivalcev. To število je medtem poskočilo na več ko 15 milijonov Od teh je 7-5 milijonov pravoslavnih, ,Y7 milijonov pa katoličanov. B Podivjan bik je nabodel na ro- skromni' " Razen "900* 'dinarjev ~ pokoj - 10 lelnega paslirja Mi'orada Jag- nine jih ni več dosti. *,tlM v Rakovcih pri Banjaluk., Kakih nasa trajne dado kakor mladi »frajlici«. Saj ni več stalo kakor <50 din. Prišla je potožit svoje križe in težave, ker ji manjka denarja. I11 zato je bila prisiljena poslati svojo 141etno slabotno hčerko v tovarno. Pristna kriza, kaj? Elka nišnico, toda že drugi dan je v strašnih mukah izdihnil B V' plačilnem prometu 1 Italijo je našla! že znaten saldo naših terjatev v novem kliringu in morajo izvozniki čakati na denar, vplačan po italijan- krat zal>?del 24!etnega ”:'ša država izvažala na Češkoslovaško in na Madžarsko. Pogodbi sta že sklenjeni in sicer za Češko za dve leti, za Madžarsko pa za pet let. B Prebrisana ciganka Klica Jovanovičeva je služkinji Terezi Kiševi iz Sremskih Karlovcev izmaknila ves denar. Poleg teoa jo je še nagovorila' da je v sosednjem stanovanju ukradla 20 lisoč dinarjev vreden nakit. Ciganko so prijeli, bas ko ie ponujala briljantne uhane 111 dragocen prstan. Nakit so vrnili lastnici, obe tički so Pa pridržali v zapoiu. B Zaradi nesrečne ljubezni se je v Dolnji Lendavi obesil OSletni Franj0 Gone. Starček se je bil že pred ženino smrtjo zaljubil v lepo mlado vdovo i'! zdaj se je na vso moč trudil, da bi sl pridobil njeno naklonjenost. Ker jc bilo vse njegovo prizadevanje zaman. je napisal poslovilno pismo in obesil. | B P« nevesto je prišel v Ljubi)5l;0 (Hercegovina) podjetnik Grgo peli'0' vic iz Los Augelesa. Ker pa ni bila nobena voljna iti z njim, se je o« I svojega brala kmalu poslovil in se 1 vrnil nazaj. Se ena o raztresenem profesorju livv\Jx (»Ošišani jež«, Beograd) Um tlweka in o* sam a&e#®! Tragedija ameriških dvojčkov (1)C. i.) Newyork, septembra. Dvojčka Tom in Henry Sharkey sta oieia v Denverju dobro uvedeno od-. niško Pisarno, še bolj kakor po svoji odvetniški sposobnosti sta pa slovela Po drugi okoliščini: bila sta kar neverjetno podobna drug drugemu. Celo njuni najboljši prijatelji ju niso mogli razlikovati. Zato sta že v šoli, še bolj P6 Potem v poklicu neštetokrat zašla v tragikomičen položaj. Ta njuna Medsebojna podobnost jima je napo-s*ed postala usodna, zakaj brez nje ju naibrže ne bi bila zadela tolikšna tragedija. * pred nekaj meseci je prišel cirkus ' Denver. Njegova lastnica in hkratu Njegova največja atrakcija je bila ar-nstka Bessi Boltova. Zgodilo se je pa, a je nekega dne potrebovala pravni nasvet, in tedaj se je obrnila do obeh »atov, ker je slišala, da sta najboljša odvetnika v mestu. Ko sta jo Shar-J’eva zagledala, sta se oba hkratu drznila; lepa umetnica ju je tako °°arala, da sta se tisti mah zaljubila Vanjo. Tako se je zgodilo, da je med bra-ma. dotlej najboljšima prijateljema, Prvič v življenju nastal razdor. A tudi ®essie ni bilo dosti bolje pri duši, saj ni vedela, za katerega od dvojčkov naj se odloči. Oba sta ji bila hudo Vseč; da sta bila samo eden, se ne bi "jla niti sekundo pomišljala, temveč M se pri priči poročila z njim. Tako pa ni vedela, kaj naj stori. Njen položaj je bil tragičen in grotesken hkra-U: ljubila je nekega moža, Sharkeya Po imenu, in ni si bila na čistem, ali velja njena ljubezen Henryju ali To-saj ju ni mogla razlikovati. Naposled je napočil trenutek, ki se ga je tolikanj bala: eden od bratov Sharkeyev jo je prosil za roko. Bessie mu je dala besedo. Nekaj dni nato jo je oprezno vprašal, ali se ne bi že prihodnji mesec poročila. Bessie ga je namesto odgovora vroče poljubila, šele ko je bilo že prepozno, je spoznala, da se je bila z obema bratoma zaročila. Ni ji torej kazalo drugega, itakor da obema srečnima zaročencema natoči čistega vina. Vest bi jo pekla, če bi se brata zaradi nje sprla; zato jima rajši obema vrne besedo. Tom in Henry sta bila preveč navezana drug na drugega, da bi mogla trajno prenašati to neznosno rivalstvo. Zato sta sklenila prositi svojo »nevesto«, naj se sama odloči za enega od njiju. Kljub tej prošnji je pa Bessie še zmerom glodal dvom, saj ni vedela, za koga naj se odloči. Tako je vedno iz-nova odlašala usodni trenutek. Te dni se je tragedija dopolnila. Kaj se je pripetilo med obema bratoma in cirkuško artistko, ne bomo najbrže nikoli izvedeli. Drži le to, da so sosedi zaslišali nekega večera iz stanovanja obeh odvetnikov strahovit krik in vik. Vdrli so vrata in zagledali enega od obeh Sharkeyev vsega zmešanega sredi sobe: nesrečnež je zblaznel. Njegov brat je ležal mrtev v obednici, zraven njega pa lepa Bessie. Tudi njej ni bilo več rešitve: predobro so bili merjeni revolverski streli. Kako se je tragedija odigrala, preiskava še do danes ni dognala. Niti tega ne vedo, ali gre za dvojen umor ali za samomor, da, še tega niso mogli ugotoviti, kateri od obeh bratov je mrtev. Nesrečnega, blazneža so pa morali prepeljati v umobolnico. Hrast ženinov in nevest (bA.o.) Pariz, septembra. V nekem gozdu na Holsteinskem stoji star hrast, ki mu ga najbrže ni para na svetu: drevesni očanec služi namreč za posredovalca mladim ljudem, ki bi se radi poročili. Stvar je takale: V višini kakih treh metrov, tam kjer poganja prva veja, je v hrastu piajhna duplina, in tja spravljajo fantje in dekleta pisma, takšna kakor •te sicer beremo le v časopisnih malih oglasih ali pa v ponudbah nanje. Na Primer: »Star sem 23 let, dobro sem Vzgojen in skromen. Ker pa prebivam V zakotni vasi na Vestfalskem, kjer hiniam priložnosti, da bi sklenil kakšno znanje, bi rad po tej nenavadni Ppti našel svojo srečo.« Toda v teh Pismih berete še kaj drugega, česar ne najdete v malih oglasih: »Pravili so mi o tem drevesu in verujem, da je tlloja usoda v njegovi duplini.« čudno, kajne? Nič manj čudno ni Pa to, da soustvarja to ,usodo' tudi Pismonoša, torej državni uslužbenec: Vsak dan spleza po lestvi, prislonjeni °b hrast, in spravi v duplino šop pisem, poslanih po pošti. če bi imel častitljivi hrast človeško Pamet, bi si lahko kaj domišljal: že leP0 število zakonov se je sklenilo z Njegovim posredovanjem, morda celo Več, kakor bi se jih bilo na male oglase. Kajpada se dado vsi novoporo-*«nci fotografirati pod njim. (»Je suis partout«) Politična poročila med perilom (rž-k) Newyork, avgusta. Ameriški K'-tajci delajo na kaj svojevrsten način Propagando za svojo domovino. V New-Jorku je zelo veliko majhnih kitajskih Pralnic, njihovi lastniki pa prilagajo v zavoje opranega perila takele letake v angleščini: »Ameriškemu narodu! Naredite ko-japonskim vpadom v Kitajsko! p°zivamo vsakega Američana, ki je za J^ir, pravičnost in človekoljubnost, da Poniaga Kitajski!* Na tisoče ljudi je tako opozorjenih "a položaj na Daljnem Vzhodu. Lastniki pralnic tudi sami med seboj zbijajo denarne prispevke za nankinško *ado. Zbrali so že več tisoč dolarjev In so jih poslali v svojo domovino. Šefov trik e Preizkušnjo srečno prestal. Pa začne brskati po žepih (kakor ene večina moških), je že pogorel. *Wri šef namreč dobro ve: kdor b0 ai i' ki jih dan za dnem nosi s se-^ J’ ne spravlja zmerom v isti žep, pač Odlit10-1® imeti sistematskih navad, ki ‘Kujejo sposobnega nameščenca. 2 minuti odločili pravdo (bč.i.) London, septembra. Neko londonsko zavarovalnico so tožili dediči nekega trgovca za izplačilo 15.000 funtov (3'/i milijona dinj zapadle zavarovalnine. Pri razpravi je zastopnik zavarovalnice izpovedal, da je pogodba s trgovcem pcAekla prav tisti dan, ko je moža do smrti povozil neki avto. Zavarovanje je veljalo samo do 4. ure popoldne, nesreča se je pa pripetila ob 4'02, torej dve minuti po poteku pogodbe; zato dediči nimajo pravice do zavarovalnine. Sodišče je zaslišalo priče obeh strank, ki so pri nesreči pogledale na uro. Tri med njimi so navedle čas, ugoden za zavarovalnico, drugi štiri so pa izpovedale v korist dedičev. Na podlagi teh izpovedb je sodnik obsodil zavarovalnico na izplačilo zavarovalnine. Grafologija v kazenskem pravu (d B. i.) Newyork, avgusta. Kazensko pravo služi grafologiji kot znanstven pripomoček. Zato ima n. pr. najvišje ameriško sodišče že tri mesece na po-skušnjo neko slovito grafologinjo. Njena naloga je proučiti pisavo različnih jetnikov in dognati, ali so se popravili ali ne. Mnogo modernih kazenskih zakonov temelji na tako imenovanem pogojnem izpregledu kazni: ni potrebno in tudi koristno ni, da obsojenec vso kazen v zaporu presedi. Zakon obljublja nagrade jetnikom, ki so se določeno dobo vzorno vedli v kaznilnici, nagrado v obliki izpregledanja ostanka kazni. Tudi neveščak bo spoznal, da je ta zakonska določba zelo človekoljubna, da ima pa tudi slabo stran. Pri vsaki pogojni obsodbi nastane namreč vprašanje: Ali se je kaznjenec tudi zares poboljšal? No, in tu naj poseže vmes grafologija in naj na to vprašanje jasno in nedvoumno odgovori. Pri najvišjem prizivnem sodišču je dobila takšno odgovornostno službo sodne grafologinje mrs. Catherine Dcbbsova. Sodišče ji je podelilo naslov »sociološke svetovalke«, sama se pa rajši skromno imenuje »socialno pomagalko«. Pisarno, kjer grafologinja dela, so pa krstili na ime »Klinike za popravljanje značajev«. Ločitev zakona zaradi 7letnega molka (b C. j.) čikago, septembra. Ločitveno sodišče je te dni razpravljalo o tožbi žene dr. Blakesohna proti njenemu možu, zdravniku za živčne bolezni dr. Georgeu Blakesohnu. Tožiteljica je zahtevala ločitev zakona zaradi »kroničnega duševnega trpinčenja«; njen mož namreč že celih sedem let ni spregovoril z njo besedice in je tako uničil njene živce. Dr. George Blakesohn njenih očitkov ni tajil; zagovarjal se je pa, da mu je žena pred sedmimi leti postala neznosno zoprna. Takrat je namreč prepovedal svoji Kletni hčeri pretirano rabo pudra in rdečila, njegova žena se je pa temu uprla. Upal je, da bo mržnjo, ki ga je 19 krat prevzela proti njej, mogel zatreti, če ne bo z njo niti besedice več spregovoril. Sodnik je bil pa drugačnih misli. I Ločil je zakon po moževi krivdi, češ da je takratna krivda njegove žene že I zdavnaj zastarela in tudi sicer ni bila i bogve kakšna pregreha; nasprotno pa j pomeni možev dolgoletni molk »duševno trpinčenje« žene. Ker jo to »trpinčenje« zagrešil vrhu tega še zdravnik za živčne bolezni, torej človek, ki mora bolje kakor vsak drug poznati duševno plat ljudi, je njegova krivda še toliko večja. Prigoda v letalu (bč.j.) Newyork, septembra. Iz Te-xasa poročajo o izredni prisebnosti nekega mladega letalca, prisebnosti, ki mu je nemara rešila življenje. Robert Hunt je bil ravno odletel s svojim športnim aparatom z letališča v Rosenbergu, ko je zdajci začutil na sencu mrzlo cev revolverja. V letalo se je bil namreč skril neki možak; zagrozil mu je, da ga bo ubil. če ga ne odpelje čez mejo. Priznal je, da je pobegnil iz kaznilnice in da mora zato zbežati iz države. Hunt prvi trenutek ni vedel, kaj naj stori, a že čez nekaj minut se mu je zabliskala odrešilna misel: rekel je, da mu pohaja bencin in da mora zato pristati. In res je pristal, toda za pristanek si je bil s premislekom izbral kraj blizu kaznilnice, iz katere je bil pobegnil njegov nepovabljeni gost. Zanašal se je na to, da letala v teh krajih niso vsakdanji dogodek in da bo zato njegov zasilni pristanek zbudil pozornost in privabil ljudi. Ui se motil. Res se je okoli letala pri priči zgrnilo vse polno radovednežev in z njihovo pomočjo ni bilo Huntu nič težkega, ukrotiti osuplega hudodelca in ga zvezati. Seveda so ga takoj spravili v kaznilnico in tam so ugotovili, da je pobegli kaznjenec neki zloglasen gangster. F ; ry ELIDA CVETIC MILO posebno blogo m učinkovito Čudovitego vonjo Rooseveltov sin in cannski župan (d) Cannes, avgusta, še ne dvajsetletni Rooseveltov sin je odpotoval na francosko riviero z mnogimi drugimi Američani, da bi tam preživel nekaj dni svojih počitnic. Toda mladi mož očitno ne ljubi reklame. Reporterju, ki ga je hotel fotografirati, je izbil kamero iz rok in ko ga je cannski župan hotel zvečer pozdraviti v hotelski restavraciji, mu je vrgel v obraz kozarec poln šampanjca. Zupan mu tega še ni preveč zameril in je brez očitka odšel. Ko se je drugo jutro mladi Roosevelt streznil, je pri priči odpotoval, ker je imel pač slabo vest. V Ameriki je to nespodobno vedenje mladega moža zbudilo več hrupa kakor v Cannesu samem, časopisi so se hudo zgražali nad slabo vzgojo, ki jo kažejo nekateri mladi Američani v Evropi. Pa tudi cannski župan je imel nepričakovane in nezaželene posledice, kajti na lepem je postal središče časnikarskega zanimanja. Neprestano so mu bili na vratu poročevalci ameriških listov, toda župan jih je ljubeznivo odpravil s kratko izjavo: »Roosevelt je še mlad in me ni poznal. Senzacija, ki jo listi uganjajo s tem dogodkom, je meni samemu, verjemite mi. najbolj. nevšečna.« Toda ameriški časnikarji se s tem še niso zadovoljili. Vsak dan so inter-vjuvali hotelsko osebje, kjer je mladi mož stanoval; zalezovali so celo šoferja, ki ga je vozil, in sploh vsakogar, kdor je prišel v Cannesu z njim v stik. Dve pismi (b D. k.) Newyork, avgusta. Znani pisatelj in nobeliat Sinclair Lewis je dobil lepega dne takole pismo: »Ljubi Lewis! Prečital sem več vaših knjig in bi imel prošnjo do vas. Pošljite mi vendar seznam svojih romanov, svoj avtogram, svojo fotografijo in življenjepis. Koliko otrok imate in kako jim je ime? Zahvaljujem se vam z odličnim spoštovanjem J. J. Jones, odvetnik.« Sinclair Le\vis je takole odgovoril' »Ljubi Jim! V vašem prijaznem pismu mi samo nekaj ni všeč: preveč formalni ste. Res je sicer, da se še nikoli nisva videla, in nekaj mi pravi, da se tudi nikoli ne bova — toda ali ne živimo v demokratski državi? Naj vam torej rečem Jim, vi mi pa recite kratko in malo Dick ali kaj podobnega. No, Jim, stvar je torej ta, da nimam ta tre- Nezaslišan zloiin nad mlado ženo Svojo rejenko je dala pohabiti, da se polasti njenih milijonov. — Žalostna vloga brezvestega zdravnika (b. A. i.) Budimpešta, sept. Mlada in izredno lepa Gizela G., hči velebogatega tovarnarja, toži svojo krušno mater za milijonsko dediščino. »Sedem let mi je bilo,« navaja tožiteljica, »ko me je moj dobri krušni oče vzel za svojo. Ko sem dopolnila devetnajst let, mi je krušni oče umrl. Moja krušna mati me je imela dotlej zelo rada; po smrti njenega moža se je pa njeno vedenje spremenilo, kakor bi odrezal. Moj krušni oče mi je bil namreč zapisal vse svoje milijonsko imetje, a le pod dvema pogojema: morala bi se do 24. leta poročiti in dobiti otroka.« »Kmalu po razglasitvi oporoke,« pripoveduje Gizela dalje, »so se začele dogajati zagonetne reči. Prvo je bilo to, da mi krušna mati' ni več dovolila zahajanja v družbo. Morala sem ostajati sama doma kakor Trnjulčica. Na vse načine je gledala, da se ne srečam z nikomer, ki bi me utegnil zasnubiti. Kljub temu sem se seznanila z nekim uglednim zasebnim uradnikom. Zaljubila sem se vanj in povedala krušni materi, da se mislim z njim poročiti. Toda moja krušna mati je napela vse sile, da bi to poroko onemogočila. Morala sem z njo hoditi od zdravnika do zdravnika, toda pokazalo se je, da sem zdrava ko dren. Kljub temu me je prisilila, da sem se odpeljala na tuje v neki sanatorij.« Gospa Gizela je dalje izpovedala, da se je po vrnitvi v Budimpešto vendarle poročila s svojim izvoljencem. To je bilo leta 1935. Nekega večera so jo pa začeli zvijati strašni krči. Njena krušna mati je rekla, da ima najbrže vnetje slepiča, in jo je pregovorila, da se je v drugo odpeljala v oni sanatorij. Ko je tam spet obolela med podobnimi simptomi, je naposled pristala na operacijo. To je pomagalo; po operaciji so krči docela ponehali. »živela sem s svojim možem v kar najsrečnejšem zakonu,« pripoveduje dalje lepa mlada žena, »toda tiste sreče, ki sem tolikanj hrepenela po njej, ni bilo: otroka nisva dobila. Tedaj sva z možem sklenila, da se dava preiskati. Njega so zdravniki spoznali popolnoma zdravega. Tem poraznejša je bila pa diagnoza o meni: povedali so mi, da ne bom nikoli mati! Vsa obupana sem rotila zdravnike, naj mi stvar pojasne. Zmignili so z rameni, češ da bi morala sama najbolje vedeti, kaj se je z menoj zgodilo, saj sem vendar sama pristala na operacijo. Tedaj šele so se mi odprle oči: operacija slepiča je bila samo pretveza, da so me iz čisto drugih vzrokov spravili na operacijsko mizo.« »Moja krušna mati me je za vse življenje onesrečila! Domenila se je z onim zdravnikom, primarijem sanatorija, da je za lepo plačilo izvršil zločin nad menoj.« Krušna mati je pred sodniki tajila; izgovarjala se je, da je morala siliti k operaciji, ker je bila Gizela zares nevarno bolna. Sodišče je dalo pismeno zaslišati tudi kirurga. Izpovedal je, da je operacija rešila Gizeli življenje, zato je bila torej neobhodno potrebna. Toda Gizelin zagovornik se s temi izjavami ni zadovoljil. Predlagal je, naj sodišče odredi, da zdravniški izvedenci pregledajo izjavo tujega kirurga in ugotove, ali se krije z dejanskim stanjem ali ne. In glej: domači zdravniki so z vso določnostjo ugotovili, da so prve kirurgove diagnoze govorile samo o vnetju slepiča, šele pozneje, čez več mesecev omenja diagnoza drugačno operacijo. Spričo tega senzacionalnega preobrata je moralo sodišče razpravo pre-vkiniti. Vse akte, t. j. obtožnici proti krušni materi in proti tujemu kirurgu, je sodišče odstopilo državnemu pravd-ništvu, ker obstoji precej utemeljen sum, da gre za hudodelstvo težka telesne poškodbe. nutek nobene fotografije pri roki, toda dal si jo bom narediti. Svoj življenjepis tudi sestavljam, a ker je moje življenje precej dolgo in pregrešno, bo to že trajalo nekaj tednov. Dotlej, Jim, se pa neznansko zanimam za odvetnike. Pošljite mi, prosim, svojo sliko, slike svoje pisarne in stanovanja, seznam svojih aktiv in pasiv, svoje povprečne mesečne dohodke in seznam knjig, ki ste jih prebrali od leta 1914 — če ste sploh kaj brali. Prosim, sporočite mi tudi, ali ste že kdaj zagovarjali katerega gangstra ali pisatelja, in zakaj; tudi bi me veselilo, če bi mi lahko poslali še druge osebno podatke, da jih porabim v knjigi. Kako živite s svojo ženo? Sporočite mi, prosim, podrobnosti. Zahvaljujem se vam vnaprej vdani Sinclair Lewis.< Gospa Suzana se loči... (do-i) Nica, avgusta. »Nesramno me je varal, ne morem več živeti z njim!« je vzkliknila ljubka brinetka pred sodnikom. »Kaj je pa vaš mož prav za prav zagrešil?« Temperamentna Suzana se je za trenutek zamislila. »Kaj mi je Jules napravil? Za god me je iznenadil z ničvrednim darilom, zato takšnega človeka nočem več za moža!« Ves začuden se je sodnik zatopil v ljutir.onsko zgodbo mlade žene, ki se je bila šele pred nekaj meseci poročila. Da je njen mož velik stiskač, je Suzana šele v zakonu odkrila. Njegova skopost je bila včasih kar neznosna, posebno za življenja lačno Francozinjo. Ko se je bližal ženin god, je moža zelo skrbelo, kaj naj bi ji prinesel — seveda brez prevelikih izdatkov. Neko jutro je šel mimo trgovine s starinami in je videl značilno oblikovan uhan, podoben onemu, ki ga je Suzana nekaj dni prej izgubila. Lepše priložnosti si skopuh ni mogel misliti. Brez pomišljanja je stopil v starinarno in kupil uhan za nekaj frankov. Na ženin god ji je Jules prijazno izročil darilo. Joj, kakšen ogenj je nastal v strehi! Suzana je pobesne'a, kajti ona sama je bila prodala uhan starinarju — zdaj gre pa njen mož in ga ji prinese za god, namesto da bi ji kupil kak dragocen nakit. Godovni prizor se je potem še na sodniji nadaljeval. Sodnik je naposled razpravo preložil, da bo zaslišal priče o Suzaninem in Julesovem zakonskem življenju. A še potem si bo nedvomno belil glavo, ali kaže zaradi takšnega siromašnega darila zakon razdreti. Ljubosumen na sliko (do-i) London, avgusta. Mrs. Mary se je v svoji ločitveni tožbi bridko pritožila proti možu. Dejala je, da je zelo ljubosumen na njo. »Na njegov ukaz me nadzorujejo služkinje. Ne smem iti sama na cesto, kaj šele v kak lokal, in obiski so im tudi prepovedani. Gotovo ne bi smela niti za pogrebom svoje matere. Ker me ni pustil v kii}o in ker sam ni nikoli imel časa za takšno zabavo, sem si poiskala nadomestilo. Kupila sem slike vseh filmskih igralcev in prav kmalu sem imela lepo zbirko. Imela sem žs 2.435 slik igralcev in igralk. »V zadnjem času je postal moj mož ljubosumen celo na fotografije. No-kega dne me je dobil, ko sem si ogledovala sliko Clarka Gabla. Začel je razsajati, iztrgal mi je vse slike in jih vrgel v kamin. Od takrat nisem več smela zbirati slik. Obupala sem in sem že začela misliti na samomor. Na ukaz svojega očeta sem potem moža zapustila.« Mr. Reginald, ravnatelj neke tovarne živil, je pred sodnikom izpovedal: »Ni bilo prav, da sem ženo nadlegoval z ljubosumnostjo, imel sem pa zadosti vzrokov za to. Žene zato nisem puščal same v mesto, ker je nagnjena h kleptomaniji in sem se vedno bal, da se ne bi kdaj izpozabila. Slike sem sežgal, ker jih moja žena ni kupila temveč izmaknila; to sem dognal oni usodni dan. Tudi jaz bi se rad ločil, zaradi ženine neozdravljive duševna bolezni in zato. ker me je zapustila « Razpravo so preložili, da zaslišijo še psihiatra. Moderen oglas V nekem švicarskem listu je izšel pred kratkim tale oglas: »Zamenjam lepo grobnico ali nagrobni spomenik za majhen avto.« •Z leve na desno: Ogrski kraljevski namestnik Horthy je na poletnih počitnicah v gradiču Kenderesu vneto igral tenis. — AmeriškaRomeo in Julija: starejši sin pred sednika Roosevelta sc je pretekli mesec poročil z Ethelo, hčerjo ameriškega jeklarskega kralja Duponta, srditega političnega nasprotnika svojega očeta. Mladi par je sel na medene tedne na. potovanje po Evropi. — Berlinski živalski vrt je dobil 3 ‘/s letnega gorilskega samca; ker je imel samico že prej, je danes edini živalski vrt na svetu, ki se lahko ponaša z živim gorilskim parom Deseti brat! Ljubezenska povest v verzih ♦ po Jurčičevem romanu Z V sedanji čas postavil In v stihe prelil f Ivan Rob XII. TCer sin sem našega stoletja, ker v negotovosti živim, ne iščem v vzdihih si zavetja, na čisto priti si želim. »Da bi bila mi sreča mila,« pomislim. Suknjič si zapnem. (Vsebino njenega berila poprimem in tako začnem: »Kaj, gospodična, bolj vas prime: globoka misel, dobre rime?« XIII. In z žarometnimi očmi, ‘s pogledom, ki azbest uname, pogleda deklica zdaj vame, jv odgovor zvonko mi veli: ‘>Ker ste tako me povprašali, iker ni sodoben vaš obraz, sodila bi, da s težko sapo se vzpenjate na naš Parnas. Zato, vas prosim, razložite mi v knjigi tej lepote skrite!« XIV. Le s težka sem ji dopovedal, iia si parnaških jaz strmin pobliže nisem še ogledal, po njih nikdar cedil še slin. Da pa pri študiju ob znožju Parnasa v senčici sedim, po literarnem tem okrožju poetov žlindro jaz lovim, da kliče svojega me sina le literarna zgodovina. XV. Potem sem s tega ji vidika ; pokazal v poezije hram, kako naj za lepoto stika, • da užiten bo duševni ham. ; Analiziral sem Voduška, poudarjal moč njegovih rim, kaj hoče Peterlin-Petruška in Klopčič in Seliškar z njim; : kako p^J težo temnih ur ustvarja Bogumil Fatur. XVI. Zvesto je ona poslušala, zvesto sem gledal ji v oči. Ko sva pogovor dokončala, mi ljubljena tako veli: »Pol ure družno klepetava, predstavila se nisva še. Jaz sem zdravnika Venclja hčerka, Marička oče kliče me. Učiteljišče sem končala, a zdaj ne vem, kam bi se dala.« XVII. »Ah, gospodična, v zmoti kruti, ki Jurčič jo zagrešil je, živeli ste do te minute, •vam vendar Olga je imel Po Kidričevi sem metodi študiral pridno iz matric in znanstveno sem ugotovil, 'da živel vam je stari stric z očetom istega imena, od tod usodna je zamena.« XVIII. *2e hotel sem srce odpreti, ko vlak naenkrat obstoji, slovo od nje sem moral vzeti, !te spomnim se, me zaboli. 'Skoz okno še za njo sem gledal, ■dokler je bližnji gozd ni vzel, botem sem blažen v kot se vsedel, fevoj suknjič znova sem odpel, tod mano pa kolo ropoče: 'nekomu je pri srcu vroče. Novela „Družinskega tednika** Operna predstava Napisala M. W i e d e rman nova Gospa Mia stoji pred zrcalom spre- j kvišku, ker je bil za pol glave višji jemne garderobe velike opere in si | od nje; bela krilata čelada ga je de-zadovoljno ogleduje svojo lepo posta- I lala še bolj orjaškega, vo. Nekaj očarljivega je na tej brun- | V prijetnem presenečenju so se nje-hildeki postavi. Ni mogočna, skoraj ! gove sijoče oči pogreznile v njene in materinskojunaška žena v dolgem j tako sta obstala. Vse je začelo tekati oblačilu, kakršno so ljudje vajeni gle- [ sem in tja, prižgale so se luči na dati Wagnerjevo junakinjo. Nel Mlad, 1 odru, toda onadva še zmerom nista neugnan \votatiski otrok je to, vvalkir- , odmaknila pogleda drug od drugega, ska amaconka z ognjevitim srcem. | Ko je pa zadonel iz orkestra vriska-Rdečerjavi lasje so ji padali z ljub- | joči Siegfriedov motiv, sta morala na ke glave v mehkih lesketajočih sej oder. Nato je sledila čudovito lepa kodrih prav do kolen. Vitko telo je j poslovilna arija Siegfrieda in Brun-ogrinjala bela tančica iz medle težke j hilde, visoka pesem prekipevajoče svile, zapeta z bleščečim kovinastim j ljubezni. pasom, ki je, spuščajoč se ji v težkih I »Siegfried, najlepši med junaki k je gubah do gležnjev, delal njeno posla- j pela Mia možu, ki je zamaknjen vo še krasnejšo. Da, ta wotanska hči j strmel vanjo. »Lepa si, lepa«, je šepe-je res lepa! Urno si je še popilila ; tal neprestano med njeno arijo. Ali nohte, potem je pa sedla za toaletno 60 ju opajali medsebojni pogledi ali mizico in si izbrisala z lepih lic, kar j vroče besede ljubezni ali čutno ognje-je bilo preveč rdečila in pudra na vita Wagnerjeva glasba, opajajoča ko njih. i iskreče se vino?... Videla nista ne ob- Ko je odprla kaseto, ji je pogled j činstva, čisto v drugem svetu sta bila obtičal na besedah, vrezljanih na po- j in pela vsa zamaknjena drug druge-krovu: »Blagoslovljena bodi!« Gan-1 mu: »Čudež si ti, tako si lepa, ljubim ljive besede nežne Butterfly so to. tek... Na koncu dvospeva se morata /Kako me ljubi!« je mislila lepa žena ; vriskajoče objeti in tedaj jo je prižel t in se sanjavo nasmehnila. »Tako zelo, j s tako silo k sebi, kakor da je ne bi t da je včasih kar presentiilientalenk hotel nikdar več izpustiti. Mii je za-« In vendar si je morala priznati, da j stala sapa. »Čudovita ženska«, je šepe-•vejeta iz teh besed moč in pomirlji- tal med spuščanjem zastora. Toda iz-Š vost. Z nežnimi prsti je božala (»krov vila se mu je iz ob jema in zbežala v S kasete in črke, bleščeče v luči. Kakor garderobo. «tajno ljubkovanje se ji je zdelo. Prav 1 Na odru se je prizor nadaljeval in ♦ za prav jo Heinz preveč razvaja! napočil je trenutek, ko je morala Mia ♦ Čudno, je pomislila Mia, danes se spet nastopiti. Ko je zastor padel, jo J še prav posebno veseli gostovanja. ! je divje pol jubil, kakor iz uma — in X Dali so ji sicer priložnost samo za brez volje, medleča od blaženosti, mu ♦ eno skušnjo z dirigentom. Nihče ji ; je dovolila. Nista vedela, ali ju je kdo ♦ tukaj ni znan, zato je pa opera tem videl, sicer jima je bilo pa v tistem " .1 n:t« :.. ......«.~< i.41 -■ ■ lovitejša in pevci odlični. Mia je usločila svoje vitko telo. Čudno se ji je zdelo, da je nič ne skrbi. »Ali nimam danes prav nič živcev?« se je začudeno vprašala. Ne, v njenem srcu je bilo samo veselje in prijetno pričakovanje. Zvonec je oznanil pričetek predstave in kmalu jo je inspicient poklical na oder. Ko je stala za kulisami, ča-kaje na nastop, je zdajci zaslišala poleg sebe moški glas. »Ernst Gise-lung«, je rekel tiho ta glas in njej je bilo, kakor da bi ji bilo udarilo v srce. Mož, ki se ji je predstavil, je bil tako lep, da je upravičeno osupnila. Visoka vitka postava v lesketajočem se oklepu, plemenit mladeniški obraz, obdan s svetlimi kodri — nibe-lunški junak, kakor si ga lepšega ni mogel Wagner predstavljali v svoji najdrznejši domišljiji. In tako je stal sam Siegfried pred njo. Mia, čeprav vitka in visoka, ga je morala gledati trenutku vseeno.. Potlej sta morala venomer iznova pred zastor z roko v roki, oba vsa ožarjena od sreče, dva lepa, od Boga izvoljena človeka. V prihodnjem dejanju je Mia rasla od prizora do prizora. Viharno ploskanje ji je bila nagrada. V odmoru se je še vsa zasanjana zahvaljevala tovarišem za čestitke in pozornost, nato jo je pa Gieselung potegnil proč od drugih na hodnik garderobe. Mia! Njegov vroči šepet je bil ko zaklinjanje. Mia, šele danes sem te spoznal, ničesar ne vem o tebi kakor samo to, da si izredna umetnica! Mogoče sedi tvoj mož med gledalci, ali tvoj dragi — mogoče! Najbrže je celo verjetno! A to mi je vseeno! Vem samo, da si moja in da si bila moja od vseh vekov. Kakor sen se mi zdi!« Prijel jo je za roke. »In tega naj bo nocoj konec? Nikoli več naj le ne vidim?« Ha^cadni Icuf i&h H. 2 Ta kupon je treba skupaj s kuponom štev. 1, ki smo ga objavili v prejšnji številki, poslati na uredništvo »Družinskega tednika« (Nagradno tekmovanje) Ljubljana, poštni predal 345, najpozneje do 16. t. m. čitljivo izpolnjenega s črnilom. H Kdo je morilec artista Vege, artista Bensona in Lorenza Baredeza? Odgovor: .................................................. Ičatilca to pcavittoiU Odgovor: (številko izpišite s črkami) ..................... Natančni naslov: .......................................... :: Poklic .................................................. Mesto, trg ali vas in hišna štev 1......................... Zadnja pošta Mia se je bolestno nasmehnila. »Slišiš, ali bi bilo to mogoče? Ne, ne, neizrekljiva okrutnost bi bila to!« Mia se mu je hotela iztrgati: »Prosim vas, Giselung, pustite me, počitka sem potrebna. Ne verjamete, da sem trudna?« :>Da, rovtar sem!« Zasmejal se je in se udaril po čelu. »Ta ženska poje ko boginja in jaz se jo predrznem nadlegovati s takimi posvetnimi zadevami! Mia«, je zaprosil, »odgovori mi samo na eno vprašanje: ali te kdo pričakuje po predstavi?« Mia je odkimala. »Ne?« se je razveselil, »o, potem je vse dobro!« Spremil jo je do vrat garderobe. Inspicient je poklical Giselumga k poslednjemu dejanju. Mia je ostala sama. Vsa izčrpana je omahnila na divan. Kaj se je zgodilo z njo? Kako jo je le mogel tako hitro očarati, se je z grozo vprašala. Toda njena duša je pela in vriskala kakor tisoč angelskih glasov. Tedaj je potrkalo. Giselungov sluga ji je prinesel pismo. Z razbijajočim srcem je preletela teh par besed, napisanih v največji naglici: »Mia, lepota moja! Žrtvuj mi vsaj nocojšnji večer! Zelo se boni podvizal po predstavi, da vse pripravim za tvoj sprejem. Moja hiša stoji na samem zunaj v zelenju — nihče te ne bo videl! Moj avto te bo čakal pri izhodu in moji ljudje molče ko grob...« Dolgo je Mia slonela nad pismom. Nato je odprla oči. Blagoslovljena bodi«, se ji je zasvetlikalo s toaletne mizice. Ne! Vsega tega je konec... In počasi je raztrgala pismo na koščke. Potlej je stala ob velikem sklepnem prizoru ob Siegfriedovi krsti. »Prišla boš, prišla!« je šepetal mrtvi junak sredi med njenim petjem. In pozneje, preden je sama stopila pred zastor, jo je krepko prijel za roko in njegove oči so roteče obvisele na njej. »Mia, saj boš prišla?« Smehljaje se je nagnila svojo lepo glavo v pristanek. * Na koncu predstave mu je hitro napisala v garderobi par besed: »Dragi Giselung! Ko boste brali te vrstice, bom že na poti ■ domov. Oprostite mi — toda ne morem drugače! Že to, kar je bilo danes med nama, me teži kakor greh. Toda verjemite mi, nikoli ne bom pozabila nocojšnjega večera. Mia.« Pozneje, ko je stopila iz gledališča, ni mogla verjeti svojim očem. Ali ni to njen avto, ki stoji poleg Giselun-govega? »Prosim vas, oddajte tole pismo gospodu Giselungu in sporočite mu moje pozdrave!« je rekla šoferju, ki jo je že čakal in odpiral vratca velikega avtomobila. Iz drugega avtomobila je pa skočil mlad, vitek gospod. Objel jo je in jo viharno poljubil. »Ti, Heinz?« je vprašala Mia in od neizrekljive osuplosti razširila oči. »Ti si tu?« »Da! Kajne, iznenadil sem te?« je zavrisnil mladi glas. »Hotel sem te po vsaki ceni nocoj slišali! Vzel sem si prosto, stopil sem po avto in dirjal dve uri za teboj. 0, kako božansko si pela nocoj!« Oči so se mu zasvetile od občudovanja. »In kako mladostna si bila, mamica! Kakor mlado, prav mlado dekle!« Mia ga je nežno pobožala. »Samo da si bil ti z menoj zadovoljen, Heinz, potem je vse dobro. Zdaj pa le hitro, ljubček, prav dobro morava pognati!« Vsak nima toliko denarja, da more potovati v kopališče Toda vsakdo bi moral dati za zdravje letno 100 — 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode samo našo znamenito: Radenski zdravilni vrelec onega z rdečimi srci iz Radenskega zdravilnega kopališča Slatina Radenci (pri Mariboru) Zahtevajte gratis prospekte! Trudna se je naslonila na blazino v avtomobilu in medtem ko je avto brzel po mestu, je zaprla oči. Iz slehernega kota, iz slednje uličice ji i® pel glas: »Ljubim te, ljubim te!« čedalje tiše, čedalje bolj zamiraje... Avto je zavil. Zdrznila se je in odprla oči. Moj Bog, kako daleč sta že iz mesta! Ali je mar mogoče, da je ~ zaspala? Nerazumljivo, se je zdrznila — in z bolestnim vzdihom si je morala priznati: Naj bom na odru še tako lepa, mlada nisem nič več... Zagledala 6e je v ozko mlado glavo spredaj za vodilom in pritajena ganjenost jo je obšla. »Moj sin!« Po smrti svojega moža živi sama z njim, ki jo obožuje in razvaja in ji ne bi nikdar odpustil, če ne bi ostala zvesta njegovemu očetu do smrti. Dečko niti ne sluti, koliko mu je nocoj žrtvovala. Mamica«, je zašepetal Heinz, »sijajna si bila. Kako čudovita ženska si li!...« Mio je zbodlo v srce... Iste besede!... Toda koj nato se ji je zdelo, kakor da so te mlade ustnice izgovorile nekaj, kar je pravkar samo sanjala... Tn medtem ko jo je avto peljal čedalje bliže domu, se je ta sen počasi izgubljal... Ves la zapeljivi čar nocojšnjega večera bo ostal samo lep spomin. V srce ji je legel pokojen mir... (de-i) Vljudnost Francoski kralj Ludovik XIV. (kralj od 1654—1715) je nekoč pokazal pesniku Boileauju (1636—1711) pesmico, ki jo je sam zložil; prosil ga je, naj mu mojster pove po pravici, ali je kaj prida ali ne. »Veličanstvo,« je odvrnil Boileau, ko je pesmico prebral, »vam res ni nobena stvar nemogoča. Hoteli ste narediti slabe verze — in posrečilo se vam je!« Drugi največji Neki žurnalist je vprašal velikega francoskega romanopisca Viktorja Hugoja (1802—1885), kdo se mu zdi največji živeči francoski pisatelj. Hugo, znan po svoji veliki samozavesti, je trenutek pomislil, nato jp pa dejal: »Drugi največji je de Musset.« (Alfred de Musset, * 1810, t 1857.) PASTA l\ *OBE P°. priporočilu naših zobozdravnikov Pusti mola spati 1 Poznam ženske, ki žive v veri, da dati na dan znova osrečujejo svoje može, pri teni pa pozabljajo na noči. Nikakor ne mislim dajati kakih skrivnostnih naukov za ohranitev Ijubez-ni> le nekaj kar se da preprostih in nedolžnih nasvetov za tiste, ki imajo občutljive in nervozne možičke. Mož hoče imeti ponoči mir, torej mu ga privošči v polni meri. Najbrže se čudiš, ko to čitaš, češ kaj pa delam takega ponoči, saj tudi jaz spim! Verjamem, toda kako! Ali si pred spanjem naloščiš obraz z vsemi mogočimi dišečimi kremami? 'Ali se po rokah in obrazu namažeš z *tlastno kremo, ki celo diši po kafri? Tvoj mož je potemtakem res revež, saj vso noč sanja, da stoji ob robu strašnega ognjenika, ali pa da zabava načičkane, negovane dame, ki so mu podnevi tako zoprne. Ako imaš to napako, ki ni velika, a vseeno vznemirja moža, jo kar brž odpravi. Prični si negovati obraz na kakšen flrug način, ali pa vsaj z milo dišečimi kremami. Prav ti bodo prišli tudi^ razni obkladki pred spanjem in čiščenje obraza z nediše&im salicilo-vim špiritom. i Ali zamenjuješ svojo posteljo s čitalnico ali kavarno? Ali noč za nočjo do polnoči in še dalje čitaš n e r a z -vezane knjige in časopise velikih oblik, ki tako zoprno šeleste v nočnem miru? Razumljivo je, da zvečer rada nekaj časa čitaš, saj pridna gospodinja podnevi res ne ujame pravega trenutka za to razvedrilo. Či-tanje naj se pa nikoli ne raztegne več ur, ki jih ■»prijetno« poziv- m n Ne bodi pri tistih, ki jim je zmerom prevroče ali premraz! Nikar se ob toplih nočeh ne odevaj do vratu v volneno odejo, ki jo čez dobro uro z velikim šumom in godrnjanjem vržeš s sebe! Nikar ne polagaj v posteljo vsako noč vseh mogočih ogreval-cev, ki jih ponoči z nogami iščeš tako vneto, da vsaj desetkrat nič kaj^ milo ne pobožaš moža. Ako se mož razkrije, ga le nalahno pokrij, a ne do vratu, ker se bo potlej kmalu in še bolj razkril. Neumestno je pa, da celo zbudiš moža in mu dokazuješ, kako škodljivo je, da se vsako noč "tit ,e p«««««,' tistih, h ..Tvojega otroka spa'dajo tudi prav v postelji vselej spomnijo, kaj so pozabile. Menda si lahko predstavljaš, kako se potem predstava odigra: možiček že dremlje, ti skoraj tudi, tedaj ti pa pride na misel, da si »morda« pozabila v kuhinji zapreti okno. Vstaneš. Mož se obrne v steno, ker ga jarka električna luč ščemi. Ti pa odideš v kuhinjo, a glej: okno je zaprto. Namesto, da bi se vrnila takoj v posteljo, popiješ še kozarec vode in pogledaš, ali je v shrambi »vse v redu«, čez deset minut se vrneš v posteljo, da zbudiš moža, ki je pravkar zaspal. Spet čez deset minut se predstava še enkrat ponovi, to pot ker je mož pozabil vzeti zdravila za živce... Oi^dMvjll ‘ega otroka spadajt ozdravi a&fa Naš nagradni natečaj lena podpira pri hiši tri vogale... Obisk pri gospe Vidi Fakinovi »Prijetno presenečena sem čitala, da sem dobila no-5'rado. Zanjo se vam kar najlepše zahvaljujem. Moj starejši sinko me je vprašal: ,Zakaj pa dobiš sto dinarjev, mamica?' ,Ker tako pridno varčujem,' sem mu odgovorila. ,Aha, to je pa tako, kakor če sem jaz priden in mi sv. Miklavž potem kaj prinese.' In glejte! Zadel je moj sinko! To, kar je mojim otrokom sv. Miklavž, toliko pomeni meni vaša nagrada. Veselim se je od srca. Samo tega ne vem, ali moram iti tega Miklavža sama iskat, ali bo on sam prišel k meni?« SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU n a Ija rezki šum razrezavanja listov. , ,.. „ „„„„•„ v Nikar ne ugibaj ponoči ob vsakem | / n (l* ™. 's sumu, ob vsakem pasjem lajanju in pala Nekatere ženske imajo pa prav grdo navado, da ponoči pripovedujejo svoje sanje in celo v ta namen budijo moža. Taka žena bi bila vredna, da jo mož zapre v drugo sobo, kjer jo bo tako strah, da ne bo imela časa bo za- °b škripanju razsušenih tal, ali so vdrli v stanovanje roparji in tatovi. Še grše je, če pri tem brž prebudiš Moža iz tople postelje, češ naj gre Gledat, »kaj je«. Potem ko se ubogi mož v temi zadene ob stole in mize, in če gre vse po sreči, prevrne tvojo najljubšo vazo, le uvidiš, da je stanovanje v redu, ubogi mož pa spozna, da ima docela mrzle noge, ker ni nataknil copat iz strahu, da bi ga »razbojniki« ne slišali... Vse te napakice, ki nikomur ne kvarijo značaja, pač pa živce, naj umna in dobra žena odpravi. Morda imaš to ali ono izmed naštetih lastnosti, toda tvoj mož je predobro vzgojen, da bi te posvaril. Zato smo to naredili mi, opozorili smo te nanje, da jih boš prej ali slej spoznala in odpravila. Svetujem ti, da skrbiš za spanje prav tako, kakor za dobro kosilo, saj dobro četrtino vsega življenja — prespimo! (n) Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Četrtek; Goveja juha z rezanci, telečja glava s frankurtskinvi cmoki, jabolčni kompot. — Zvečer; Riž z gnjatjo. Petek: Špinača s krompirjevim pirejem. Narastek iz rezancev, zraven 'brusnice. — Zvečer; Jajca in mešana solata. Sobota: Cmoki, glavnata solata in govedina. — Zvečer: Slaniki z zeljnato omako*. Nedelja: Pečen zajec, krompirjeva solata, smetanova torta**. — Zvečer: Kislo mleko, kruh z maslom, sir. Ponedeljek: Obarna juha s cmoki, nadevane svinjske noge s pečenim zdrobom. — Zvečer: Pečena krompirjeva kaša. Torek: Juha s klobasicami, češpljevi cmoki, hruškov kompot. — Zvečer; Oltarna teletina***. Sreda: Goveja juha z zdrobom, govedina s cvetačo in krompirjevem pirejem. — Zvečer: Mrzli narezek: gnjat, olive, sir, presno maslo. Pojasnila * Slaniki z zeljnato omako: Čez noč namoči šest slanikov, zjutraj jih očisti, potem pa pripravi omako iz 'A 1 mleka, treh žlic moke, nekoliko soli in popra. Postavi omako na ogenj, jo vmešaj in ko prične vreti, stresi v porcelanasto skledo, primešaj 'A dkg drobno sesekljanih kaper, nekoliko zelenega peteršilja, zrezanih kislih kumaric, nekaj 'kapljic limonovega soka, žlico angleške gorčice, nekaj olja, nekaj stopljenega čajnega masla in naposled pretlačene slanike. Slanike pripravi na dnu precej globoke sklede, obloži jih s trdo kuhanimi jajci in polij z gornjo omako. ** Smetanova torta: Pripravi rahlo testo iz 25 dkg mehke moke, 14 dkg presnega masla, <> dkg sladkorja, 2 rumenjakov, nekoliko ruma in limonovih lupinic. Najprej opraži moko na niaslu, potem pridaj začimbe in kar najhitreje pripravi testo. Pusti ga •Mati kake ix»l ure, da se docela ohladi, potem ga prereži v štiri dele, jih izoblikuj v okrogle plošče in opeci pri zmerni vročini. Mrzle plošče pomaži s smetano in stisni v torto. Zgornjo Ploščo obrizgaj s smetano in obloži z Vsemi mogočimi sadnimi krhlji. Lahko jo pa tudi ološčiš » čokoladnim ledom ali pa posuješ z zdrobljenimi orehi, tiinetano pripravi iz 4 beljakov, ki jih . vtepi v trd sneg, 10 dkg mezge, ki jiii ®l‘grej s sladkorjem v prahu in vrne-8aj v sneg, *** Obarna teletina: Ne preveč -Mašino teletino zreži na koščke in duši 7. nekaj masti v juhi, da , o.-tane Popolnoma mehko, naio pridaj nekaj in drobno narezanih gobic, najbolje jurčkov. Omako podmeti s prav svetlim prežganjem (prežganje nikakor ne sme biti temno). Poleg obarne teletine s vira] dušen riž, ki ga lahko tudi za spremembo primešaš obari. NEKAJ ZA VEGETARIJANCE Čebulna zelenjava: Olupi (1—8 velikih čebul, skuhaj. v slutii ifpdi in nato sesekljaj. V kozici razfflpi košček presnega masla, v njeni duši čebule, primešaj žlico, moke jn,! toliko 'mleka' in soli, da se načedi 'precej gosta kaša, in prinesi na mizo. Rdeče zelje z jabolki: Zreži 1 kg rdečega zelja in 6 dkg slanine na koščke, pristavi k ognju, počakaj, da se slanina razleze, potem pa primešaj zelje, kozarec kisa, nekaj rdečega vina in soli in duši, da postane prav mehko. Pripravi mezgo iz nekaj jabolk, presnega masla, sladkorja in vina in ko je dobro kuhana, primešaj k zelju. Zelje okrasi z majhnimi, kuhanimi jabolki. Težka hoja te postara za 10 let Težka, okorna hoja postara žensko za deset let ali še več. Ne verjameš? Povedala ti bom resnično zgodbico iz gledališkega življenja, potlej menda ne boš več ugovarjala. Neka igralka je morala v isti igri igrati dvajsetletno dekle in šestdesetletno starko. Ko je odigrala svojo dekliško vlogo, se je samo preoblekla in vstavila v čevlje vložke, težke pet kil. Ta teža jo je tako vlekla k tlom, da so postali vsi njeni gibi, posebno mladem človeku, trudni in starikavi. Nihče ni v stari ženici spoznal prejšnje mlade, cvetoče devojke, čeprav si ni niti kaj prešminkala obraza. Ta zgodbica ti menda dovolj jasno pove, kako važna je nega nog za žensko lepoto. Ako imaš takšno službo, da ves dan sediš, imej noge kar največkrat stegnjene, nikakor jih pa ne križaj, kajti križanje nog ovira krvni obtok in pospešuje krčne žile. One, ki morajo biti ves dan na nogah, imajo še več priložnosti, da si pokvarijo noge. Prav priporočljiv je nočni počitek za noge, tako da jih pri spanju namestiš više od glave; če je le mogoče, si privošči tak počitek tudi med delom. Vsako jutro, preden greš v službo, in vsak večer pred spanjem si umij noge v sveži, hladni vodi. Zdrgni jih z mehko, a čvrsto gobo. Tiste, ki imajo posebno utrujene noge, naj to kopel ponove tako, da umijejo stopala v gorki vodi, meča pa v mrzli vodi. Ako imaš len in slab krvni obtok, si vsak večer ob tej kopeli zdrgni noge s ščetko, ki jo pomočiš v olivno olje. Vsako jutro si sama masiraj noge. še v postelji pritegni nogo k sebi, tako, da boš imela koleno na prsih, potem jo vzdigni docela pokonci, da i bo stala navpično, ob tem pa z dlanmi | potegni od členka do stegna. Takrat j ko bo noga docela navpična, jo počasi | in brez masaže položi na posteljo v navadno lego. To vajo vadi z vsako nogo desetkrat. Vaja je izvrstna za obnovitev krvnega obtoka in za od-počitek žil. Mišice na nogah morajo biti čvrste, le potem je videti noga mlada in zdrava. Vaja za okrepitev mišic na mečih je kaj zabavna: vzdigni obe nogi, a tako, da bo ena iztegnjena, druga pa v kolenu upognjena. Zdaj s prsti upognjene noge pretolči vsa meča iztegnjene noge, dvakrat od členkov do kolena. Ponovi to še z drugo nogo! Prav dobra vaja za noge je pritegovanje in iztegovanje nog: lezi, opri se na komolce in iztegni noge. Nato pritegni levo nogo, pri tem koleno lahko upogneš, peta mora pa ostati pri tleh. Pri iztegovanju desne noge pri-tegnuj levo, in obratno. Vajo ponovi z vsako nogo dvajsetkrat in vadi kar moči hitro. Ta vaja je posebno dobra za tiste, ki imajo premočna meča. Ako boš svoje noge negovala vsak dan, se boš počutila za deset let mlajša, lahnejša in gibčnejša. Uspeh skrbne nege bo pa viden tudi za druge ljudi, ker nikakor ne bodo razumeli, kako je mogoče, da si zmerom in vselej videti tako mlada in vesela. (n) Prekoračeno pooblastilo šef je odpotoval in je postavil knjigovodjo za svojega namestnika, črez •nekaj dni se je čisto nepričakovano vrnil in je zalotil knjigovodjo, kako poljublja strojepisko. ' ?« je vzrojil. »Ali Z leve na desno: Gospa Fakinova z otrokoma in naša sodelavka Tole ljubeznivo pismo nam je poslala gospa Vida Fakinova, ko je zvedela, da je med našimi nagrajenkami. To me je napotilo, da sem jo obiskala. Njeno stanovanje je tako skrito, da ga je težko najti, posebno še, če nisi vajen tistega dela lepe bele Ljubljane. Koliko truda me je stalo, preden sem ga našla! Malo je že manjkalo, da nisem obupala in se vrnila nazaj. Ko sem pa po napornem iskanju vendarle stopila v njen domek, me je prevzel pokojen mir. Visoka simpatična gospa me je sprejela zelo ljubeznivo. Povabila me je v sprejemnico in takoj sem opazila vzoren red in skrajno snažnost ter tisto prijetno ljubko skromnost, ki naredi dom tako čudovito topel, da kar ne moreš stran. Nič čudnega, če je njen mož najrajši doma. Marsikaj me je zanimalo in zato sem jo tudi marsikaj vprašala. Gospa mi je odgovarjala zelo prisrčno in brez vsakršne zadrege. In med prijetnim pogovorom sem zvedela: »Ko sem nekega četrtkovega večera čitala v postelji vaš nagradni natečaj, ini je takoj šinilo v glavo, da bi se še jaz pridružila tekmovalkam. In ker mi moj mož vedno pravi, da sem v varčevanju pravi genij, sem o pol dvanajstih ponoči vzela v roko svinčnik in kos papirja ter sem si jela sestavljati proračun. Takrat pač nisem mislila, da bom zanj nagrajena. Uradniško življenje je tako suhoparno in zato si človek rad privošči kakšno spremembo, posebno še, če ga nič ne stane. Seveda si ne morem privoščiti kaj takega, kar bi me stalo lepe denarce, kajti uradnikova žena sem in moram varčevati. Pri oblekah in pri hrani veliko prihranim. Reči pa moram, da nismo slabo oblečeni in tudi slabo ne jemo. Otrokom malokdaj kupim kaj novega. Vse jim naredim iz moževih in svojih ponošenih oblek. Tako sem jim iz svoje obleke, »Kaj pa počnete?« . mar mislite, da sem vam dal poobla pa hoja docela drugačni kakor pri I stllo za vse?« ki sem jo nosila šest let in ki je bila že trikrat predelana, sešila pred kratkim dve lepi oblekci in nihče ne bi rekel, da sta predelani iz starega. Šivanja sem se naučila sama, ker imam zanj posebno veselje. Za hrano izdam na mesec približno 650—700 dinarjev. Zapišem si sleherni izdatek in tako imam natančen pregled, koliko izdam in za koga kaj med letom kupim. Na koncu leta vse izračunam in ugotovim, da največ porabi mož. Je že tako. Mož hodi vsak dan v službo, zato strga tudi največ čevljev Poleg tega mora biti pa šc vedno čedno oblečen, a moške obleke so zelo drage! Oba otroka skupaj porabita pa toliko kakor jaz. Vse odgovore na »Nagradni natečaj v Družinskem tedniku« sem spremljala z izrednim zanimanjem in reči moram, da so se mi vsi zdeli dobri. Na tihem sem si mislila: če bi jaz določala nagrade, bi jo prav gotovo dala tisti gospe iz Trbovelj. Pred kratkim sem bila na počitnicah. Ko bi vedeli s kolikšno nestrpnostjo sem vsak če trtek čakala na pošto! Moram vam povedati, da vlada za »Družinski ted-. nik« veliko zanimanje in da sem z vseh strani slišala o njem samo pohvalo. Poudariti moram, da mi posebno ugaja ženska stran. V njej najdem vse tisto, kar varčna in praktična gospodinja tako nujno potrebuje.« Preden sem odšla, mi je prijazna gospa razkazala lepa Miklavževa in Božičkova darila, ki sta jih dobri očka in skrbna mamica sama naredila svojim malčkom: delala sta pred temi velikimi otroškimi prazniki včasih celo do polnoči. Pri slovesu mi je gospa še rekla, da želi »Družinskemu tedniku« veliko uspeha; dejala je, naj tudi v bodoče pišemo v tej smeri, kajti le tako bomo vzgajali in vzgojili varčne in skrbne gospodinje. R. K, Otrok je zboleli Kaj zdaj? Za pomladitev: vaje z nogami Gotovo se vam je že pripetile, da je sredi noči vaš najljubši zajokal; stekli ste k njemu in opazili, da težko diha, da ima vroče, razgreto čelo in mrzle nožiče. Brž ste mu merile vročino: 39’! Takoj po zdravnika — toda zdravnika ni in ni, zdi se vam, da čakate že vso noč, naposled le pozvoni hišni zvonec, rešilni angel je blizu. Oddahnete si in šele zdaj se spomnite, da bi med čakanjem otročičku lahko olajšali bolečine na- ta ali oni način. Toda domače zdravljenje je nevarno. Kdo ve, kaj se sme storiti in kaj ne? Kje in kako uganeš, kakšna utegne biti otrokova bolezen? Pri angiui otrok nenadejano oboli. Vročina mu skoči na 39" ali celo 40" grlo postane rdeče, požiranje težko. Pripravi otroku vroče pijače, najbolje tople limonade. Počakaj, da ostalo odredi zdravnik! Napad slepiča pride takisto rad kar na lepem, čeprav otrok nikou ni imel Le bolezni, ali pode h in. bolečin Lahko ga jc ugotovni: otroka boli trebuh, bljuva, včasih ima vročino, včasih pa tudi ne. V tem primeru ne dajaj otroku čistila in tudi če vročina narašča, ga ne koplji in ne ovijaj v obkladke, ker bi mu več škodili kakor koristili. Takoj pokliči zdravnika, posebno če vročina narašča! Pri nastopu vsake bolezni pošlji takoj iz skupne spalnice vse otrokove sestrice in bratce. Bolezen utegne biti nalezljiva. Ali si moreš predstavljati hujšega, kakor bolezen cele družinice? Ako otroku poboleva uho, ogrej nekoliko glicerina in nalij nekaj kapljic v bok če uho. Otrok naj leže na tisto stran, zjer ga boli uho, ua se glicerin lepo » -iie. Zamaši uho s kosmičem ciste vate. Pokliči zdravnika, če se bolečhie poostre. t'e prične otroku teči kri iz nosa, ga položi na trebuh, ali naj pa sede. Nekoliko krvi lahko brez škode odteče, ako pa krvavenje dalje časa ne preneha, pokliči zdravnika, ker mu jr utegnila počiti kakšna važna žilica. Pri opeklinah velja biti še posebno previden! Nikar ne poslušaj vseh mogočih »domačih nasvetov«. Če je opeklina huda, pokliči takoj zdravnika! Med tem lahko otroka osvobodiš obleke, toda ne s slačenjem ali snemanjem. temveč z r a z r e z a n j e m obleke na opečenih mestih. Lažje opekline zdravi z oljem. Pri kačjem piku takoj z Oitrim prr dmetom razširi ugriz, potem pa izsesaj iz ranice strup. Pazi, da imaš zdrave ustnice, sicer se lahko še ti zastrupiš. Daj otroku piti precej mleka ali p: močne črne kave, nikakor pa ne alkoholnih pijač! Pelji ga takoj k zdravniku, da mu vbrizga protistrup. V glavnem: pri boleznih je treba kar največje previdnosti, zatorej rajši večkrat kliči zdravnika. Otroka, ki ga j doma pokvarijo z raznimi neprimer-; nimi domačimi zdravili, je težko zdra-1 viti. Otroku lahko samo olajšaš bolečine. ne moreš mu jih pa odpraviti NAŠA 5. LETOŠNJA NOVOST: j Živimo v dobi izumov in na-| predka. Skoraj ne mine dan, da j ne bi brali o novih strojih, o novih zdravilih in dognanjih — žal tudi o novih morilnih orodjih. Človeški duh neutrudljivo snuje in ustvarja. '»Družinski tednik« je list za pouk in zabavo. Za suhoparno učenost v njegovih stolpcih ni bilo prostora in ga tudi ne bo; zanjo so strokovna glasila. Toda učenost utegne biti tudi zabavna in kratkočasna; vsa umetnost je v tem, kako jo pisec poda. T akšne učenosti si naši bralci žele. Vsak teden nam pošta prinaša dopise preprostih, pa tudi izobraženih bralcev: »Zakaj ne bi uvedli takšne in takšne poučno-zabavne rubrike? O tehniki, o medicini, skratka o vsem, kar bi ustreglo ukaželjnosti vaših bralcev?...« Naše uredništvo teh želj ni metalo v koš. Zbiralo jih je in študiralo. Zakaj predobro se je zavedalo, da je kaj lahko uvesti takšno ali drugačno rubriko in krenili z njo po vsakdanji, izhojeni poti. Toda te izhojene poti se je naše uredništvo balo. To ne bi bilo tisto, česar si slovensko občinstvo želi, čeprav si morda samo ni tega v svesti. Treba je bilo poiskati novih potov. To ni bilo lahko. Na uredniških konferencah smo prerešetali vse mogoče predloge in nasvete, jih sprejeli in spet zavrgli. Toda. od vsakega je vsaj nekaj ostalo. In tako so se naposled izkristalizirali ',?zo&Utni našega časa", ki jih danes razgrinjamo pred našimi čitatelji. Zavedamo se, da je težko hoditi po novi poti. Še prav posebno po tej, ki smo si jo začrtali. Tudi velike gmotne žrtve so združene z njo. Nove znanstvene knjige rasejo zadnja leta v svetovni književnosti ko gobe po dežju. Treba jih bo kupovati, brati, luščiti v njih jedro iz lupin in ga tako podati našim ljudem, da bodo poučeni o vsem, kar ustvarjajo veliki duhovi današnjih dni. našega časa" so rubrika, kakršne še ne pozna slovenska žumalistika. Zato jih bomo pisali in urejali s tem večjo ljubeznijo. Gojili jo bomo kakor občutljiv cvet, ki bo — upajmo! — ne samo lepo dehtel, temveč bo tudi rodil bogate sadove, »PROBLEMI NAŠEGA ČASA« bodo iz prvega vira zajemali o vseh pomembnih dogodkih na polju znanosti; v prijetni obliki in v razumljivem jeziku bodo bogatili izobrazbo vseh naših bralcev, tudi tistih, ki jim je tuja književnost sicer umstveno dostopna, ne pa tudi denarno. Ko uvajamo danes s »PROBLEMI NAŠEGA ČASA« novo, nedvomno najelitnejšo stran v slovenskem tedniku, si domišljamo, da z njo zadelujemo vrzel, kakor je niti časopisje drugih, večjih narodov ni znalo zamašiti — vsaj v tej obliki še ne. Na vas je; dragi bralci, da presodite, ali smo si izbrali pravo pot, Vaše zadovoljstvo z novo rubriko in s tem tudi z »Družinskim tednikom« samim nam bo najlepše plačilo, iz vašega priznanja bomo pa zajemali novih pobud na naši poti navzgor. UREDNIŠTVO »DRUŽINSKEGA TEDNIKA« Problemi našega časa °aul de Kruif: Boi s smrtio Pr. phil. Paul de Kruif je eden iz- ; med najodličnejših ameriških baklerio- j logov. Nekaj' Časa je delovat tudi v j znamenitem Rockefellerjevem »Zavodu za zdravniško raziskovanjeNajpo- I membnejši njegovi knjigi . ta »Lovci na mikrobe« in »Borci za življenje«; iz j le-te povzemamo naslednje odstavke. Prav nič me ne mika umreti. Pre- ; več ptic je na svetu, ki še nisem slišal njih petja, in še dosti časa bi potreboval, da se naučim vseh njihovih napevov. In vendar prav za prav ne smem upati, da bi živel dalje kakor še kakšnih dvajset let. Danes, ko začenjam pisati zgodovino borcev za človeško življenje, sem star ravno 39 iet, in že vidim, kako me statistiki gledajo iznad računal in seštevalnih strojev in mi govore, da je 59 starostna meja, ki jo povprečno učaka Američan. Toda nemara so možje, ki se neutrudljivo bore proti smrti, že kaj našli, da mi pomagajo, če se bom vestno ravnal po njihovih navodilih. Sovražim misel na smrt. Preveč velelo je čofotati v Michiganskem jezeru in se prepuščati njegovim temno-sinjim vodam... Toda smrt bo prišla, zanesljivo in kmalu bo prišla, prav tako zanesljivo, kakor jo vidim, da prihaja po rjave liste na javoru in po rumene na bukvi, ki mi jih veter vrtinči ta mrzli oktobrski dan skozi odprto okno v sobo. — Dojenčki, rojeni leta 1850, so se smeli nadejati samo 35 let življenja; kdor se danes rodi, ima precej upanja, da bo učakal še 55. leto. Na koncu koncev je to čeden napredek in zelo spodbuden za današnje dojenčke. Toda kaj so doktorji storili, da podaljšajo življenje ljudem mojih let, v primeri z življenjem ljudi, ki so bili leta 1850. tistih let kakor jaz danes? Odgovor na to ni niti poi tako zadovoljiv. Leta 1850. so se 35 let stari ljudje 'smeli nadejati še 25’3 leta življenja. Tega leta se je šele začel pravi boj znanosti s smrtjo. Takrat je vrli Ignac Semmelvveis prvi dognal, kako se da smrti zagraditi pot, da se ne priplazi od zunaj v človeka, človek ne bi verjel, da se takrat živ krst ni zmenil za njegovo epohalno odkritje. In po- tem, ravno ko je Semmelweis, na umu bolan in pozabljen, legel, da umre, se je dvignil blesteči roj neustrašnih lovcev na bacile, s Pasteurjem in Robertom Kochom na čelu. Po vseh teh 85 letih, ko so se senzacionalna odkritja vrstila drugo za drugim: kaj so na koncu koncev dosegla? Leta 1850 so 351etni ljudje lahko upali, da bodo živeli 25'3 leta dalje; leta 1925 — v letu mojega 35. rojstnega dne — je ta številka skočila na 25'4. Kljub vsemu prizadevanju in pehanju, kljub vsem duhovitim računom so možje, ki se bore proti smrti, mogli prav za prav samo dojenčkom podaljšati življenje. — Neki zdravniki zahtevajo iz smešno pretirane opreznosti, da se damo vsaj vsakih šest mesecev pri zdravniku preiskati. Potem bi bilo že boljše, da se ravnamo po Kitajcih, ki svojega doktorja samo dotlej plačujejo, dokler jim zdravje ohrani! Toda če pomislim na abotni hokuspokus, iz katerega sestoji kitajska medicina, se moram hudo čuditi, kako neki se daljnovzhodnim kolegom to posreči. In če potem premislim, iz kako fine snovi je proto-plazma, ki je moje telo zgrajeno iz nje, in kako malo, kako neznansko malo ima zdravniška veda pojma o tem, se moram prav tako čuditi, kako se upajo zdravniki trditi, da morejo popraviti moje umrljivo telo, kakor popravi avtomobilski mehanik polomljen motor. — — — Bolje mi postane pri duši šele ko stopim v delavnice biologov, ki mešajo v svojih kuhinjah vse mogoče čudne stvari, kakor srednjeveški alkimisti; tu pozabim vse te neumne misli na smrt in nič več ne mislim na ovenelo rjavo in rumeno listje. Več ko dvajset let je že tega, ko je Carrel presadil drobcen košček kokošjega srca v posebno skrbno pripravljeno tečno raztopino, da je tam kljub ločitvi od kokoši čilo dalje utripalo... Zdaj sta Alexis Carrel in njegov zvesti učenec Ebeling presadila keščke tega še zmerom živečega kokošjega srca v drugo skodelico z novo, svežo raztopino, in tu se je jelo na novo množiti. Dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom je Ebeling zvesto prisluškoval ritmičnemu utripu tega delca srčne mišice, tam spodaj, v Rockefellerjevem zavodu v Newyorku... Več ko dvajset let živi že to čudno kokošje srce, ustvarja nove, zdrave celice na mestu starih, izumirajočih: postalo je potencialno neumrljivo. Saj vem, večina učenjakov bodo zmajali z glavo ob mojih nadah in željah. Alfred Scott Warthin je bil moj profesor za patologijo. V 38 letih si je nabral v mrliški veži in za secirno mizo neizmerna izkustva. Eno izmed njegovih poslednjih del je bila njegova pogumna knjiga »O starosti«. Napisal jo je v času, ko so mišice njegovega lastnega srca začele počasi slabeti, V knjigi je kratko in jedrnato pokazal, kako bedaste so vse moje sanje o podaljšanju življenja itd. Zapisal je: »Smrt je neizogibna posledica življenja.« — '— — Ni moči oporekati — in vendar se vse v meni upira strahotni Warthi-novi logiki. Res je, hudo učen možak je. toda vse svoje življenje je prebil med mrliči, in njegovo znanje na koncu koncev ne izvira iz živega 'izkustva, temveč iz pisano.barvanih ploščic, izrezanih iz organov mrtvih moških in žensk, ki jih je opazoval skozi drobnogled. O pravem času so mi zdaj prišle na um besede Rajmonda Pearla. Nihče ni šel vprašanju o možnosti podaljšanja človeškega življenja tako do dna kakor on, nihče ni tako globoko prodrl v skrivnosti umiranja. Za tako imenovane podaljševalce življenja in njihovo reklamo ima samo porog in posmeh — in vendar pravi na koncu svoje knjige »Biologija smrti«; »Naravna smrt ni neizogibna posledica življenja.« Te Pearlove besede si bom zapisal v spominsko knjigo. ENA SAMA URA v luči svetovnih dogodkov V eni sami uri našega življenja se pogosto pripeti toliko dogodkov in sprememb, kakor je minut v eni uri. Po najnovejših statističnih podatkih se na uro rodi 5440 otrok, 4630 ljudi pa umre. 1200 parov se poroči, 85 pa loči. Vsako uro umre 15 oseb bodisi od noža ali od krogle; toda te številke veljajo le za »civilizirane« države. O razbojništvu v »divjih« deželah nimamo statistike. Vsako uro pretko 10.000 stotov bombaža in 3000 stotov volne v sukno, vsako uro izdelajo 99.600 ton sladkorja in ga tudi 98 000 ton pojedo. Porabi se 176.000 ton tobaka za cigarete in smotke. Vsako uro pokadi človeštvo tobaka in tobačnih izdelkov za pol-druy' milijon dolarjev (okrog 67 milijonov ainarjtv/. V ,\:i uro poprih rt ’< poldrugi milijon litrov vina, prav toliko piva in vsaj 50 milijonov skodelic kave. Poje pa 3'6 milijona ton mesa, 30 milijonov hlebcev kruha in 2'4 milijona jajc. V eni uri izkopljejo 122 tisoč ton premoga. Na vsem svetu ubijejo na uro 35.000 glav živine in razpošljejo 156.420 sodov nafte; od tega se tretjina predela v bencin. Vsakih 60 minut zapusti tovarne 700 novih avtomobilov. V eni uri oddajo ljudje 114.000 brzojavk, slaba polovica od tega gre na trgovska sporočila, vse drugo pa na zasebne vesti. V istem času razpošlje pošta 1.142 milijonov pisem in dopisnic in za to dopisovanje plačajo ljudje 25 milijonov dolarjev <1.125 milijonov dinaijev). »Chwila Wieczorna«, Lvov Pojem neizmernosti En palec (2 54 cm) visok stebrič zraka daje prehodu električnega toka isti odpor kakor bakrena žica istega prereza, dolga toliko bilijonov kilometrov, da bi jo lahko nekajkrat razpeli med zemljo in Afkturom, tretjo najsvetlejšo zvezdo na našem nebu. W. F. Svvann Nova dognanja MED KOT ZDRAVILO Že od najstarejših časov slovi med kot dragoceno živilo, pa tudi kot sredstvo za moč in za zdravje. Preprosti ljudje so ga že od nekdaj rabili za zdravilo pri vseh mogočih boleznih. Medtem ko so zdravniki prejšnjega stoletja videli v medu zastarelo zdravilo, dobiva zadnje čase več priznanja kakor mnoga druga stara ljudska zdravila. Po sestavi je med zmes raznih ogljikovih hidratov (sladkorja in dekstri-na), poleg tega ima še beljakovinaste snovi* kakor vosek in smolo, sestavine gumija in barv, prosto mravljinčno, mlečno in jabolčno kislino, rudninske sestavine (posebno fosfate), encime in vitamina B in C. Glavna sestavina medu je pa sladkor v obliki invertne-ga sladkorja (levuloza 37—39*/t>, dek-stroza 36“/«). Saharoze vsebuje 6—10*/», prav toliko tudi dekstrina. Vrednost medu v prehrani je odvisna od količine ogljikovih hidratov. Med je hrana, ki daje človeku energijo, to je hrane za rezervo. Neki italijanski učenjak ga je po pravici imenoval »žitnico energije«. Njegov sladkor sprejema naše telo nespremenje- Jedrnata učenost Pičica zi ol 9,i“ Starost naše zemlje je nekje med 1500 in 3400 milijoni let; recimo z okroglo številko 2000 milijonov let. To je več ko lOO.OOOkrat toliko kakor vse znane nam zgodovine človeštva, in za ' eč ko milijon krščanskih dob. Ni se lahko vž.veti v takšne številke. V pomoč vam bo tale premislek: Neka knjiga velike oblike ima 1 milijon črk — knjiga z recimo 500 stran-ni, s 330 t 'sed a mi na vsaki strani in ; 6 črkami povprečno v vs ki besedi, če nam taka knjiga upodablja starost ( manjša pičica na naše zemlje, gre v njej vsej človeški zgodovini le poslednja besedica, vsej krščanski dobi pa manj ko poslednja črka v poslednji besedici te knjige. V prostoru te poslednje črke je vzra-sel in propadel rimski imperij, se je krščanstvo razširilo širom po svetu, so se zahodne evropske države iz divjih dežel, kakor jih je Cezar popisal, razvile na danaSnjo stopnjo, se je rodilo in umrlo več ko 60 rodov. Za -vse moje ali tvoje življenje, dragi bralec, bi v tej knjigi zadoščalo manj ko naj-i«. Si,- J. Jeans, »Prostor in čas« nega; zato se želodčni sokovi zaradi njega kemijsko ne izpreminjajo. Kakovost medu je različna; odvisna je od vrste cvetov, na katerih ga čebele nabirajo, in od načina pridobivanja. Najboljši med je tisti, ki ga pridobivamo z navadnim pretakanjem, nato s treanjem in s stiskanjem. Slab in kot zdravilo neporaben je prečiščeni in s kuhanjem satovja pridobljeni med. Med zelo hitro ustvarja toploto in je zato posebno priporočljiv tistim ljudem, ki so mnogo na mrazu. Kot hranivo, ki ustvarja energijo, je poleg tega tudi dobro nadomestilo za škodljivi alkohol. Deluje dražilno a osvežujoče na mišičevje, blaži utrujenost in krepi voljo. Zelo priporočljiv je zlasti na napornih vojaških pohodih, pri turistiki in v športu sploh. Tudi v tropskih krajih gre medu kot viru energije prednost pred alkoholom. Znana je izredna vrednost medu za pridobivanje moči in zreditev slabotnih ljudi in bolnikov po prestani bolezni. V medu ni nukleina, zato ga lahko uživamo tudi tedaj, če nas daje protin ali vodenica. Na ledvicah bolni ljudje, ki se jim v vodi nabira kri, ali se jim v krvi kupiči klor, ga lahko uživajo brez skrbi, ker ni v njem klora. Tudi apnenčevih soli nima, zato je priporočljiv pri poapnenju žil. Kdor trpi na želodcu in na črevesju, kdor ima ture na želodcu, posebno pa kdor je zaprt, mu bo med bolje del kakor navadni sladkor. Pri zdravljenju srca često radi se-žemo po sladkorju in medu. V tem primeru ni med samo vir toplote in pripomoček v prehrani, ampak tudi blagodejno vpliva na srčne mišice in pomaga celo pri srčnih krčih. Z medom stopnjujemo učinek mnogih srčnih zdravil, n. pr. digitalisa, povečani krvni pritisk se zmanjša in poveča se izločanje seči. Med kar vidno ugodno deluje pri obolenju jeter in pri sladkorni bolezni (v obeh poslednjih primerih skupaj z insulinom). Priporoča se tudi pri malokrvnosti. Tudi pri zdravljenju s stradanjem je med bolj priporočljiv kakor sladkor, tudi tedaj, če stradanje zdravnik predpiše zaradi operacije ali ran (n. pr. trebušnih). Veliko zdravnikov spet priporoča med v otroški prehrani. Zaradi fosforne kisline, železa, mravljinčne kisline in vitaminov v njem je med učinkovito sredstvo za čiščenje. Preprosto ljudstvo ga ceni zlasti pri otroškem kašlju. Italijanski znanstvenik dr. Chiaccio pravi, da je med posebno priporočljiv v pasteriziranem mleku, ker lahko nadomesti vitamine, ki jih je toplota uničila ali jim vsaj vzela dobršen del moči. Potrebno bi bilo, da bi med mnogo bolj upoštevali i kot zdravilo i kot slaščico. Za duševnega delavca in za vse tiste, ki ves dan sede za pisalno mizo, je med kakor nalašč, ker osveži duha in okrepi utrujene mišice, obenem pa obvaruje zaprtja. »Naturforscher«, Berlin Naivešii listi sweia Ljudi, ki črpajo iz dnevnikov svoje informacije o raznih svetovnih d°" godkih, bo gotovo zanimala statistika, ki je pred kratkim izšla v angleških listih. Iz nje bodo namreč izvedeli, koliko se tiska velikih svetovnih listov. Največjo naklado na svetu ima »Daily Express«; 2,100.000. List je še dokaj mlad, saj so ga ustanovili šele leta 1900. Njegov škotski »brat« (»Scottish Daily Express«) izide vsak dan v 1,500.000 iztisih. Istemu časnikarskemu koncernu pripada tudi tednik »Sunday Express« (1,200.000 iz-tisov). Pred vojno je bil najbolj razširjen »Daily Mail« (leta 1913 se ga je tiskalo vsak dan 750.000 iztisov), toda po vojni si je ohranil samo še lokalni značaj. Prekosili so ga že »Daily News« (pol milijona), »Daily Chronicle« (več ko 1 milijon) in »News Chronicle« (1.300.000). Naklada ameriških listov ni tako velika, kakor bi človek mislil. Toda pomisliti je treba, da v Ameriki sploh ni časopisa, ki bi bil razširjen na vsem ozemlju Združenih držav. Severnoameriški listi so že od nekdaj krajevnega značaja in je njihovo področje omejeno. Prvo mesto zavzema »NewYork Daily News« z 1,600.000 iztisov, za njim prideta pa »Chicago Tribune« (3/< milijona) in »New York Times« (450.000). Vsi ti listi so jutranjiki. V Braziliji sta najbolj razširjena »La Prensa« (240.000) in »La Na-cion (210.000); oba izhajata v Buenos-Airesu. Na Francoskem ima »Pariš Soir« velikansko, brezkonkurenčno naklado 1,860.000 iztisov. v * tvSV >• 55)de! zadnja leta hud udarec. Nekateri listi so padli, drugi so prenehali izhajati, na njihovo mesto so pa prišli novi listi; le-ti se vzdržujejo večjidel iz državne podpore. Danes je na prvem mestu Hitlerjevo glasilo »Volkischer Beobachter« (450 tisoč), za njim pa »Berliner Morgen-post« (330.000) in Goebelsov »Angiaff« (95.000). V Italiji ima najvišjo naklado milanski »Corriere della Sera« (500 tisoč); poleg redne večerne izdaje ima tudi jutrnjo. Največji rimski list je »Messaggero« (200.000). »Giornale dltalia«, list, ki stoji blizu Mussoliniju, ima okoli 100.000 naklade. Močni, na široko zasnovani j a p o n -s k i tisk je v tesnih zvezah z velikimi trgovskimi družbami in nosi velikanske dobičke. V Tokiu izhajata »Asahi šimbun« (950.000) in »Niši Niši« (800.000), toda daleč pred njima sta oba največja dnevnika v Osaki, »Asahi šimbun« in »Mainiši šimbun«; oba imata po 2 milijona naklade. Na koncu velja omeniti še dva velika ruska lista »Pravdo« in »Iz-vestja«. Prva se tiska v 2 milijonih iztisov, naklada »Izvestij« je pa 1,700.000. številki nista bogve kako veliki, če pomislimo, da šteje Rusija 170 milijonov ljudi. »Express Wiecrorny«, Lvov ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Hloc tisUa Moč iiska je neizpodbitna. Časopisje ustvarja ideje in posega v vsa področja življenja: v vero, filozofijo, zgodovino, prirodoznansivo, politiko in socialni ustroj. Časopisje ustvarja zakone. S svojim vplivom posega v odločitve zakonodajalca, pripravlja njegove ukrepe in ustvarja javno mnenje, čigar sužnji so mnogi politiki. Časopisje ustvarja ali izpodkopava z laskanjem ali lažjo dobro ime politikov; s tem da zamolči tisto, kar je treba zamolčati, in prinaša samo prijetne stvari, obvladuje notranjo politiko. Služeč za denar tajnim koristim visoke finance in velegospodarstva, ustvarja mednarodno politiko. Reči smemo, da je časopisje šola za odrasle. Vsak bralec je učenec, ki brez ugovora sprejema ideje in pri-šepeiavanje svojega lista. Čitateli misli, da sam odloča o tem. za katere ideje se bo v listu ogrel in za katere ne, v resnici pa neopazno postaja veren odmev svojega skrivnega učitelja. Ako je res, da ideje gibljejo svet, je res tudi to, da jih ustvarja Časopisje. »Times«, London Tehniški drobiž 5Vcvo Fazsfrelzvo, 150krat silnejše od nitroglicerina (ki se iz njega izdeluje dinamit), je baje sestavil ameriški kemik A. Woodroff v Washingtonu. Krstil ga je na ime bri-Zit. Ker se vname po izumiteljevem zatrjevanju le s hudim tresenjem in z električno iskro, ni posebno nevaren za ljudi, ki imajo z njim opravka. w RADIJSKE APARATE ZA SLEPCE so začele izdelovati nekatere večje tovarne. Radio je za te nesrečneže še mnogo večjega pomena kakor za zdrave ljudi; saj jim je skorajda edini stik z življenjem, utripajočim okoli njih. Na prejemnikih za slepce bodo vse večje postaje označene v Braillovi slepčevskl pisavi. " DVA MOŽA NESETA LETALO, ki so ga v San-Diegu v Kaliforniji on-dan preizkušali. Letalo doseže hitrost 300 km na uro in tehta okoli 270 Kil-Dolgo je 4'20 m, krila pa merijo počez 3'60 m. žene ga 7cilindrski motor za 90 konjskih sil. — Letalo je izdelal C. Flagg iz San-Diega. (»New York Herald«) ž»S>AME Je kompletna ^efnakupo^ , Oglejte si " > K°t mnogo drugih jesen in rimo v ^1» velikostih Ž6 pripravljena. W$ 7|k 11 TMVEIV ItUŠtfOM lrugili boste Umi Vi zadovoljni v konfekem Ml ^1,.U J.1^ KONGRESNI TRG 5 : e t j i Kas s novi romaii PO TRNJEVI POTI Po nemškem izvirniku priredila K. K. 3. nadaljevanje Gospodična Prida je odprla vra-ta. v fantičevo sobo in umetnik je Prinesel noter majhno, na pogled s®ešno drobceno stvarco in jo postavil na tla. Iz živopisanega, na Pasu pripetega šala je gledal bled jwazek. obdan z gostimi temnimi Kodri. Deklica je kakor ukopana °bstala. Vse se ji je zdelo tako strašno tuje. Edino, kar se je na njej premikalo, so bili veliki zlati uhani v ušescih. . »Pojdi k dami in daj ji roko!« Je rekel slikar po italijansko. Njene rjave ročice se pa niso hotele razkleniti, ustka je tiščala še vedn° zaprta in dvoje velikih tem-n'h oči je izpod dolgih trepalnic Plaho gledalo vitko dama, ki je z en& roko še zmerom objemala nje-ne"a bratca. . »Pridi vendar k meni, mala!« jo ■le poklicala Frida. Toda njen glas je zvenel čisto drugače ko takrat, ko je govorila z njenim bratom. , »Pridi, otrok moj! Kako ti je ^e?« »Julija!« je odgovoril deček namesto nje. »Julija je, kakor mama!« »Pridi sem, Julija!« je rekla frida nestrpno in zapoved ovalno m obraz ji je zalila temna rdečica. In ko se je otrok nemo umaknil, Sa je potegnila k sebi, pokleknila Predenj, ga prijela za obe rami in *riu gledala v bledi ozki obrazek, skrit med razmršenimi kodri. , »Niti sledu o njem — tako tuj je ta obraz!« je govorilo njeno srce ‘n v njem ni bilo nobenega mehke-6a čustva za tega otroka. »To je 11 j e n otrok, otrok tiste, ki je uživala srečo, namenjeno pred Bo-Som in ljudmi meni !« Niti ene ljubeznive besede ni našla za drhtečo stvarco. Skoraj sunkovito jo je pustila in se vzravnala. »Dora!« je ukazala stari služkinji. »Sleci ji plašč in odvedi jo v njeno sobico!« . In spet se je nagnila k dečku, ki J® stal zraven mize in s svetlimi očmi občudoval darove pred seboj. . »To je tvoje. Friderik! Oglej si Jih, potem bomo pa jedli.« Potlej je stopila k vratom in dejala: »Dovolita, gospoda, da vaju povabim na skromno kosilo. Gospod Oskar Kortum, najlepše se vam zahvaljujem za veliko uslugo, ki ste mi jo storili.« Brata sta se nemo spogledala. Mlajši je vzdihnil. »Mala se mi smili!« je zamrmral tako tiho, da ga je samo brat razumel. »Počakaj, bomo že videli!« je odgovoril zdravnik. Gospa Minka je medtem šarila spodaj v kuhinji. Ker ji je služkinja pomagala pri pranju, je ona danes pripravila kosilo. Vonj po Pečenkah iz gornjega nadstropja, kjer sta obedovala zdravnik in »ve-trnjaški« slikar iz Florence, jo je Spravil še v slabšo voljo. In ko je še Mirko pogledal v kuhinjo in j Vprašal, ali res ne sme gor na ko- j silo, kajti teta Frida ga je bila! Vnovič povabila, je bila kar divja.! »Tak pojdi v božjem imenu!« jel Jezno rekla in s tako močjo vrgla ; Pokrovko na lonec z juho, da je I kar zagrmelo. Potlej je stekla v Pralnico in noben kos perila se ji ni zdel dovolj čisto opran. Ozmerjala je služkinjo in ni prav nič izbirala besed. Nazadnje je v kuhinjskem predpasniku sedla na ktopieo pri oknu in sama pri sebi sklenila, da bo dala sestri zaradi Zapravljanja in lahkomiselnosti Postaviti varuha. »In kar dva! Kar dva!« je godrnjala. »Drugi otrok je čisto odveč. saj je prava sramota! Človeka kar srce boli, ko mora kaj takega gledati!« Prav tistikrat se je nad njo zadišalo otroško kričanje, zlobno in Predirljivo, kakor je Mmka m3-1,1 la. Potlej Fridin glas, tako gla-?®n, kakor se v tej hiši še ni sli-~31, in zdaj je čisto natanko raz-J°2iia še visoki Dorin sopran. »No, to bo prijetno!« je rnorn-predse. »Moj Bog, če pomi-kakšen obraz je naredila Fri-la. ko se je moj fantič nekoč drl!« Potlej je na lepsm vse utihnilo, sobo je pa z zavihanimi rokavi in z mokrim predpasnikom prišla Lojzka. »Ali ste slišali, gospa?« je vneto vprašala. »Seveda. Saj nisem gluha!« »Ti moj Bog, kako sem se prestrašila ! Preden se bomo na to privadili, bo tudi nekaj časa preteklo! Deklica je baje zelo hudobna. Kati je rekla, da je od same trme vsa iz sebe in da postane kar zelena.« »Pazi rajši na svoje perilo!« »Saj že grem, gospa; toda česa takega še živ dan nisem slišala, da bi otrok postal divji, če se mu nekaj dobrega ponudi. Oh, kako je škoda nove punčke! Kati je pravkar vrgla njene črepinje na smeti.« Minka je gledala skozi okno in Lojzka je šla ven. Slišala je še, kako je gospa sklenila roke m rekla: »O Bog, kakšno breme, kakšno breme! Kakšne nepotrebne stvari!« V spalnici gospodične Fride nocoj ni bilo miru. Še o polnoči je hodila sem in tja in vsak živec ji je drgetal. Prižgala je luč in tiho stopila v dečkovo sobo. Ta še ni bil zadremal. Ležal je z odprtimi očmi in strmel v novo okolico. »Zaspi, moj mali!« je zašepetala, se nagnila nadenj in mu popravila kodre na čelu. Prav tako poredno so mu ležali na belem, lepo oblikovanem čelu kakor nekoč očetu. »Bom, teta!« »Ali ti ugaja pri meni?« ga je nežno vprašala. »O, seveda! Mirko in jaz bi si jutri tako rada kupila zajčka. On pravi, da boš ti dovolila, če te bom jaz prosil.« Molčala je. »Saj boš dovolila, kaj ne?« je vprašal ljubeznivo, jo objel z obema rokama in jo privil k sebi. Na jeziku ji je bilo »ne«, kajti pred kratkim je prav isto željo odbila nečaku, toda »ne« se je spričo dečkove nežnosti spremenil v »da«. Zavedela se je svoje slabosti in postalo ji je tesno. »Zdaj pa zaspi!« »Boni, teta!« Stopila je še v Julijino sobico. Dekletce je ležalo v beli posteljici in trdno spalo. Mala ustka so se bila pobesila, ročice je pa stiskala v pesti. Stara Dora je globoko spala v nakupičenih blazinah. Frida je prižgala luč in s pobešenimi rokami in s sklonjeno glavo je obstala pred tem otrokom. Kako nesrečen značaj tiči v tem drobnem bitju! Srce se ji je treslo še ob spominu na opoldanski prizor. Deček je bil vriskaje pokazal sestri svoje zaklade. Dekletce jih je gledalo z velikimi poželjivimi očmi, ne da bi se bilo le zganilo. In tedaj ji je Frida dala punčko, grdo, navadno punčko, ki jo je bila Kati v naglici kupila za par grošev v najbližji trgovini, kajti na dekliške igrače ni bila prej čisto nič mislila. Toda mala je ni marala. Kakor davi je prekrižala roke na hrbtu in se je skoraj zaničljivo obrnila proč od pisanih lutk v Gašpsrčkovem gledališču. Tedaj je Frida nestrpno prijela punčko in I jo s silo potisnila kljubovalnemu j otroku v roke. Takrat se je pa zgodilo nekaj j nezaslišanega. Otrok je z rokami j zgrabil pisano kmetico in jo s tako! silo treščil ob tla. da se je porcelanasta glava razletela na tisoč koscev. Frido je zadel iskreč pogled in dekletce ji je z nepopisnim ponosom obrnilo hrbet. Frido je pretreslo. Neznano, strašno čustvo jo je obšlo. Trdo je prijela otroka in ga odvedla v sohico, kjer naj bi spal. In tam — le kako se je mogla tako razjeziti? — tam jo je nekajkrat udarila po nevljudnih rjavih ročicah, dokler ni na lepem zaslišala strašnega vekanja brez solz, tako strašnega, da bi si bila najrajši ušesa zamašila, samo na ga ne bi več slišala, šele Dori se je posrečilo malo trmoglavko pomiriti. Pretrda je bila, to si je Frida odkrito priznala in vendar ni mogla stegniti roke in nežno pobožati ta drobni otroški obrazek. Na lepem je padla pred posteljo na kolena in se je jokaje oprijela posteljne ograje. »O Bog!« je vzdihnila. »Kako težko breme si mi naložil! Pomagaj mi, moje srce se obrača proč od tega otroka. Saj sama sebe nič več ne spoznam!« In jokala je, dokler se ni stara Dora zbudila. »Da, da! Mala je res težko breme, gospodična. Tu boste opravili samo z dobroto in potrpežljivostjo.« Prav tedaj je dekletce v sanjah spregovorilo: »Mama mia, mia carissima mama!« To je zvenelo tako sladko in tako mehko, da je bilo, kakor bi ptiček zažvrgolel v spanju. Frida je zastrmela v otrokov obraz. Smehljal se je. Kdo bi si mislil, da zna biti tako ljubek! Ko bi se vsaj še ona mogla tako smehljati' Toda njej so še vedno polzele po licu grenke solze. Obrnila se je in naglo odšla. III Težko breme Težko breme — tako se je zdelo vsem to malo, kakor peresce lahko čudno dekletce, ki je tako nezaželeno in nepričakovano prišlo v hišo. Nikomur se ni zdelo težje kakor rednici. še najlažje ga je prenašala stara Dora. Pred tetino visoko postavo je otrok vselej bliskovito švignil v kot V 24 URAH barva, plisira in kemično eiati obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši. monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA kakor martinček, ki se sonči na kupu razvalin. Nič je ni spravilo iz njene otopelosti: ne dobrota ne strogost. Gospa Minka je bila vsa iz sebe, ko je videla to cigansko bitje. Svojim prijateljicam jo je slikala v tako jarkih barvah, da so se zelo začudile, ko so nekega dne videle, kako caplja ob roki stare Dore v šolo čisto človeško dekletce. Rekle so, da je črno ko zamorček. Deklica je bila v razredu zelo čudna. Ni je bilo lahko pripraviti, da bi šla domov. V šoli je večkrat nepremično sedela na svojem prostoru in ni premaknila oči od učitelja. S součenkami se ni marala pogovarjati. Dora je domovala z njo v majhni sobici, ki je bilo v njej prostora komaj za dve postelji, za eno nočno omarico in za kot. kjer se je mala »Julči« navadno kujala. V vsej hiši se je samo Dora znala pomeniti z njo. Toda deklica ni marala slišati, da bi jo kdo poklical »Julči«. Navadno je nepremično vztrajala na svojem prostoru in se je oglasila šele takrat, ko jo je Dora kar se da nežno poklicala »Julija«. Najbolje se je Julija počutila v kotu. Kadar je pa v sosednji sobi zaslišala zvonke gosli, tedaj ji je resni obrazek spreletel nasmeh; pobožno je sklenila ročice kakor k molitvi in nepremično prisluškovala pri vratih. »Ali imaš Mirka kaj rada?« jo je vprašala Dora, kadar je deklica xantKasK3xmntt.v.-}sr.-- $udi 'ZCv moška iHizncn t Celo resnični junaki kremžijo včasih obraz v bolečini, ko stoje redno vsako jutro pred ogledalom in si izbrijajo brado; večkrat pa si dajejo (luška svojim bolečinam tudi z javkanjem in kletvicami. Temu mora biti enkrat konec! Kdor se, predno se namili, dobro namaže s Solea-kremo, ki vsebuje kožo krepilni kolesterin, dobi takoj gladko in voljno kožo, preko katere drsi rezilo lahko in brez bolečine. Po britju zopet Solea-kremo. Potem nc bo več. rdečih obrazov in boleče kože! Kdor se redno umiva s Solea milom, dovaja s tem koži aktivnega lecitina, jo dela odporno in elastično, * eno besedo: Solea daje obraza prožno, gladko in sveže lice. Za moške velja v dvojni meri: Zdrava koža je lepa koža! f3 M V' .£? JDIN7.50 S® ,\S> tmik) in kmna 10.- V3- bre* troierine pritisnila svoj nosek na šipo in z resnimi očmi spremljala dečkovo igranje. Toda odgovora ni dobila. »Ali imaš svojega brata kaj rada?« je vprašala Dora dalje. »Ne preveč!« je odgovorilo dekletce. »Odkrita si pa približno tako kakor gospa Minka. Bog se usmili!« In Dora je pomislila na to, da Fridina sestra tuji pritepenki nikoli drugače ne reče kakor »mam-zel Izguba«. Nazadnje so se tega imena začele posluževati še služkinje in oba fantiča. Ta dva sta si postala debela prijatelja. Gospa Minka ni imela nič proti temu, kajti Frida ni sicer v svoji »opičji« ljubezni do plavolasega far] tiča poznala nobene mere, bila je pa kljub temu vedno pravična tudi proti nečaku in mu je privoščila vse dobrote, ki jih je bil deležen njen rejenec, Friderik Adami, ali kakor ga je teta Frida imenovala »Fricko«, je s časom postal gospodar v hiši. Po njem se je vse ravnalo. Dosti je bilo, da je teto samo pogledal s svojimi sinjimi očmi, in njegova volja se je zgodila, Frida ni spravila iz ust karajoče besede, kadar je bil poreden, in tudi zaradi slabih spričeval in učiteljevih pritožb ga ni nikoli trdo prijela. Vedno je našla opravičbo zanj; najhujše, kar je naredila, je bilo to, da ga je poklicala v svojo, sobo in ga s solznimi očmi prosila:! »Fricko, obljubi mi, da se ne bo to nikoli več zgodilo!« In kar ji je takrat goreče obljubil, je čez pol ure že spet pozabil. * V vsem mestecu je veljal Fricko za najbolj razposajenega otroka. Doktor je vselej žalostno zmajeval z glavo, kadar se je zvečer vračal iz gostilne »Pri golobu«, kjer sta s profesorjem spila polič vina. In večkrat je dejal svoji ženi: »Vsega je kriva samo ženska vzgoja. Sam Bog ve, kaj bo iz tega!« »Pa bi posegel malo vmes, saj si vendar varuh!« ga je nato jezno zavrnila žena. Toda on je mislil, da tega ne more in ne sme, kajti še nikoli se ni zgodilo nič takega, kar bi opravičevalo njegovo posredovanje. Bila je še sreča, da teta Frida v vseh teh dolgih samotnih letih ni porabila obresti in je zdaj lahko R ANA’ IE USAVRŠENA bDPRAVI.PRHlHl.EKCEME.lAČi IN HRAm LASIŠČ fg toSTAVUZPADAME lASAASJI PORASTEJOTUSi NAPLESA-STOfl MESTvF Cene našim malim oglasom so zmerne in času primerne’ >EB N A KOZMET! KA - S P L I T - *firA’«A V l&NOČSU s CF GPAHD PI!!X !N ZLATO KOIAJNO ustregla nenasitnim željam svojega Fricka. Deček je bil strašno nečimrn in je hotel biti zmerom načičkan in nališpan. Minka je to imenovala »opičenje«; njen Mirko je kljub vsem vzdihom, in prošnjam dobil za vsak dan vedno le zakrpane hlače. Frida je Friekova nagnjenje zagovarjala z eleganco in smislom za lepoto, ki jo je podedoval po svojem očetu-umetniku. Tako zelo je ljubila tega ljubkega zalega dečka! Ljubila ga je, kakor more ljubiti le srce, ki je leta in leta zaman hrepenelo po ljubezni. Tako nežno, tako slepo in tako strastno ga je ljubila, da niti v njej niti okoli nje ni bito prostora za nikogar drugega kakor samo za sina moža, ki mu je ostala do konca zvesta in ga še zdaj ni mogla pozabiti. Z bolno-sladkim veseljem je iskala v njegovem obrazu, v njegovih čustvih, v njegovem izražanju in v njegovih gibih podobnost z očetom, in kadar je mislila, da je spet odkrila kakšno podobnost, ga je vsa srečna privila k sebi. Frida je imela doprsni kip njegovega očeta. Neki mladi kipar, njegov prijatelj, ga je bil nekoč izklesal. Vsa dolga leta ločitve je kakor največja svetinja stal na podstavku poleg njene šivalne mizice. Včasih je bil Fricko prav tak kakor ta glava in takrat ji je bil še posebno drag. Ta obraz je zavzemal vse njeno sree. tako "da ni bilo v njem niti najmanjšega kotička več za ljubezen do male, svojemu bratu nič podobne in vase zaprte deklice. Pa saj otrok tudi nje ni maral, torej je bila mržnja obojestranska, si je rekla. Dekletce rti nikoli nie govorila o očetu in je bila sploh zaprta vase. V splošnem ji pa ni ničesar manjkalo in Frida ji gotovo ni želela ničesar slabega. * Minili sta dve leti, odkar sta bila otroka v hiši. Tedaj se je na vsem lepem zgodil preobrat. Fricko in Mirko sta se namreč počasi ohladila drug proti .drugemu, potlej sta se jela odkrito sovražiti in nazadnje je prišlo do ostrega prepira, ki je spravil pokoneu vso hišo in je naredil v nekdanjem prijateljstvu takšno vrzel, da so bili odslej »zgornji« in »spodnji« kakor dva sovražna tabora ločeni drug od drugega. Gornji so se potegovali za Fricka, spodnji kajpada za Mirka. Bilo je nekega prijaznega soparnega dne. Frido je že zjutraj, a o se je zbudila, bolela glava. Potit j ji je še Dora sporočila, da je Julija prerasla lansko poletno oblega in da ji bo treba napravili novo. Frkta je globoko vzdihni-ia. Spodaj v veži se je Minka prepirala z vrtnarjem, ker so polži na vrtu uničili mlado stročje. Mož ji je spoštljivo odgovoril, da mrčesa ni ort ustvaril. Nato mu je Minka ostro odgovorila, toda možak jo je z odgovorom posekal, in nazaanjc mu je jezna gospa zagrozila s takoj-Šnio nriDOVetiiO. (Dalje prihodnjič) Kajti zakon ni vsakdanji opravek, kakor na primer vrtnarjev ali bankirjev. Bolj je že podoben pesmi, lepi sliki ali romanu. Zanj je potreben genij. Vsekako pa dar. Velik dar. Velikih, to se pravi, srečnih in uspelih zakonov je tako malo kakor velikih umetnin. A tudi žensk ni mnogo, ki bi bile Rafaeli ljubezni. Toda prav tako kakor z upodabljajočo umetnostjo, je tudi z zakonom, to umetnostjo vseh umetnosti: vsi si prizadevamo, ali bi si vsaj morali prizadevati, da ga naredimo kar naj-bolišega. V teh dneh, ko je čedalje več žensk, ki zahtevajo pravic, je prav, da ne pozabimo prve, prastare ženske pravice: pravice do ljubezni. Občudujemo žene, ki javno nastopajo, vodijo žensko gibanje, opravljajo odvetniške posle, pišejo romane in tako moža celo v njegovi stroki prekose; toda velika žena, da, velika žena bo na koncu koncev le tista, ki zna zbuditi ljubezen in jo mož ljubi samo zaradi nje. (li B. i.) Dve anekdoti o Adeli Sandrockovi Ko je te dni umrla nemška gledališka in filmska igralka Adela Sand-rockova slavila svoj 71. rojstni dan, ji je režiser čestital. Adela ga je osorno zavrnila. »Oprostite, gospa,« se je nasmehnil vljudni gratulant, »71 vendar še ni starost!« Z globokim basom je zagodrnjala igralka: »Za grajske razvaline ne, za žensko pa!« Adele so se na telefonu vsi bali, ker ni znala nehati, kadar je začela. Govorila je o vsem mogočem, potrebnem in nepotrebnem, preden je prišla k pravemu namenu svojega razgovora. Neki režiser je kmalu sprevidel, da ji ne pride na konec, zato si je izmislil nedolžen trik. Kadar ga je umetnica poklicala, se je oglasil, nato je pa tiho odložil slušalko in je nadaljeval svoje delo. čez kake četrt ure je šele vzel slušalko v roke in dejal: »Da, da, imate popolnoma prav, gospa — toda če dovolite, pojdiva zdaj k stvari.« In tedaj se je stvarni pogovor šele začel. 45301-4804 Za suho vreme nemirni deci lete močne platnene čeveljčke. Od vel, £7-34 Din 19.—, oj 35-42 Din 25,= naaio Lgubigana od 9. c!« 15. seprf. 1937. ( UTRTEK, 9. SEPTEMBRA 12,00: Magistrov trio K 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13 15: Plošče S 14.00: Vreme, borza B 19.00: Čas vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura S 19 50: Plošče H 20.10: Slovenščina za Slovence S 20.30: Koncert opernih spevov s spremljevanjem klavirja ■ Konec ob 25. uri. PETEK, 10. SEPTEMBRA 12.00: Šramel kvintet •Hmtadra B 12.45: Vreme, poročila ® 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Radijski orkester B 14.00: Vreme, borza B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila H 19 30: Nac. ura S 19.50: Izseljeniške novice B 20.00: Plošča B 20.10: Vzgoja otrokovega značaja B 20.30: Operetni spevi s spremljevanjem Radijskega orkestra B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.30: Angleške plošče B Konec ob 23. uri. SOBOTA. 11. SEPTEMBRA 12.00: Cimermanov trio B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Plošče B 14.00: Vreme B 18.00: Akademski pevski kvintet B 18 40: Dvotirna proga Zidani most—Zagreb B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19 50: Pregled sporeda B 20.00: O zunanji politiki B 20.30: 'llladna jesen že prihaja.. B 22.00: Čas. vreme, poročila, spored B 22.15: B Radijski orkester B Konec ob 23. uri. NEDELJA. 12. SEPTEMBRA 8.00: Plošče B 9.00: Čas, vreme, poročila. spored ■ 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve S 9.45: Verski govor H 10.00: Radijski orkester B 11.00: Prenos otvoritve razstave kluba Neodvisnih: B 11.30: Otroška ura B 12 00: Duet bra‘ov Golobov M 13.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 13.15: Pevski koncert gdč. Pavle Bergotove (oddaja prekinjena od 14.—16. ure) K 1600: Fantje na vasi in Mandolrnistični trio 0 17.00: rrgatev B 17.30: Prenos tekme harmonikarjev iz Ijublj. velesejma H 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Plesne točke na klavirju B 20.05: Lebarjev večer B 21.45: Plošče B 22.00: Čas. vreme, poročila, spored B 22.15: I.ahka glasba z velesejma B Konec ob 23. uri. PONEDELJEK. 13. SEPTEMBRA 12.00: Plošče B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Plošče B 14.00: Vreme, borza B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Plošče B 20.10: O sestanku zastopnikov radijskih postaj B 20.30: Kmečki trio B 21.15: Za ples! B 22.00: Čas, SaBI 3962—ffS80t» KV Visoki čevlji iz močnelirct* BI vine ž herazlrgljivim iij nepremočljivim gumastin) podplatom. Šolski mladini v dežju, blatu in snegu neobhodni) potrebni. Vel. 31-34 Din 49,— od 35-38 Din 59.- ~ Genij ljubezni Ameriški napisal Frank Crane Govorili so o gospe Ivani. »Ni lepa:, je menila gospa Helena, »skoraj bi celo rekla, da je grda. Njena zunanjščina nič ne pove, njen nastop nikogar ne osvoji — in vendar se razume z možem i n otroci jo ljubijo. Zakaj? Mislim, da je samo ena raztega za to: v tej ženski je genij ljubezni. Ta nedopovedljivi, tolikanj redki genij, ki je očitno več vreden kakor vsa lepota in postava.« Tudi jaz tako mislim. Ženske z genijem ljubezni bodo zmerom srečne v zakonu. Vsaj toliko je gotovo, da prineso v zakon neprecenljiv dar. V nobenem zakonu ne bi smelo manjkati uslužnosti, priznanja, popustljivosti iti kompromisa. Drugače ne more biti srečen. To vsi vemo. Žena mora razveseliti možičkov želodec, pri zajtrku mora biti lično oblečena in ne sme za vsako reč sitnariti. Mož mora biti sposoben rednik, svoji ženi mora dati zadosti denarja in jo včasih peljati v gledališče in v družbo. Drugače ga bo lepega dne pustila na cedilu s kakšnim muzikantom. Žena z genijem ljubezni bo v četverovpregi vozila skozi vse te modrosti in bo svojega moža zmagoslavno pripeljala domov. In on bo ostal pri njej, naj bi bila tudi beračica, on pa sam kralj. In ostal bo pri njej. naj pametni ljudje še tako z glavo zmigujejo. In ohranila si ga bo vsem zapeljivostim v senci prežečih tekmic nakljub. Tudi ponosni ali nevoščljivi sorodniki ga ji ne bodo izneverili. Bogati stric ne bo imel sreče s podkupovanjem, ker bo žena močnejša od kupčije, kavarne, klubov in kvart. 58052-G07 111 Najcenejša in najtrpežnejša obutev za šolske otroke so naši nepremočljivi gumasti opanki. Nenadomestljivi za šolsko omladino v dežju, blatu in snegu. Vel. 31-34 Din 29.-, ženski Din 35.-, moški SG22-44700 Polčeveljčki iz 'močnega boksa S trpežnim usnienim podplatom. Vel. 3!-g4 mrj 73,-, 35-33 Din 82.- 8222—48809 Zelo močni deški čevlji S prožnim podplatom. Od 31-34 Dla 49.=-, 35-38 Din 59,— 4624—44748 Ukusni in močni Čeveljčki. Deklicam za šolu in ulico. Iz finega telečjega boksa z močnim usnjenim podplatom 6662-44722 ■Trpežni in močni, toda lahki, visoki čevlji za dečke iz rjavega' boksa s čvr*> stim usnjenim podplatom, 31-*3| Din 89.-, 35-38 Din 99.,- vreme, poročila, spored B 22.15: Ra- Nac. ura B 19.50: 10 minut zabave ■ dijski orkester B Konec ob 23. uri. 20.00: Plošče B 20.10: Podpore v zavarovanju za starost, onemoglost in smrt B 20.30: Koncert B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Radijski orkester B Konec ob 23. uri. SREDA, 15. SEPTEMBRA 12.00: Plošče po željah B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas. spored, obvestila B 13.15: Plošče B 14.00: Vreme, borza B 19.00: Čas, vreme, poročila spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Šah B 20.00: Plošče B 20.10: Mladinska ura B 20.30: Koncert B 22.00: Čas, vreme, poročila« spored B 22.15: Radijski orkester B Konec ob 23. uri. TOREK, 14. SEPTEMBRA 12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Radijski orkester B 14.00: Vreme, borza B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Knjižna založba tiskarne Merkur Prilika v Ljubljani. Gregoriifeva ulita 23a opozarja na naslednje knjige svoje založbe Dr. I. Matko - PERKUSIJA IN AVSKULTACIJA .... 120'— Dr. Vidmar M. — MOJ POGLED NA SVET ....... 100'— Dr. Vidmar M. — OSLOVSKI MOST..................... » . 100’—* . Claude Anet — ARIJANA, roman, vezano 30'— Conan Doyle — POZNA OS VETA, roman, vezano...............24‘— Gabršček A. — GORIŠKI SLOVENCI I del......................80— I Kre»t — V OKLOPN.IAKU OKOLI SVETA, roman, vezano 24’— Rehar R. — PESMI O KRALJEVIČU MARKU, broširano . . 20 — Rehar R. — POPOTOVANJE PO ZVEZDI VEČERNICI, broš. 12 — Špicar J. — MARTIN NAPUHEK, igra, broš................10 — Vaehek E. - KRI NE KLIČE PO MAŠČEVANJU, broš. . . 48- vez. . . 54'— I Ivo Šorli — IZBRANI SPISI, obstoječi iz šestih knjig, broš. 230'— vez. . . 320'— Mala knjižnica — Jurčič: SOSEDOV SIN — Dr. B. Škerlj: ČLOVEK - Beecher-Stovve: KOCA STRICA TOMA -Goethe: EGMONT — Iloratius Flaccus: PESMI — Storm: JEZDEC NA SERCU — Jan Neruda: MALOSTRANSKE POVESTI. Vsak zvezek stane broširan din 15'—. vezan 20'— Na vse gornje cene dovolimo onim naročnikom, ki se sklicujejo na naš oglas v »Družinskem tedniku«, 20odstotni popust ugodnega nakupa Hubertus perilo — obleke — za šolarje INI ELIGENTNA 28L ETNA GOSPODIČNA želi seznaniti z značajnim 30 do 45lefcnUn inteligentom y državni službi Ponudbe nft upravo lista pod: »Iskrenost«. . Najceneje ste postreženi s KURIVOM pri tvrdki RUDOLF VELEPtC trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708 Prvi poskus stalni odjem prodasfe ali kupite zelo ugodno potom moje oblastveno dovoljene pisarne. Takojšnja gotovina. Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka ul. 12 Telefon 38-10 IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRG 9 Velika ubira vsakovrstnih naočnikov, povečevalnih stekel, daljnogledov, toplomerov, barometrov, barotermometro*. hrgrometrov ’. i. d. - Raznovrstne ure, zlatnina in srebrnina. - Ceniki brezplačno: Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.