PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini „ _ ^ „ kho- i sruppo Cena oOO lir Leto XXXVIU. Št. 162 (11.290) TRST, sreda, 4. avgusta 1982 » G^0RSKIDNEVNIK ie začel izhajat/ v Trstu 13. nmja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni .Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarn) .Doberdob« kjer je izšla zadnja številka. BO je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi medtem ko utegne deveto premirje vsak čas propasti Vprašanje mednarodnih mirovnih sil glavna oviro za dosego sporazuma Palestinci se nameravajo umakniti le po njihovem prihodu, Izraelci pa so jih pripravljeni sprejeti le po popolnem umiku fedajinov iz mesta _ Izraelske oborožene ložat^j ^ ^ utrjujejo svoje po-r, rt® okrog obleganega zahodnega nakii 1 mesta za sedaj še niso Približno 200 tankov in o-10pnih vozil je Palestincem za- prlo vse prehode iz mesta. Iz ob- jenega mesta sedaj ne sme več ^ ie sinoči dejansko za--l. * ultimat, ki so ga telavivske st stl Postavile civilnemu prebival-V7h ' nai se pravočasno umakne v bel Bejruta. Sam glasnik ščita % vlade je poudaril, da za a civilnega prebivalstva ni več pristojnosti izraelskih sil. I7rai^f"0nska Porcij3 zatrjuje, da tnčir i nadzorujejo vse strateške »ke 6 °kok ujesta. Predhodnice voj-hom Se, nahajajo le sto metrov od ^gunskega taborišča Burž el Ba-. e, ki so ga Palestinci evakuirali premenili v prvo bojno črto. kinit^ razjr|eran ostaja deveta pre n«* Jfv, °gnja, ki so jo dosegli po nan!!fkera straliovitem bombnem Psi. o’ .^bvse krhka. Izraelci in da S , * obtožujejo drug drugega, čerio^° .ib Premirje, občasni, a l Je intenzivnejši topniški dvo-kjiL 133 napovedujejo, da se bo a vsakčas razplamtela. Dlnm .Prizadevanjem ameriške di-snet aw, ejruta. Načrt Reaganovega od-°kro ro pre Beka ali na severu države. vsem*1611 spot‘he ostaja torej pred-ne ..vprašanje mednarodne mirov-da §, oziroma čas njenega priho-PaL PPv.je navidezno nerazrešljiv. le se nameravajo umakniti so i« njenem priliodu, Izraelci pa porf| pnpravlien* sprejeti samo po •ta i,em. umiku fedajinov iz me-^ jo notrdil tudi Šarc«, skih 'e zaskrbljenost palestin-PoU^iteljev več kot upravičena ske Vkf tobi dejstvo, da so izrael-itiorajj asb opazovalcem OZN. ki bi varn(J.. na osnovi zadnje resolucije ^tovan ■ ®a sve*a nadzorovati spo-PoveriJf prern>rja v Libancmu, preglasi?.1® vstop v Bejrut. Telavivski te črn,.!. Se niso sporočili vzrokov t)e n., ,!ltve' generalni sekretar OZN bonust!' ^ pa i° Je označil za «ne-dp Vps,?®?' čeprav je obenem dejal, je ^ toso preverili. De Cuellar da i2r' !ziavil. da bi to pomenilo, ga SVe^ zavrača sklepe vamostne- *°čne!i so včeraj naposled od-GlaSn^ Pritisnile na Beginovo vlado, roču a ^tate bepartmenta je spo-Šnemuaa ^DA nasprotujejo vsakr-Premiritlapabu na Bejrut, ohranitev g°j 7 Ja Pa imajo za temeljni po-stiik V, aabaUevanje pogajanj. Gla la!ik(/ . obenem poudaril, da ZDA de don Cjir vplivajo na bližnjevzhod-tttoretf°®ke' a jih pogostokrat ne ■l0 nadzorovati. zmrnica je včasih vse, kar je moč izvleči izpod ruševin stanovanjskih poslopij v zahodnem Bejrutu (AP) iniiiiiiiiriiiii milu iniim im mn mu n m m niiimiimiiiiii tuni 1111111111111111111 m iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiumiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiii ii mm tiiMiiiiiiiniiiii um im umit SIRIJO SE KRITIKE NA RAČUN V SOBOTO SPREJETIH VLADNIH ODLOKOV KOMUNISTI NAPOVEDUJEJO OSTRO OPOZICIJO PROTIKRIZNIM UKREPOM Spadolini se je sestal s predstavniki krajevnih uprav, ki so izrazili pomisleke glede novega načina finansiranja občin - Nekateri socialisti se pridružujejo protivladnim kritikam RIM — Vlada v podrobnostih brani finančni zakon, ki ga je sprejela v soboto in ga bo že tekom tega tedna predstavila v parlamentu. Obenem je tudi dokončala tekst o povišanju davka IVA, ki ga bo danes objavil Uradni list. Ministrski predsednik Spadolini se je skupaj s pristojnimi ministri Andreatto, Formico in Rognonijem včeraj sestal s predstavniki krajevnih uprav in jih seznanil z novostmi tistega dela omenjenega zakona, ki se nanaša na urejanje fi- nanc krajevnih uprav. Vlada in predstavniki krajevnih uprav se bodo ponovno sestali septembra, ko se bodo podrobneje pogovorili o razdelitvi vsote 17.200 milijard lir, ki jih nov finančni zakon namenja finansiranju krajevnih uprav za prihodnje leto. Ministrski predsednik je ob obrazložitvi tc predpostavke poudaril, Vlada sprejela odlok o povišku davka IVA RIM — Spadolinijeva vlada je na včerajšnji seji odobrila dokončno besedilo o povišku davka na dodatno vrednost IVA. V besedilo zakonskega o-dloka. za katero vlada veliko zanimanje, so vnesli tudi dolo čila v zvezi z urnikom odprtja trgovin, ki bodo sedaj lahko odprte tudi v večernih urah. To naj bi. po mnenju vlade, preprečilo prekomerno višanje cen kot posledico poviška davka IVA. Minister za industrijo Mar-cora pa je po koncu vladne seje napovedal, da bodo jutri sprejeli še dva pomembna u krepa v zvezi z nadzorstvom nad cenami. da je le-ta višja za 13 odstotkov glede na vsoto dejanskih prenosov, ki jih je vlada opravila na račun krajevnih uprav, in na predvidevanja izdatkov, ki jih bodo imele krajevne uprave do konca leta. Predstavniki krajevnih uprav so izrazili zadovoljstvo glede medsebojnih posvetovanj, ki jih je uvedla vlada. Obenem so izrazili tudi pomisleke glede nejasnosti kako bo vlada obračunavala 13-odstotno povišanje izdatkov za krajevne uprave. Po mnenju nekaterih predstavnikov krajevnih uprav bo mogoče ta vsota v denarnem smislu celo manjša od letošnje. Poslanska zbornica in senat sta medtem določala termina za razpravo o vladnih ukrepih. Poslanci in senatorji bodo konec tedna odšli na počitnice in se bodo vrnili 24. avgusta, oziroma 1. septembra. Po dopustih bodo takoj imeli na dnevnem redu vladne odloke. Odobritev le-teh pa vsekakor ne bo lahka. Komunisti, radikalci in PDUP so že napovedali ostro opozicijo. Tajništvo PDUP je včeraj sporočilo. da se bo pri nasprotovanju sprejemu vladnih odlokov posluževalo vseh dovoljenih metod, tudi obstrukcije. Vladne ukrepe je označilo za nepravične, nepotrebne in prežete s škodljivo filozofijo recesije. Ukrepe sta kritizirala tudi socialista Landolfi in Cicchito. Komunist Margheri je poudaril, da se partija ne namerava le boriti proti vladnim ukrepom, ampak tudi obsoditi razmere v proizvodnem aparatu. Združenje industrij-cev ,bo svoje mnenje izrazilo v soboto. ko se bo sestala gospodarska komisija Confindustrie in ko bo vlada dokončala svojo protikrizno akcijo. O nastalem položaju bodo danes razpravljali poslanci krščanske demokracije. Načelnik njihove skupine, Gerardo Bianco, je sicer za današnjo številko demokrščanskega glasila «11 Popolo» napisal komentar z ostrimi kritikami na račun stališča komunistične partije. Vladne u-krepe je podobno ocenil kot senator Donat Cattin, ki jih je označil za boleče, vendar nujne MINISTER CAPRIA PRED KOMISIJO ZA INDUSTRIJO Italija enako potrebuje plin iz Alžirije in SZ Energetska politika ne razpolaga z alternativnimi viri RIM — Minister za zunanjo trgovino Nicola Capria je včeraj popoldne govoril pred komisijo za industrijo poslanske zbornice o vprašanjih oskrbe Italije z energijo ter predvsem o vprašanju alžirskega in sibirskega plinovoda. »Strategija energetskih dobav je povezana s celovito in enotno logiko. Podatki potrjujejo kar smo mi vedno trdili, in sicer, da popolno izvajanje državnega energetskega načrta zahteva dobavo tako alžirskega kot sovjetskega plina* — je izjavil minister. «če vzamemo posebej v poštev — je rekel Capria — delikatno vprašanje energetske odvisnosti, vidimo, da resnični činitelji varnosti izhajajo iz raznolikosti vrst virov energije (plin metan) ter zemljepisno - političnih področij od koder prihaja ta energija.* Podatki potrjujejo to stališče. Potrošnja plina, ki ga državni energetski načrt predvideva za 1. 1990 bo znašala 43 milijard k. m. ali 18,9 odst. celotne potrošnje. Capria je nadaljeval: «Na te količine dobave pa odločilno vplivajo dobave o katerih razpravljamo sedaj. Energetska odvisnost Italije od Sovjetske zveze bi postala brez alžirske dobave neprevidno visoka. V primeru plina bi znašala 48 odst. Na vsak način pa bi izjalovljena pogodba z Alžirijo prisilila k reviziji celotnega energetskega načrta, da bi našli alternativne vire za dobavo 12,3 milijarde k. m. plina, ki nam bi jih primanjkovalo. Seveda pa ostaja potreba, da se z obema strankama pogajamo na trden in odločen način.* Minister je še omenil, da je treba v alžirsko pogodbo vključiti nekatere klavzule, ki zadevajo ves arabski svet in EGS. O tem vprašanju je včeraj spregovoril tudi predsednik odbora za e-nergijo pri komisiji za industrijo poslanske zbornice demokristjan Gian-franco Aliverti, in sicer v intervjuju agenciji «Italia*. Aliverti je temeljito analiziral vse elemente, ki zade-vr.ic dobave plina ter prišel do zaključka. da je sovjetski plinovod gospodarsko koristen. Poleg tega pa še prispeva k enotni evropski strategiji do Sovjetske zveze in ni v nasprotju z ZDA. Predsednik odbora je omenil, da je SNAM podpisala v januarju letos pogodbo s Sojuzgaseksportom za 8 milijard k. m. plina od skupnih 40 milijard, ki jih bo prejemala Evropa. Aliverti je potem razčlenil vso problematiko, ki je povezana s sovjetskim plinom. Pri tem gre predvsem za očitke, da bo dobava sovjetskega plina pomenila začetek nekakšne «finlandizacije» Evrope. Vse te o-čitke se lahko strne v naslednje: odvisnost, varnost dobav, porast trgovine s SEV in ugodnejše obresti. Kar se tiče odvisnosti je Aliverti razčlenil vse možnosti energetskih dobav ter zaključil, da ne obstajajo alternative za sovjetski plin. Glede varnosti je pripomnil, da že sedaj Italija pokriva 24 odst. svojih potreb po plinu s sovjetskim plinom. Dodal je še, da bi morali domači plin uskladiščiti, da bi se tako zavarovali pred izpadi morebitnih dobav. Glede trgovine s SEV p« je menil, da bi večji italijanski odkupi na vzhodu ugodno vplivali na italijansko zuanjo trgovino s temi državami. Pozneje se je zvedelo, da bo komisija za industrijo obravnavala razne resolucije, ki so jih o plinovodih predložili KD, PSI in KPI na zasedanju po počitnicah, to je po 1. septembru. Pet dni pozne, bo Capria obiskal Alžir. CIUDAD DE GUATEMALA — Ob koncu prejšnjega tedna so po izjavah gvatemalskih vojaških krogov ubili 61 levičarskih gverilcev. PO NEUSPELEM POSKUSU DRŽAVNEGA UDARA V Keniji se stanje počasi normalizira Oblasti ocenjujejo škodo in naštevajo žrtve (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) NAIROB1 — Dva dni po krvavo zadušenem uporu kenijskih pilotov iz treh letalskih oporišč v deželi, ki so hoteii razglasiti «revolucijo* in vreči «diktatorski in korumpirani režim*, se v deželo opazno vrača mir in središče prestolnice Nairo-bija, po katerem se je opoldne o sebno popeljal predsednik Moi, je znova oživelo. Uradno so objavili, da so v Nairobiju ter letalski bazi Nanyuki na severu prijeli 1.000 u-pornih pilotov, a posamični žepi odpora še obstajajo. Kot sta oojavila dva kenijska dnevnika, ki sta se po dveh dneh znova pojavila na ulicah, se je kakih 200 upornikov poskrilo v gošča vo okoli oporišča Nanyuki pod Mount Kenyo ter v gozd Kamra blizu Nairobija, koder očitno nudijo odpor kopenski vojski. Ta še naprej patruljira v terenskih in tovornih vozilih po mestu, drži pod močno stražo nekatero ključne ustanove ,in na nekaterih vpadnicah u-stavlja vozila in išče orožje. Vlada je za 24 ur podaljšala ultimat pobeglim upornikom, naj se z vsem • IIIHI»n»t»mi»IIHII»IIIHHHHHHII»IIMHII»llll»»l»l»IM*m»«innHI»IIIIIIIM»IHIIII»»lim«lll»mHII»IHHH|IH»IIH POROČILO PREDSEDNICE ZIS MILKE PLANINC Predsedstvo SFRJ o politiki stabilizacije Gibanja osebnih dohodkov eden večjih vzrokov nezadovoljivega izvajanja sprejete stabilizacijske politike BEOGRAD — Na seji predsedstva Jugoslavije pod vodstvom Petra Stamboliča je predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Planinc, seznanila predsedstvo z dopolnilnimi ukrepi zveznega izvršnega sveta za izvajanje ekonomske politike v letošnjem letu. Ko je podprlo te ukrepe, je predsedstvo še posebej opozorilo, da mora zvezni izvršni svet skupaj z izvršnimi sveti republik in pokrajin storiti vse, kar je potrebno, da bi izvajanje politike cen uskladili z vlogo organizacije združenega dela na tem področju in organizirali delo za postopno odpravljanje seda-n;e vi nekaterih programskih točk, katerim bi lahko dodali še druge, oblikovala večina «demokratične obveze*; predlog je namenjen strankam laičnega in socialističnega bloka levic* b**-drugim krajevnim in av lonojnistienim silam. Tudi svetovalska. sfea&ina PDUP .je v zvezi z deželno krizo izdali tiskovno sporočilo, v katerem med drugim pravi, da je edini razlog za odprtje krize le boj za porazdelitev oblasti. Gre torej za krizo, k1 je po mnenju PDUP prebivalstvo ne razume in ki ponovno iemlie dobro ime demokratičnim institucijam. Rezultat tega pa je, da zainteresirane sile niso zmožne vladati ne v Trstu in niti v deželi. S tem v zvezi pa svetovalska skupina PDUP še izraža željo, da bi se komunisti ob tej priložnosti ne zavzeli za obnovitev politike solidarnosti s KD. Zahvala in voščila dr. Vittoria Siclarija občinskemu osebju Izredni komisar na tržaški občini dr. Vittorio Siclari je ob zaključku svojega mandata poslal občinskemu osebju pismo, v katerem se zahvaljuje za sodelovanje in pomoč, ki jo je bil deležen v svoji nelahki funkciji. »Kar je izredna uprava lahko naredila v osmih mesecih v korist tržaške skupnosti,* je rečeno v pismu, «je sad delavnosti, naporov in čuta dolžnosti občinskih u-službencev, ki so brez izjeme in včasih tudi preko mej, ki jim jih je nalagala dolžnost, izvrševali vse, kar so nalagale potrebe*. V nadaljevanju svojega pisma dr. Siclari izraža željo, da bi se čimprej in na najboljši način rešilo vprašanje preosnove osebja, kar naj bi omogočilo občinskemu aparatu, da bi še učinkoviteje reševal potrebe občanov. • Tržaška občina je uvedla novo parkirišče za taksije na odseku za pešce med avtobusno postajo in gredico pred izhodom iz starega pristanišča. Prejšnje parkirišče je bilo na Trgu Liberta pred avtobusno postajo. OBISK V POČITNIŠKI KOLONIJI SKGZ V Zgornjih Gorjah ne poznajo dolgočasja 27 dečkov in 22 deklic iz tržaške pokrajine se je tu prav lepo organiziralo - Obisk taborišča v Begunjah je nanje napravil velik vtis Slovenski raziskovalni inštitut sporoča, da bodo uradi zaprti do 20. avgusta. Sredi razcvetenih senožet iin vabljivih sadovnjakov, le nekaj kilometrov od Bleda, se razkazuje gorenjskemu svetu mala vas, ki so jo naši predniki imenovali — Zgornje Gorje. če pogledaš naokoli, ti pogled seže daleč - daleč, po vseh bližnjih dolinah in strminah, vse do Julijskih Alp. Zdi se, da se ta tipično alpska pokrajina smeje, kot so se ob našem prihodu smejali naši otroci, ki letujejo v počitniški koloniji Zveze prijateljev mladine iz Slovenije. Svoje dvotedenske počitnice v Gorjah, ki jih vsako leto organizira Slovenska kulturno - gospodarska zveza, preživlja tu letos Tl dečkov in 22 deklic. V tržaški pokrajini so njihovi domovi posejani po skoraj vseh mestnih četrtih in kraških vaseh. Nismo za vsakega posameznika preverili, od kod je doma, slišali pa smo za Dolino, Trebče, Prosek, Bazovico, Rojan, Barkovlje, Nabrežino... Ko smo jih v ponedeljek obiskali, je bil za njimi že teden počitnic. Počutje je bilo odlično, kljub temu, da jim je precej sistematično nagajalo deževno vreme. Ah, ta dež, ki nikoli ne gre na počitnice! Pa so se naši znašli: izmislili so si nove igre, izkoristili so vsak sončni žarek, tako, da je bil kljub kislemu vremenu njihov vsakodnevni program pester in razgiban. Zasluga, da ni bilo dolgočasja, gre v prvi vrsti petim vzgojiteljem, ki so znali tudi tako o-bmiti pravice in dolžnosti, da je življenje na letovanju vsem prijetno. To so Sonja Pečar, ki koordinira in vodi delo, Drago Grilanc in Aleksandra Gomišček (prvi je vzgojitelj, druga pa študentka v tržaškem Dijaškem domu), učiteljica Marija Škerlavaj in končno — dulcis in fundo — Milena Kordež. Zanjo so otroci najbolj navdušeni. Zakaj? Milena je strokovnjakinja za telesno - kulturno in rekreacijsko dejavnost, ta njena dobrina pa je tesno povezana z zabavo in športim udejstvova-jem mladih letoviščarjev. Do sedaj jih je najbolj navdušil »suhi slalom*. Zakaj suhi? Trava ni sneg, zato pa se po strmem in ostro vijuga- ifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiinHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimtiiiinniiiiiiiiiMiiiifiitiiimniiiiiiiiiiiuiNiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH TISKOVNA KONFERENCA SINDIKALNE ZVEZE Proti sedanji krizi je potreben zakon o reformi železniške službe Sindikalisti so včeraj prikazali novinarjem vzroke, zaradi katerih je železniški prevoz nekonkurenčen Deželna sindikalna zveza prevoznikov CGIL, CISL, UIL je priredila včeraj tiskovno konferenco, da bi seznanila .javnost s perečimi proble mi državne železniške službe in s potrebo, da parlament izglasuje zakon o reformi železnic. Tiskovno konferenco, ki .je bila na sedežu CISL v Trstu, je otvoril predstavnik CISL Feletti, ki je poudaril, da ima vprašanje prevozov m specifično železniških prevozov velik pomen prav v naši deželi, ki meji na Avstrijo in Jugoslavijo in kjer delujeta luki v Trstu in Tržiču. Feletti je v tem smislu poudaril važnost del za uvedbo dvojne ponteb-ske železniške proge in pa aradnjo ranžirne postaje v Červinjanu. 0-be strukturi bi morali pomeniti veliko gospodarsko pridobitev za vso deželor tu - je Feletti poudaril tudi zavzemanje deželne uprave. Predstavnik CGIL Femando Dreos si pa""je “h Svojem posegu razčlenil sedanjo nezadostnost železniških služb in pa potrebo po reformi. Pričel je s podatkom, da se v Italiji vrši po železnici samo 17 odstotkov vsega blagovnega prometa, levji delež ima torej cestni promet, ki lahko razpolaga z razvito avtocestno mrežo. Tudi pri potniškem prometu so stvari podobne. Pri tem ie treba poudariti, kar je bilo razvid no tudi iz Dreossijevih besed da je prevoz s kamioni v zasebnih rokah pa tudi avtoceste so v veliki meri last zasebnih družb, železnica pa je niiiiitiiiiiifiiiiimtiiiiiiiiiiiitiiiiiifimiMiiMiiiiMiiiifiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiimiiiiiiminiiiiiimmiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiniiHiiiiiiiiiiifiimiii PO USTREZNEM SKLEPU ODBORA CIPE Tudi pri nas odlog stanovanjskih izgonov V seznamu območij, na katerih ie stanovanjski problem posebno «vroi», so tudi vse občine tržaške pokrajino Po podatkih, ki jih je pred dnevi objavil Osrednji zavod za statistiko, bo v Italiji do konca leta 1983 zapadla veljavnost okrog 4,5 milijona najemninskih pogodb. To pomeni, da se bo moral velik delež vseh italijanskih družin v prihodnjih mesecih spoprijeti s hudim socialnim problemom sodnega izgona iz stanovanj. Problem je toliko bolj pereč, ker gradnja novih stanovanj še zdaleč ne dosega naraščajočega povpraševanja ter v nekaterih deželah celo nazaduje. Furlanija Julijska krajina se uvršča med dežele, katerim se v tem pogledu godi najslabše, če upoštevamo, da se je število na novo načrtovanih stanovanj v zadnjem letu zmanjšalo kar za 27,5%, in sicer z 8.779 v letu 1980 na 6 361 stanovanj v lanskemu letu. Tudi na Tržaškem so se v zadnjih tednih začeli množiti primeri odpovedi najemninskih pogodb. Organizacije stanovanjskih upravičencev so vsled tega prav pred dnevi sklenile, da bodo v sodelovanju z drugimi sindikalnimi in socialnimi silami zahtevale izglasovanje novih zakonodajnih ukrepov, ki naj omilijo to pereče socialno vprašanje življenjske važnosti za milijone italijanskih in za tisoče tukajšnjih družin. Medtem je Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE) v zvezi s tem včeraj določil 186 občin na italijanskem državnem o-zemlju, v katerih bo mogoče doseči odlog stanovanjskega izgona v skladu z ustreznimi določbami »Nicolaz-zijevega zakona*. Gre za občine, v katerih je stanovanjski problem se posebno pereč, »vroč*, in med katere je CIPE uvrstil vse občine z več kot 300.000 prebivalci ter občine, ki na te občine mejijo. V seznamu pa so tudi vse občine v tržaški pokrajini, in sicer občine Trst, Milje, Dolina, Repentabor, Zgonik in Devin -Nabrežina. To pomeni, da je CIPE upošteval zahtevo tukajšnjih sindikatov stanovanjskih upravičencev, da se tudi Trst vključi v seznam »vročih* področij, katerim bo pri- znana olajšava omenjenega odloga. Najemniki, ki jim grozi izgon iz stanovanja, bodo v smislu sklepa CIPE lahko zaprosili za odlog izgona za čas od 4 do 12 mesecev (pri tem pa bo treba upoštevati morebiten odlog, dosežen že na podlagi ustreznega zakonskega odloka iz lanskega novembra). Za odlog bodo lahko zaprosili tudi najemniki, na račun katerih bi sodni organi izrekli razsodbo o izgonu v roku 18 mesecev. Odlog nasprotno ne oo priznan najemnikom, ki bi bili v zaostanku s plačilom najemnine ter takim, ki razpolagajo z letnim družinskim dohodkom nad 18 milijonov lir. Prošnjo za odlog izgona bodo morali zainteresirani najemniki vložiti v roku 30 dni po objavi sklepa CIPE v Uradnem vestniku. Samotna smrt priletne ženske V ponedeljek je 70-letni Mario Rocco obvestil gasilce, da je ze dva dni zaman skušal stopiti v stik z materjo, 95-letno Ginevro Corradini vd. Rocoo. Gasilci so zato vdrli v stanovanje gospe, na Ul. Petronio 22 in odkrili njeno truplo. Zdravnik rdečega križa, ki je prihitel na mesto, je ugotovil, da je gospa umrla že v petek, verjetno naravne smrti. državna. Konkurenca torej ni samo med železnico in cesto ampak tudi med zasebnim in državnim. Vlak .je pri tem pastorka, čeprav povsod po Evropi ponovno vrednotijo železnice, ker so ponavadi cenejše od cest. Zakaj je italijanska železnica v krizi? Dreossi je v tem smislu nakazal nekaj bistvenih pomanjkljivosti, ki ne bi smele biti dopustne. Železnico tare birokratsko poslovanje, ki .je značilno za ves državni aparat. Vse se odloča v Rimu, lokalna poveljstva imajo malo avtonomije, ošibl.jena je iniciativa po sameznikov tako vodstvenega osebja kot delavcev, odprto je vprašanje poklicne usposobljenosti Sami sindikalisti so včeraj priznali, da beležijo nizko produktivnost delavcev, Skratka, železnica nbh morala biti konkurenčna drugim prevoznim sredstvom, vodena pa je na star, birokratski način, ki'"ne vzpodbuja imciative in niti iie tistih, ki bi se lahko železnice posluževali. Ob vsem tem smo izvedeli za absurd; leta 1981 .je bil odobren investicijski načrt v znesku 12.500 milijard. Zakonski osnutek, ki bi moral preosnovati železniško službo, pa leži v predalih že 21 mesecev. Rezultat tega je, da železniška služ ba s svojim aparatom ni v stanju uporabiti nakazane vsote tako, da ostaja neizkoriščena velika možnost. Čudno se sliši, da železnice ne morejo uporabiti denarja za izboljšanje svojega prometa, za posodobitev vlakov, prog itd., ko oa hkrati poslujejo z veliko izgubo. Hkrati .je nesprejemljivo tudi to, da kljub gospodarski krizi in brezposelnosti obstaja,jo neizkoriščeni ka pitali, ki bi lahko dali novega za gona tako v važni gospodarski dejavnosti, kot je prav železniški promet. Sindikalisti so tu jasno povedali. da obstajajo za takšno stanje jasne politične odgovornosti, ki jih je treba izslediti in nanje pokazati s prstom. Sindikalisti so izvajanja podkre pili s primeri. Omenili so tako obvoz v Trstu, ki so ga gradili preko 20 let, omenili pa so tudi dela za dvojno pontebsko progo: medtem ko so dela za izgradnjo avtoceste lepo napredovala, so potekala de la na železnici z zamudo in s težavami, čeprav je zemljepisna lega in s tem tudi težave za obe progi v bistvu ista, saj gresta železnica in cesta skorajda vštric. V čem je torej bistvo zakonske ga osnutka, za katerega se smdika ti borijo, da bi nrišel čimprej v razpravo v parlament? Dreossi je poudaril, da osnutek predvideva večjo avtonomijo železniških služb delno «odcepitev» slednjih od države, saj so železnice neposredno odvisne od ministra za prevoze, in «menažerski» pristop. To pomeni, da bi imel sam upravni svet večjo avtonomijo pri odločanju in pri dodeljevanju sredstev. Odgovornosti in pristojno: ti bi bile tudi decentralizirale L.ko. da bi lahko Krajevna vodstva reševala določene probleme, ne da bi morali razni načel niki oddelkov za vsako malenkost naslavljati prošn.je v Rim. V tem smislu bi morali povečati tudi delovno usposobljenost posameznikov. Na včerajšnji tiskovni konferenci so bili prisotni tudi nekateri krajevni predstavniki železniških služb, ki so v bistvu potrdili potrebo po večji avtonomiji. Sindikalisti so nato dejali, da če vlada ne bo pravo časno ukrepala. bO"prišlo jeseni do vsedržavne protestne stavke. Kaj lahko mi dodamo k vsemu teinu? Kot navadni državljani vidimo. da se na železnice ne moremo vedno zanesti, čeprav so vozovnice vedno dražje. Ni torej prave motivacije za potovanja z vlakom, ob vsem tem seveda ni prijetne slišati, da obstaja denar za ureditev boljše službe, da pa je zaradi pomanjkanja politične volje struktura železniških služb taka, da lahko proizvaja samo izgubo in da ne more uporabiti denarja, ki je namenjen delu za boljše storitve in ponudbe. To so pač vražji vozli italijanske republike ... sto začrtanem pobočju spustijo navzdol kar v teku. Kdor zabeleži naj nižji čas, je zmagal. Seveda, napisati je lahko, narediti pa... veliko bolj zabavno. No, tudi nočni in orientacijski pohodi niso od muh, pa nogometna tekma, namiznoteniški turnir, ekipne igre, lov na lisico, bad-mington, med dvema ognjema, hoja na bližnje griče, vse navdušuje o-troke. Pozna se, kot pravi Milena da imajo v osnovni šoli premalo telovadbe in športnih iger, zato jih tu vsaka taka pobuda navduši. Naj še povemo, da je bila Milena jugoslovanska prvakinja v teku s smučmi, da je simpatična in razpoložljiva, in razumeli bomo, zakaj jo o-troci največkrat omenjajo. Poudariti pa moramo, da ne zanemarjajo drugih dejavnosti. Pridno hodijo na krajše izlete v bližnjo okolico. Tako spoznavajo značilnosti krajev in ljudi, njihove običaje in navade. Konkretno: otroci so si v ♦domači vasi* ogledali molžnjo, obiskati pa mislijo tudi planšarijo pri Mežaklji. Pa še več tipičnih dejavnosti domačinov so si ogledali: o umetnosti, kako lahko gojimo čebele in pridobivamo sladki med, ne da bi bili kot pustolovec, ki se je pravkar prebil skozi nasad kaktusov, jih je naučil čebelar, kako žagamo lesene hlode s pomočjo vode, so ugotovili v bližnji «žagi», kako izoblikujemo zvonce vseh sort pa so spoznali v zvončkljarni v Zgornjih Gorjah. Če naštejemo še izlete in spoznavanje okolice Gorij ter Bleda, potem lahko imamo vsaj približno sliko, kaj Spominčice, Pike Nogavičke, Koprive, Ose in črvički ♦delajo* v teh dneh. Ta imena so si tržaške deklice in fantki izbrali, ko so se razdelili v skupine. Zaradi točnosti naj povemo, da so Spominčice najmlajše deklice, Pike Nogavičke nekoliko starejše in Koprive pa so »punce* med 11. in 13. letom starosti. Fantje so stvar nekoliko poenostavili: mlajši so Ose, starejši pa črvički. Letos so se s pomočjo vzgojiteljev izredno dobro organizirali: sestavili so komisije za šport, kulturo in ocenjevanje sob, ob tem pa tudi izredno uspešna dežurstva, ki so pravnomočna ob kosilu in večerji. Petra, ki je med najstarejšimi, izdeluje načrt, po katerem se vsak dan zvrstijo štirje dežurni, to sta dva mlajša in dva starejša mladinca oziroma mladinki. Priprava miz, natakarsko delo ter nato pospravljanje (ob kosilu in večerji) — vse to je njihova stvar. Dolžnost traja en dan, kar omogoča, da so vsi »soudeleženi* te nadloge. Kuharicam pa gre skrb za toplo hrano. V glavnem je dobra, pravijo naši, nič po godu pa jim ni bil zdrob j! mlekom (žuf). Brr... tega se vsi neprijetno spominjajo. Veliko stvari bi lahko še povedali. Mnogo je vtisov, ki smo jih zabeležili med obiskom v Zgornjih Gorjah. Od petja in igranja na harmoniko (za to virtuozno napenjanje meha je v prvi vrsti odgovoren 10-’etni Iztok), do dogovorjenih sporazumov, kot so: ne bomo pili vode, ker razsaja trebušna gripa, ali: ne bomo kupovali sladoledov in Coca -Col, ker nam je čaja dovolj. Za vse priprave za kulturni spored pri kresu je motivna bližina ob večer- imnimiiiliiiiiiiimitiiiiiiiiliiittiiiiMHimtiiiiiiiiimiiiiiiliiiiiii OPOZORILO NEDELJSKIM IZLETNIKOM Trganje rož zna biti nevarno če je v bližini gozdni čuvaj Odkar je stopil v veljavo zakon o zaščiti narave so Čuvaji naprtili nad 80 «slanih» glob Številni tržaški izletniki med svojimi običajnimi nedeljskimi osvežujočimi sprehodi po Krasu večkrat posežejo po tej ali oni cvetici, da bi tako ohranili med tednom v svojih mestnih stanovanjih spominek na turo po kraški naravi. Nabiranje cvetic pa jih lahko zadnje čase, odkar je stopil v veljavo deželni zakon o zaščiti nekaterih vrst tukajšnjih rož, tudi drago stane. Če jih namreč gozdni čuvaj »zaloti* pri takem prepovedanem trganju, jim lahko zasoli globo od 20 tisoč do pol milijona lir. Višina globe je seveda odvisna od »teže* prekrška, od števila nabranih cvetic in od »stopnje* NOVE PODRAŽITVE NE PRIZANESEJO NIKOMUR V zadnjih dneh je bilo veliko govora o ukrepih vlade, ki določajo vrsto podražitev: od nekaterih alikvot IVA in davkov IRPEG in ILOR pa do bencina, plinskega olja in u-tekočinjenega plina. Poleg tega je v Trstu občinsko prevozno podjetje ACT prav isti dan povišalo tudi cene svojih vozovnic. Vse te podražitve bodo nedvomno prizadele marsikatero družinsko bilanco, a tudi podjetja se bodo soočala z novimi izdatki (davek IR PEG, povišani socialni prispevki za delodajalce za dopolnilno blagajno in zdravstvo). Obrnili smo se do nekaterih predstavnikov različnih družbenih sektorjev, da bi izvedeli njihovo mnenje v zvezi z omenjenimi podražitvami. Najprej tstrokovno» mnenje direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, Vojka Kocjančiča: tMislim, da je jamranje v zvezi s podražitvami kot jamranjr po toči, ki je že pobila. Država namreč potrebuje denar, da lahko vsaj delno krije primanjkljaj. Poti, ki jih ima na izbiro, pa so tri: povišanje dajatev za zdravstveno in socialno skrbstvo, tarife poldržavnih podjetij in povišanje posrednih ali neposrednih davkov. Država je torej skorajda prisiljena u-krepati na tak način. Jasno pa je, da je vzrok teh podražitev slabo upravljanje na vsedržavni in krajevni ravni, ki je v zadnjih letih privedlo do ogromnega državnega pri- manjkljaja. Dokler ne bodo te anomalije odpravljene, bodo vsakoletni poletni poviški vedno bolj prizadeli državljane.» Kaj pa s poviški bencina in naftnih derivatov? Obrnili smo se do enega izmed u-službencev pri bencinskih črpalkah na Ulici Fabio Severo in ga vprašali, kako so avtomobilisti reagirali na podražitev bencina in če je mnenja, da bo o prihodnjih mesecih manj odjemalcev, ker bodo ti raje kupovali cenejši jugoslovanski bencin. tSeveda so nekateri avtomobilisti nekoliko godrnjali,* nam je dejal bencinar, rnekateri prvi dan sploh niso vedeli za povišek in so ostali kar zaprepadeni. Mislim pa, da bo število odjemalcev ostalo vedno isto, saj so ljudje že navajeni na poviške. Kdor je pač navajen kupovati bencin tu, se verjetno ne bo odločil za nakup čez mejo.* Poviški cen bodo seveda v največji meri oškodovali družinske bilance tistih, ki se jim dohodki ne večajo sorazmerno z višanjem cen. V našem mestu so to v prvi vrsti upokojenci. Stanka Andolška, upokojenca s Ko n-konela, smo pri avtobusni postaji vprašali, kaj meni o novi ceni avtobusnih vozovnic in na splošno o zadnjih podražitvah. *Kar se tiče cene vozovnic, bi dejal, da bo to zame postranskega pomena, saj imam abonma, ki se je podražil le za tisoč lir. Sicer so na splošno ljudje glede te podražitve precej nezadovoljni. Osebno me bolj prizadenejo poviški cen zelenjave, mesa in ostalih živil, to se na koncu meseca zelo občuti.* Vprašali smo torej za mnenje slovensko trgovko na drobno z jestvinami. *Cene jestvin pač niso odvisne od nas,* nam je dejala, *saj jih določijo trgovci na debelo. Zaslužka pa ni veliko, ker nam ga lep del požrejo davki.* Kakšen bo učinek povišanja davkov IR PEG in ILOR na ekonomsko stanje podjetij pc nam je obrazložil Vanja Lokar, administrator slovenskega podjetja, ki se ukvarja z uvozom in izvozom kave: «Dovka IRPEG in ILOR sta doslej odtegnila podjetjem približno 38 odst. letnega zaslužka, z novimi poviški pa se bo ta odstotek dvignil na 43 odst. To je vsekakor negativno, saj so skoraj vsa italijanska podjetja zadolžena nasproti bankam in eden od načinov, da se ta dolg poravna, je seveda ta, da se odtegne del zaslužka. Poleg tega gre del zaslužka v investicije, kar pripomore k rasti celotne ekonomije. Kakor pa se veča odstotek, ki je namenjen plačevanju državnega dolga, tako se investicije manjšajo. Kar se tiče ostalih podražitev pa menim, da se bodo povišale cene tudi listih proizvodov, ki jim vlada ni neposredno določila podražitve, a so tako ali drugače povezani s ceno bencina.* M. O. njihove zaščite. Doslej so naprtili gozdni čuvaji vsega več kot 80 glob, od katerih je znašala v poprečju vsaka po 170 tisoč lir. Največ glob so si prislužili nabiralci gob, ki niso imeli za nabiranje ustreznega dovoljenja. Med »prepovedane* cvetice, tiste, katerih nabiranje je sploh prepovedano, spadajo zlata lilija, planinka, stenski motovilec, perunika, rdeča lilija, narciz, beli lokvanj, potonika, gorska veternica, ogrščica in še nekaj vrst. Ljubiteljem cvetja in zelišč je dovoljeno, da lahko naberejo (toda ne več kot en kilogram na dan) 26 v naši deželi najbolj razširjenih vrst cvetic. Med temi so vštete tudi kopriva, meta, hmelj, pozidna rutica, origan, melisa, malina, robidnica, črna in rdeča borovnica, jagoda, arnika, beli siriščnik, navadni šipek in še druge. Od ostalih vrst je dovoljeno le omejeno nabiranje po največ deset stebelc za vsako vrsto rože. # Služba za tehnično higieno SIT Krajevne zdravstvene enote je premestila svoje urade iz Ul. Torino 8 na Trg Giotti 6 (tel. 793252 - 793536). V pijanosti je žalil in se upiral agentom Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so v ponedeljek zvečer aretirali samozvanega 20-letnega Franca Livianija zaradi pijanosti, upiranja in žalitve javnih unkcio-narjev. Liviani je v pijanosti zlomil šipo neke izložbe v bližini glavne bolnice in si pri tem povzročil rane na desni roki. Zato so ga obvezali na oddelku za prvo pomoč glavne bolnice. Ko so se mu približali agenti da bi ga vprašali za razloge njegovega početja, jih je Liviani obsul z neponovljivimi psovkami ter jih skušal napasti. Po nekaj minutnem boju je agentom u-spelo ga ukleniti in odvesti v zapor. trikrat ko nem plesu, na katerem se na teden otroci zavrtijo... No. smo jih že v začetku vprašali,J* sa se najbolj spominjajo, so na® 'f zboru odgovorili, da obiska taW šča v Begunjah. . . , Ko so pripovedovali o celicah temni preteklosti, o talcih, o ott cih, ki so te grozote doživeli (v gunjah in nato v nacističnih taov riščih je umrlo 405 otrok), se £ jasnih zenicah prikradla senca._ a* j zi preteklost spoznavajo otroci ^ danjost. Zato so nato še bolj sp°nt“_ no poudarili, da je «lepo tukaj, teh senožetih, brez vojne, brez n varnosti*. Nato so se razpodi’ lika lekcija za odrasle, za vse ste, ki jim je mladina pri srcu-NADJA FILIPCB Drevi na Gradu koncert Mie Martini o* Na Gradu sv. Justa bo drevi . 21.30 recital znane popevkarice * Martini, ki ga prireja tržaška' viščarska ustanova. Na koncertu Mia Martini izvajala svoj repertoar, za katerega je zrtai\„. vpliv ameriškega «rocka», P°. ^ di svoje najbolj znane Pfsin'u prejšnjih let. Rezervacija in P' y prodaja vstopnic v Pasaži primeru slabega vremena bo * cert v gledališču Rossetti. NA GRADU SV. JUSTA Danes odprtje razstave deželne umetniške obrti Grd* Danes ob 18.30 bodo na - . ( sv. Justa odprli razstavo dete, umetniške obrti, ki jo prireja trx? ka letoviščarska ustanova ob so lovanju Ustanove za razvoj obrt’1 tva v Furlaniji • Julijski krajm1 Kot pravijo prireditelji, bo V,j. stava nudila možnost zanimive P’ merjave med dvema «šolama»■’ on° •h* iz Julijske krajine, ki se je rctZt”a. predvsem v preteklem stoletju . radi velikega povpraševanja nm niškega pohištva, in furlansko, se ponaša s tisočletno ira7tCJi-Svoje izdelke bo prikazalo 1* stavljavcev, ki so že prejeli Vilna priznanja tudi na mednor ni ravni, med temi Nabrežincb bert in Bogomila Doljak. . ^ Razstavo koordinira tržaškt *• , tik Carlo Milic, ki je tudi tiaPj^ besedilo za izčrpen katalog M. vilnimi črno-belimi slikami. bo odprta publiki do T?- 0 va bra vsak dan, vključno Pra?1% od 9.30 do 13. ure in od 15.30 do V drugi polovici septembra V Lipici bodo priredili seminar joge jih količkaj zanima■ ih, Vsi, ki in ki bi se z njo radi seznama, 'r do imeli prihodnji mesec velik® P.^ ložnost. V hotelu Maestoso v LiP bo namreč od 21. do 23. septe® j, seminar joge, ki ga bo voda n. višji predstavnik umetnosti Ob, dovanja telesa in duševnosti Satyananda Paramahamsa, vitelj in voditelj najuglednejše najpomembnejše šole joge v Bih®j v Indiji. Svvami Satyananda bo v septembru vrsto konferenc in..,, minarjev po Italiji, ob tej _ Pr' 9. nosti pa bo obiskal tudi naše ^ je. Za sedež seminarja so izbraI>.jj pico, da bi na ta način otnoS ( številnejšo prisotnost obiskovalce . obeh strani meje in dali s tem F,, spevek k zbliževanju ljudi, ki ** ob meji. Seminar bo obsegal vrsto k011*, renc in praktičnih lekcij. Kvota ^ fiO : udeležbo na seminarju znaša » . soč lir za tri dni, če se prijavUe „ ixi ca ni um, ov. K1 .•« V odloči za poldnevno rezervacij ^ hotelu. V tem primeru mora do j avgusta plačati 30 tisoč lir. * r. ki se želijo udeležiti samo serr11 pj9-ja, pa morajo do 15. avgusta čati 35 tisoč lir. Lekcije se _ Jg. pričele 21. septembra ob 9. uri, ^ ključile pa 23. septembra ot) — uri. Prijave je treba poslati na . slov Egidija Baissa, Repen 9® ' 227-119). Prometna nesreča na Ul. Carduccl , ^ Včeraj opoldne je na Ulici ^ ducci 25-letni Mario Žafran iz Online podrl s svojim mopedom je tonio Giacovani por. Petrossi, K* j. prečkala ulico izven prehoda zajj 3j ce. Mopedist je padel na tla ® $j pri tem ranil desni komolec te*' , lažje ranil levo roko. NepreV' gospa pa je zadobila udarce n* vem prsnem košu z verjetnimi * z> nimi poškodbami. Na oddelku ^ prvo pomoč glavne bolnice *“ -o obvezali in določili sedemdn® t, prognozo za Žafrana in dvsj^ dnevno za Petrossijevo. Oba se sta zdravila doma. ^ Šolske vesti J. V* Šolsko skrbništvo sporoča. avgusta letos zapade rok za vl ,. ___... Y11______ ---- --- | nje prošenj na šolskem skrbnj ^ za vključitev v posebni seznam ^ plentov v šolskem letu 19824P 1983-84 w Tržaško tajništvo sindikata * j, venske šole obvešča, vse zainte^ ^ rane učitelje, da je na skrbni® ^ in vseh didaktičnih ravnateljstvu^ ogled ministrska okrožnica št. ’. z dne 22. 7. 1982, ki obravnava čevanje v stalež letno poveri učiteljev. . ,««iiiiiiiiii,iU,„tl,i,MnillllllllllllMlllaRIIItmnal1vlblllllai|lllllmmm"miiiim"|mmmmmu 7. J?borcev - Bojunec priredi od Ul itrazn ifV^USl;a *Part'zanski polet- feV!Za. v°jnih invalidov NOV obve avKuJ0je eiane, da bo od 9. do 13. do j,3 P*sarna zaprta, nato pa bo tramu. av8usta odprta samo v ju-Jih urah. Obveto ANP1. ANED in ANPPIA Crisn;aj0- da bosta urada v Ul. di u 15 zaPrta do 31. avgusta zara-etne6a počitka. Gledališča V petek ob 20.30 premiera Strau-sove operete «Valčkov sen». f?eš estitke Ba »ni Praznuje naša mama in no-Binopn A BANDI rojstni dan. Še bjo r zdrav*h in srečnih let ji že-en,o. Miranda, Davorin in Edi. Slovenski deželni zavod *a Poklicno izobraževanje °bvešča, da bodo URADI ZAPRTI do 27. avgusta 1982. Kino -f' Ariston 21.15 »Arturo*. Dudley Moore, Liza Minelli. Eden 18.00 «11 furore della Cina col-pisce ancora». Bruce Lee. Ritz Zaprto za počitnice. Grattacielo 17.00 - 21.00 «Via col ven-to». C. Gable, V. Leight, L. Ho-ward, O. De Havilland. Penice Zaprto za počitnice. Nazionale 16.00 «Alpha blue*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.30 »Frankestein junior*. M. Feldm.an, J. Wjlc(er. Filodrammatico 15.00 «1 porno amo-ri». Prepovedan mladini pod 18. letom. j i Aurora 17.00 «1997: Fuga da New York». Cristallo Zaprto za počitnice. Moderno 17.00—21.30 «Un uomo chia-mato cavallo*. Capitol Danes zaprto. I.umiere Zaprto za počitnice. Radio 15.30 «Super porno action*. Prepovedan mladini pod 18 letom nspevki fiič (]^!)rnin na gospo Ano-Olgo Sim-vič 2(i & družine Kodrič - šiško-Mam,u v lir za Glasbeno matico. SUJ'5'? cvetja na grob Pavline Krjj— „aru.ieta Lučka in Bruno ftepe"8*1 M.OOO ir za KD Kraški dom kesse-he® Banes, SREDA, 4. avgusta SonCe ■ DOMINIK 20-30 _V*i”e ,°b 5 51 in zatone ob »a V2'J Dolžina dneva 14.39 — Lu-Jut^ i 30.34 in zatone ob 5.01. . ČETRTEK, 5. avgusta MARINKA VreB»e vz 29 ? vfer»J; najvišja temperatu-Ofi 2k _ stt»pLnje, najnižja 22, ob 18. Bib Us svinje, zračni tlak 1013,4 8o?-ahnH -Pn’ veter 0 km na uro ju-b°oblap n'k' vlaga 72-odstotna. nebo kijipe en°- morje skoraj mirno, hira morja 24.6 stopinje. ,Hod«oJstva |N smrti {Jristina „^0 SE: Stefano Visintin, Daniel ri Stubelj, Pierpaolo Vich, UMtorD,onno- [Bini »n i 83-letni Martino Domni Aw, j Giuseppe Sciucca, 79-?Jrina v,- 0 Parma. 77-letna Ce-«3detni c,lchDlini vd. Purkardhofer, {klica r, tan>slao Luin, 85-letna Angolo R, f.tellan vd- Spessot, 75-letni H • r' ”0 ktna Pierina Lozar ».r Doi-ari«' 11_'etna Giovanna Rich-blszicg q, Altin. 80-letni Ferruccio <«-letna Paola Cuccagna. DNEvna SLUŽBA lekarn * Vso Ti0?- 8-30 do 20 30) to S. An;ta,la 14. Ul. Giulia 14, Er-( breji,,08 Lonjeraka cesta 172, '"d g 3n a' Boljunec. Trg <-do 13.00 in od 16.00 do 20.30) N06Mn‘na 4. Trg Liberth 6. CNa služba lekarn .Trg to n l«d 20.30 dalje) btt*in9 c,n',no 4, Trg Libertš 6, Na ’ boljunec. b poi|Uh^KARW v OKOLICI n* 22r ioL 228 124. Bazovica: ,'«ek '»Pčine: tel 211001; rSonik./p 225 141; Božje polje ^121' ei 225 596; Nabrežina: tel ^ • 3681 lan: tel. 209 197; Ža vi je: te|N4aaTVKNA DR?l,KNA SLUŽBA Izleti ^ £'■ 732-R-n U,ba 1x1 21 Ure t ' predpraznična od 14 do Uf tvorijo starci, postala večina glede na tako imenovano aktivno generacijo. Iz tega izhaja, da bo morata aktivna generacija, torej tista generacija, ki bo še delala in ustvarjala, delati ne le za sebe in za doraščajočo generacijo, pač pa tudi za generacijo ostarelih. ki bo celo številnejša od nje. Organizacija združenih narodov je pripravila poseben naprl. o katerem so razpravljali pred nedavnim na Dunaju, nekatere de legacije pa so ta načrt obogatile s svojimi nasveti, pripombami in iskušnjami. Podatki, ki jih bomo navedli, nam povedo, kako resen je problem: okoli leta 2025. torej čez samih 43 let bo na zemlji trikrat več ljudi, kot jih je bilo leta lljaO, to se pravi, da smo v dobi nekakšne demografske eksplozije, ki strokovnjakom že dolgo dela preglavice. Toda v tem problemu. namreč v splošnem demografskem problemu je se hujši, rekli bi interni problem tega celotnega problema, kajti tedaj ne bo trikrat pač pa petkrat več ostarelih ljudi, kot jih je bilo leta 1950. Po statističnih napovedih bo tedaj že ena milijarda ljudi, ki bodo stari nad 60 let. In nič manj kot 75 odstotkov teli ostare lih ali ool.ie starih ljudi bo v deželah tretjega sveta, torej v sla bo ali celo zelo jdabo razvitih državah. To so podatki, ki dajo misliti, kajti pomislimo le. s kakšnimi vse problemi se bo moral ukvarjati čez neka i desetletij svet, ko že sedaj ne more rešiti vprašanja prehrane nekaj desetm milijonov ljudi, in to milijardo starcev ho treba hraniti, nuciiti ii bo treba kolikor toliko znosno življenje, potrebna bo večia preskrba, boljša zdravstvena služba in še marsikaj. Vzrokov, ki so prispevali k spremembi demografske slike, je več. dva pa sta menda odločilna predvsem moramo upoštevati upada nje števila rojstev. Z druge stra ni na ie tu izredno podaljšana poprečna življenjska doba Leta 1950 smo imeii odnos med novorojenčki in starci 2 proti 1 leta 2025 pa bo la odnos tako snreme njen, da bosta na enega novorojenčka prišla kar dva staica in bo stanki obrn’eno 1 proti 2 Podaljšanje poprečne življenjske dobe je prav gotovo rezultat številnih dejavnikov, namreč boli še prehrane. boL.še zdravstvene službe, boljši higienski pogoji itd . seveda je to velika pridobitev našega sto)et’a. V razvitem svetu sc ie ponrečna življenjska doba podaljšala na sedemdeset let In kaj naj družba stori za osta rele? Družba teh ljudi ne potrebuje več ker da niso produktivni. Vendar imaio tudi ti ljudje pravico do dostojnega žnljenia Posebno takoi "o drugi svetovni vorni smo doživi :ali izredno potenciran beg s nodežel 'a v mesto, ker ie 'iduQtri’a nudila mlademu človeku več kot mu ie nudilo kme-tiistvo. Ta po'av se je nekoliko ublažil v zadnuh letih vendar ie ta problem še vedno živ. Tjda ta zadeva ie imela več negativnih posledic med katerim; nas trenut no zanimata dve. Predvsem ie na dež,el je ostalo brez delovne sile in šele v zadnjih čarih ie meha nizaciia kmetijstva nekoliko po- pravila stanje. Z druge strani pa so mladi, ki jih je industrija pritegnila v mesta, pustili na podeželju veliko starejših ah ceio zelo starih ljudi, ki so ostali tudi ne dovolj oskrbljeni ali povsem brez oskrbe. In tega ie v nekaterih zemljepisnih predelih sveta veliko, tako da ta sloj prebivalstva postaja marsikje že zelo pereč problem. Iz vsega tega izhaja, da mora človeštvo spremeniti svoj odnos do ostarelih, poskrbeti mora za njih in razumeti njihove zahteve. Tako so sklenili na zadnjem zasedanju na Dunaju in celo papež Janez Pave! II. je v svoji poslanici zasedanju poudaril potrebo po skrbi za ostarele ljudi. Med drugim je v poslanici rekel' »Poskrbeti je treba za ostareie ljudi in iim nuditi dostojno življenje, hvalevredno je. da so se predstavniki držav z vsega svtta sestali in obravnavali o tem perečem problemu.« Italijanski minister za delo Di Giesi. ki je predstavljal na za sedanju italijanske državo, je bil mnenja, da bi bilo treba podaljšati delovno dobo. da bi torej ostareli ljudje bili več časa aktivni. Seveda \elja to za zdrave ljudi, ki s svojim delom lahko še koristijo družbenemu razvoju, nacionalni ekonomiji. Znano ie. da je upokojitvena doba v Italiji med najnižjimi v Evropi. \f zve zi s tem pa bomo navedli primer Japonske, kjer pride na osem aktivnih drža 1 anov en upokojenec, v Italiji pa imamo na enega upokojenca komaj 1.4 delovnih moči. še aktivnih državljanov.. Problem ostarelih je. kot smo videli, svetovni problem in duna.i sko srečanje je korak k spoznavanju in zato tudi reševanju liro blema. Upajmo, da se bo rešitev našla. M. P. MANJ ZNANA POT IZ IDRIJSKE V POLJANSKO DOLINO Prosto mimo razmajanih obmejnih kamnov ki so nekoč ločili Italijo od Jugoslavije Spomini na staro «karavlo» in na «srbski pasulj* - Nekoč, v času hude krize, so ženske veliko tvegale, da so hodile čez mejo - Sladki Sumijevi bomboni Ko pridemo na najvišjo točko, se pravi na razvodje med Idrijco in Poljanščico oziroma Soro, ali recimo, med Sočo in Savo, med Jadranom in črnim morjem, se splača nekoliko oddahniti. Še vedno je na istem mestu križ z razpelom, ali kot pravijo na Kranjskem, božja martra; nekoč ko so se vanj ozirali tihotapci, domačini in samotni popotniki. Pod Avstrijo je tod tekla deželna meja, Italijani pa so se po pr vi vojski spustili še nekoliko bolj v dolino na oni strani, da je bila meja bolj strateška in še bolj »sveta«. Sedaj tu pod Kanavcem (kot se imenuje nekoliko višje stoječa kmetija) ni nobene meje več. Tod teče slovenska planinska transverzala, pa tudi idrijsko cerkljanska planinska pot. Odpre se nam pogled v čisto nov svet, ki je nekoliko bolj planotast, in čeprav ga režejo nekatere tesne dolinice, so pobočja precej položnejša kot na primorski strani, ce loten zemeljski relief pa je tod precej bolj dvign’en. saj ima Sovodenj še vedno 592 m nadmorske višine, medtem ko so najnižje o-taleške hiše ob Idrijci precej nižje, na višini 270 m. Za hrbtom bomo pustili pogled v globoko idrijsko dolino in še rahlo slišno šumenje reke ter se podali po novem pobočju navzdol. Iz nekdanjega kolovoza, ki so ga pred nekaj leti razširili, je nastala nova prometna zveza med Primorsko in Gorenjsko, res da ni primerna za avtobuse in velike kamione, a s kakim kombijem se varno spustiš po pobočju nad dolinico, ki te najprej vodi mimo kmetije v Lanišah, ki je nekoč spadala v občino Nova Oselica in torej pod Kranjsko, a so jo ob rapalski pogodbi 1920 Italijani obkrožili s »presveto mejo« — sacri confini, tako da je bila usoda te kmetije za naprej povezana s Pri morsko. Pri hiši se pišejo Uršič in fanta mojih let. s katerim smo skupaj hodili k nauku, ki ga je imel gospod Pilat, je blizu hiše raztrgala mina. ena od tistih, ki so jo bili nastavili v strogo za varovan 50-metrski pes ob meji z Italijo. Ubogi fant iz Laniš je bil tako ena od prvih žrtev, ki jih je pokosila ta »nemška« meja. Za njim je bilo še precej smrtnih nesreč vse, dokler partizani nisb 'pobrati vseh min in jih porabili za svojo oborožitev. Kmalu smo v -ezkfhdolini, kjer z desne srečamo podobno cesto in vodo Javorščico. ki prihaja iz Javorjevega dola. Na bivši meji smo! Le kdor je na desetine krat s hitro utripajočirr srcem in o-preznim korakom tod prestopal nekdanjo mejo, bo ob usahlem potočku na levi morda še opazil razmajan in obtolčen obmejni ka men, enega od številnih iz mejne ga sektorja 38, ki je potekal cd glavnega kamna 37 (Cippo 37) na Kocjanovem griču, do naslednje- ga, št. 39, nad Javorjevim dolom, že pri Mrzlem vrhu nad Ledinami. Le toliko ga je še, da se v njem vidi v cement vrezana letnica 1920. Ko prestopimo to nevidfto črto, ki je četrt stoletja delila sosede in slovenske brate, zagledamo onstran potoka na desni borne ostanke na pol podrte nekdanje «ka-raule«, ki smo ji mi pravili kar baraka, čeprav je bila predpisano zidana, s tistim majhnim opazovalnim stolpičem na sredi takšne, kakršne so najbrž tudi kje doli daleč na balkanskih, grških in albanskih mejah. Okrog razpadajočih zidov so visoko v nebo zrasle ponosne temne smreke, ki v mojih otroških letih niso bile večje od božičevega drevesca v preprosti kuhinji. V tisti karavli, ki je danes ni več, sem tudi jaz nekoč jedel srbski »pasulj«, ko so nas ulovili «grenčerji», kakor smo s to nemško - srbsko skovanko imenovali graničarje, ki smo jih tudi mi z italijanske strani skoraj vse poznali tudi po imenu. Celo to smo vedeli, kateri so »dobri« in kateri so »te hudi«. Pred barako se je dvigal visok drog, na katerem je visela jugoslovanska zastava, čez potok do vhoda pa je vodil majhen mostiček. Na naši, se pravi italijanski strani, ni bilo ničesar podobnega, saj je bila finan-carska kasarna šele globoko dob za mejo v Dolenjih Jaznah, le tam v gozdu nad Lanišami so imeli neko zasilno uto. Spominjam se, da smo se ogibali samo Italijanov in če smo neopaženo prišli v bližino graničarske karaule, smo lepo vprašali stražarja, če smemo na Sovodenj po moko. Skoraj zmeraj so nas pustili, posebno o-trcke. le ' adar je bila »grenca zaprta«, tako so rekli, tedaj se ni bilo šaliti z odločnimi graničarji. ki so, komaj so zavpili «stoj». skoraj tudi že streljali. Drugače pa so bili z nami otroci izredno prijazni. Obkroženi smo s strmimi bregovi, senožetmi in gozdovi, na kupu v dolinici je le nekaj hiš, dolina pa se naprej proti Sovodnju še bolj oži, tako da kar svetlobo jemlje. Kjer je najožje, je na levi hiša s številko Koprivnik 1. Koprivnik je silno raztegnjena vas, pravzaprav brez vsakega središča, ki se vleče od nekdanje dr ža,vne meje pri Sovcdnju daleč tja prpfj žirem. Omenjena hiša je po domiselni rešitvi gospodarja Matije Debeljaka dobila to oznako, ker se tam blizu začenjajo parcele katastrske občine Koprivnik, sedaj pa je to nekakšen admini strativili otok na poti iz Laniš na Sovodenj. Matiji Debeljaku, Je zerškovemu iz Stare Oselice, ki kljub visoki starosti še vedno živi sam v tej hiši, so kot invalidu iz prve vojske oblasti stare Juga slavije dovolile imeti trafikantsko obrt («opalto«, kot so rekli) prav zato, ker v Koprivniku take obrt- nice ni še nihče imel. Poleg tega, da je trgovina z jestvinami, ki jo je vodila njegova že pokojna žena Malka, postala predvsem ti hotapska »baza« za ljudi, zlasti ženske z italijanske strani meje. je seveda tudi trafika delovala v podobnem smislu. Pridno sta delala z ženo. Matija je bil še fotograf na Sovodnju, zato jima je kljub številni družini šlo zelo da bro, a ker denarja nista dala v kake naložbe, sta ob zamenjavi v marke in potem spet v dinarje izgubila skoraj ves težko prislu-ženi denar. V trgovini «pri Malki« je bilo pravo zatočišče cele množice žensk iz ota leskih vasi in iz doline I-drijce, celo z Vrh Masor, ki so v letih krize pod fašizmom tvegale zapor in še marsikaj drugega, da so si za silo izboljšale rev no življenje. Matija Debeljak rad pove, kako je živel kot avstrijski vojak na soški fronti, kjer je pri Osla v ju zgubil roko. pa tudi. kako se mu je godilo ves čas med vojnama in potem. Moji otroški spa TOMAŽ PAVŠIČ (Nadaljevanje na zadnji stram t uiiiiMioiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiHiiiiiitiitiiiiimiimmiiHiiimiiitiiiiiiiuiiiiiiiitiMiiiiminiiiiiiiiiiiiiiniH SKAVTSKO TABORJENJE V KARNAJSKI DOLINI V četrtek se je končal prvi izmed šestih letošnjih poletnih taborov tržaških skavtov in skavtinj. V Trst se je vrnilo kakih 45 članic in članov, ki so od 15. do 29. julija taboriti v Karnajski dolini. Šotore so postavili nedaleč od znamenite cerkvice v Viškorši, ki privablja ljudi zaradi vsakoletnega starodavnega verskega obreda »poljubljanja križev« in zaradi nedavno odkritih fresk. Tržaški skavti in skavtinje so se letos odločili, da z izpeljavo e-nega izmed taborov v Benečiji neposredno, osebno stopijo v stik s kraji in ljudmi, o katerih sicer precej govorimo in pišemo, nimamo pa priložnosti, da jih pobliže spoznamo, kot je to mogoče z večdnevnim bivanjem v njihovem življenjskem okolju. Gre za zanimivo narodno in družbeno tkivo. Zanimivo je bilo, seznaniti se z načrti ljudi, ki so po potresu obnovili svojo vas in si od prihodnosti pričakujejo boljših razmer, saj je izseljevanje skoraj izpraznilo naselja na tistem področju, postaralo je strukturo prebivalstva, politični in kulturni pritiski pa so na narodnostnem področju ustvarili marsikatere predskoke. Vendar se v Viškorši kaže tudi izrazita narodna zavest, saj trije domači o-troci obiskujejo slovenske šole v Gorici. Skavti so v Viškorši seveda vključili v program tabora tipično skavtske sestavine, od načina življenja na prosterra -dhevnega reda. skavtskih spretnosti iri"izle-tov do iger, predavanj in' tabornih ognjev. Načelnik tabora je‘bil Mirko Tavčar, duhovni vodja pa Milan Nemac. Okolje pa je vtisnilo taboru poseben pečat. Večkrat so šli vodi v vas. da so izvedli kako dobro delo, večinoma pri opravilih tla polju ali pomoči na domu, kjer se je pokazala potreba. Tabor je obiskal znani javni delavec prof. Viljem Černo, ki je skavtom in skavtinjam obširno razlagal pa ložaj v Benečiji. Odlične stike so imeli z domačim župnikom g. Bla-suttom in med nedeljsko maše v krajevni cerkvi so mogli stopiti v stik tudi s celotno skupnostjo, kateri so namenili tudi poseben taborni ogenj, ki pa ga je preprečilo slabo vreme. Odlične stike so navezali tudi s tipanskim občinskim odbornikom Blasuttom in skupino mladih, ki so radi obiskovali skavtski tabor. Med obiski je treba omeniti prihod tržaškega škofa L. Bellomija. ki je želel tudi letos obiskati vsaj enega izmed slovenskih skavtskih, taborov. Številni so bili seve da tudi obiski staršev taborečih. Zanimivo je, da se je nekaj skavtov slučajno znašlo pri snemanju dokumentarca za prvo italijansko televizijsko omrežje. Na željo režiserja so zapeli nekaj pesmi. Zanimivi so bili tudi stiki z dvema taboroma italijanskih skavtov, ki so tudi šotorili na tistem področju. Ko se je tabor v Viškorši končal, mu je na istem mestu sledil v torek še drugi. Kakih 20 starejših članov in članic tržaškega dela Slovenske zamejske skavtske organizacije bo namreč od 3. do 12. t.m izpeljalo svoj tabor v Viškorši V teku sta bila še dva tržaška skavtska tabora za srednjo starostno vejo članic in članov, za isto vejo. torej, ki je imela tabor tudi v Benečiji. Nad 40 članic in članov ie taborilo pri Puščavi na Pohorju, blizu 60 pa pri Sv. Urbanu na Pohorju. Ta dva tabora sta se končala v ponedeljek. Najmlajši člani in članice, volčiči in veverice. AST tdrka do 13. avgusta taborijo pri Lescah nedaleč od Bleda. V dveh povezanih podtaborih jih bd ‘tikOli 100. Da bo slika letošnjih zamejskih skavtskih taborov popolnejša, je treba omeniti še goriške in koro ške skavte. Volčiči in veverice goriškčga dela Slovenske zamej ske skavtske organizacije so ta-oo.ili ■ d 28. junija do 3. julija pri Livku (Kobarid). Z voditelji vred jih je bilo 55. Ostali člani in članice pa so 1. avgusta končali ta bor v Logu pod Mangartom, kjer so se zbrali 18. julija. Njih šte vilo se je vrtelo okoli 130. NORDIJSKO UDOBJE LE POČAS[ PRODIRA Tim V SREDOZEMLJE^ Gosposka jadrnica iz dežele tulipanov «contest 35» Bogata in smotrno urejena notranjost omogoča udoben dopust sedmim osebam Nordijske jadrnice so' že leta in leta sinonim udobja in kakovosti, v Sredozemlju pa se le počasi u-veljavljajo, saj so grajene za pa vsem drugačne vremenske razmere. Rabijo namreč kar pošten veter. da se zadovoljivo premikajo. S povečanim številom dopustni ških kapitanov, med njimi so tudi taki, ki jadra razpnejo le kako u-rico in to le. če jim veter piha v polkrmo. so tudi nordijske jadrnice postale zanimive, saj jih poganjajo močni notranji motorji. Taki kapitani pa se bolj zanesejo na moč prave konjenice, ki jo imajo v podkrovju, kot na svoje ja- ALFA ROMEO ZANARDO POOBLAŠČENI ZASTOPNIK, Ul. del Bosco 2U. tel.: 796348 in Mirama iški drevored 9. tel.: 414020. Maksimalne ocenitve va ših rabljenih avtomobilov, nudimo nove in rabljene na obroke brez mene. zamenjamo rabljeno za rabljeno. ALFA ROMEO A) fetta 1800 77-76. Giulietta 1600 78, Giulietta 1800 82, Alfasud 1200 TI 75, Alfasud Sprint veloce 79, Al fasud 1300 79, 2000 America klimatizirana. z vbrizgom 82. FIAT 131 Racing 200 81, 131 Supermi-rafiori 1600 79, Panda 45 81, 126 Personal 80, 127 Šport 79. IN-NOCENT1 nova Mini 1000 8'. RENAULT 5 Alpine 81. 5 TS 78. CITROEN MfTiari 82. GS Club 78. MERCEDES 2000 80, TRI-UMPH Spitfire 1500 78, Coupe 2000 77. MSI RABLJENI AVTOMOBILI rMAJO 3 ME^Fz-NO GARANCIJO. OBIŠČITE NAS! dralne sposobnosti. Nekoliko bolj sredozemsko so grajene jadrnice nizozemskega o-brata Conyplex. Pri Adriatourju v červarju imajo 3 «contest 35« in kar šest «contest 32 ketch«, za čudo pa ni pretiranega povpraševanja po teh jadrnicah. Bržkone je glavni razlog, da so Cony-plexove jadrnice za Nemce. Avstrijce in Italijane manj znane, da se raje ogrevajo za «domače». Taka odločitev pa je nedvomno zgrešena. Redkokdaj sem videl tako solidno in dovršeno grajeno jadrnico kot je «contest 35», isto se veda velja tudi za manjši «contest 32 ketch«. Seveda se cene teh jadrnic ne morejo primerjati s cenami italijanskih in francoskih jadrnic. Če pa Jadrnico najamemo za krajše obdobje, nas ne bo zanimala nakupna cena temveč samo najemnina, ta pa je enaka za vse jadrnice enakih razsežnosti. Med vsemi je bržkone »contest 35» najbolj luksuzno grajen. Podkrovje je prava gosposka počitniška hišica. v kateri lahko v treh ločenih prostorih živi do sedem oseb prak tično dve družini, ki se dobro razumeta. Kokpit je prostoren, preko njega lahko razgrnemo platneno streho, da smo na varnem pred močo. Kot rečeno je to predvsem nordijska jadrnica, v kateri živimo predvsem v podkrovju. Iz kokpita najprej stopimo v kuhinjo, kjer so tudi malenkosti morda celo pretirano grajene, da nas vodovodne pipe pominjajo kar na naše hišne pipe. Nasproti kuhinje je delovni prostor z mizico za risanje kurza na navtičnih kartah. Po kuhinji in delovnem prostoru je v sredini podkrovja dnevni prostor z jedilnico, ki jo lahko za noč spremenimo v spalnico. Med dnevno sobo in spalnico v premcu so sanitarije in velika omara. Z orna ricami in policami pa so prekriti skoraj vsi notranji boki, da je res ogromno prostora tudi za neumnosti. ki jih jemljemo s seboj na dopuste. Bržkone pa je največje presenečenje glavna spalnica, ki se razprostira pod kokpi-tom. Kaj takega bolj redko srečamo pri U-metrski jadrnici. Ve- lika zakonska postelja ob levem boku pa omara in umivalnik. Po vsem tem pa kar nekaj tehničnih podatkov, »Contest 35» je dolga 10.65 metra, maksimalna širina znaša 3,55 metra, vodna črta pa je 8.90 metra. Jadrnico ponujajo v dveh različicah glede na u-grez in izpodriv. Težja (6.900 kg) ima 1.65 metra ugreza, lažja (6 tisoč 750) pa 1.90 metra ugreza. Seveda imata obe različici 25(1 litrski rezervoar za vodo in 150 litrski re- zervoar za gorivo. Glavno jadro meri 40 kvadratnih metrov, genova 24.88 kvadrat nega metra, špinaker pa 82 kvadratnih metrov. V podkrovju je 36-konjski dizlov motor volvo pen ta, kar omogoča -arno plovbo tu di v najslabših vremenskih poga jih. Kot rečeno je ta jadrnica precej draga, saj stane nekaj preko 100 milijonov lir. dvotedenska na jemnina pa je dostopna tudi manj premožnim. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton — Balet 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 15.30 Guayaquil: svetovno prvenstvo v plavanju 16.30 Peccioli: kolesarstvo 17.00 Glasba, predstave in aktualnosti — V studiu Barbara D’Urso 17.05 Tom story — risanka 17.50 Eischied — TV film 18.40 Drago poletje 19.10 Tarzan — TV film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Kojak — TV film Spet .je na vrsti Kojak, odličen policijski agent, ki mu ne ostane prav nič skrito. Tokrat ima opravka s tolpo razpečevalcev mamil. Zgodba, ki nosi naslov Mojo, se začne s krajo večje količine morfija, ki je namenjen ta varni zdravil. Zadevo poverijo poročniku Kojaku. ki se preletvi v kemika in se vključi v tolpo, ki se ukvarja z razpečavanjem mami) in kmalu razčisti vso zadevo. Kako bi tudi ne. saj je Kojak. 21.35 številke ena: Sliirley McLaine 22.25 športna sreda — prenosi iz Italije in tujine Ob koncu: DNEVNIK Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Kuha kot konjiček 17.60 Popoldan 17.15 Mladinci sobotnega večera — mladinska nadalj. 17.40 Program za mladino Čaiovnica Bia — risani film Pika Nogavička — TV film 18.30 športne vesti m Iz parlamenta 18.50 La duchessa di Duke Street — TV nadalj. 19.45 DNEVNIK 2 - Vesti 20.00 DNEVNIK 2 - Sestante Italijanska rock glasba 21.30 A noi le inglesine — film Reži;a Michel Lang 23.20 DNEVNIK 2 Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.20 Martina Franca: VHL Festival della Valle dTtria 1. del 19.50 Sto italijanskih mest: Matera 20.10 Šolska vzgoja 20.40 \Vhisky a volonta — film 22.15 Dokumentarna zddaja Okoli ^božičnih' praZhikov pripelje tudi v naše kraje kakega »zampognara« to je TišfTVsVirače«. !« krožijo ' po mestih in pihajo v »meh«, hkrati pa igrajo na dvoje piščali. Inštrument »zampo-gna« ni le italijanski ali če hočemo apeninski, sai imajo podobne starinske inštrumente tudi na Balkanu, na Iberi.iskem polotoku m tudi v Grčiji. Danes pa nam ba do prikazali »zampognare* iz Calabrije ter še tako ima nevano »chitarro battente«. ki je prav tako zelo star. rekli bi kar arhaični inštru- ment. 22.25 VEL Festival della Valle dTtria . JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 19.00 Poročila 19.05 Gusarji kapitana Ganeha — TV nadalj. 19.30 Obzornik 19.45 Amaterski studio: KUD Ivo - Lola Ribar V avgusto bomo spoznali štiri kulturnoumetniška društva iz Beograda, ki se ponašajo ne le z dolgoletno tradicijo, ampak tudi z živahnim delovanjem. Pravzaprav je težko reči, da jih bomo spoznali, saj ie P°' ure prekratek čas za bije analize dosežkov, tudi sicer so oblikovalci oddaje želeli občinstvu posredovati predvsem odgovor na vpra-sanje, kaj je tisto, kar članom kulturnoumetniških dru-štev največ jiomeni — odga vor .je univerzialen najbrž za vsa društva in ga do dna razume vsakdo, ki je P°! dobne izkušnje doživljal kdaj tudi sam: skupni napori, dosežki in doživetja so reči. ki iz ljudi naredijo prijatelje in tovariše. Prijatelja in tovariša v življenju pa F vredno imeti. V prvi oddaji bomo v družbi sedanjih in bivših članov KUD Ivo - Lola Ribar-mladi bodo nastopili z nekaterimi zanimivimi točkami, stari pa se bodo spomni® na čase, ko so še sami bm «aktivni». Oddajo povezuje igralec Janez Vrhovec, tudi nekdanji član društva. 20.15 Risanka 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Film tedna: Kapelica Krščanstvo že dolgo igra v Afriki pomembno vlogo. P? gosto pa naleti na nasprotje s tamkajšnjimi prvotnimi verami. Zgodba filma se vija v tridesetih letih v odmaknjeni vasi, kjer so m>-sionarji evangelisti ustanovili šolo, sedaj pa zahteva jo od prebivalcev, da zgradijo kapelo. Dela pa se zavlačujejo, kar župnika vodi v obup. z*®5 pa se obrne po moralno po moč na mežnarja in na v*, škega poglavanja. Prih« mladega učitelja. P0*13®? modemih idej in nekolik negotov odnos njegovega ko lege pripomoreta k ureditv župnikove avtoritete. 22.20 Miniature: Zlato zrno Pre" tek los ti 22.35 V znamenju Koper 13.30 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku 18.00 TVD - Novice 18.05 Ta leta — ti dnevi 18.45 TV šola 19.10 Zdravo otroci — risanke 19.30 Narodna glasba — Balet Trinidada 20.00 Risanke 20.15 TA'D - Stičišče 20.30 Adelaide — film 22.00 TVD - Danes 22.10 čas v sliki — dnevnik a' «tri iški TV Ob koncu: Odprta meja J"" oddaja v slovenskem iezlK TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po na še; 8.10 - 10.00 Radijski mozaik: Na obisku pri...: 8.30 Potpuri napevov in melodij; 9.30 Dramatizirani roman: Alojz Rebula: »Enej Silvij Piccolomini« - 3. del; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Vincenzo Bellini: Puritanci. tretje dejanje; 11.30 - 13.00 0-poldanski zbornik: Literarni listi; 12.00 Epigram - odraz časa in razmer; 12.45 Pristopanje k deželnim oddajam: Slovenska skupnost: kaj je, kaj hoče, bistvene poteze njenega programa; 13.20 - 16.00 Iz studia neposredno. Oddajo vodi Duško Jelinčič; 16.00 Klasični album; 17.10 - 19.00 Razširjeni obzornik: Na obisku pri... - Ra mantične melodije. 18.00 Slovenski umetniki na Montmartru; 18.20 Priljubljena motivi. KOPER (Slovenski uroqram) 7.30, 8.25, 15X3 Poročila; 7.00 O tvoritev - Glasba za dobro jutro; 7.15 Obvestila; 7.37 Objave; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 8.28 Zaključek; 8.30 Val 202; 14.00 Na valu radia Koper - objave - glasba; 14.15 Kinospored; 14.30 Zanimivosti; 15.10 16.00 Predstavi- tev oddaj, glasbene želje poslušal cev; 15.30 Klasična kitara: 15.55 Ekonomska propaganda; 16.00 Da godki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Aktualna tema; 17.30 Ob ja ve, glasba; 17.35 Glasbeni kiosk; 17.55 Zaključek s pregledom novic. KOPER (Itahianski program) 7.30, 8.30, 13.30. 16.30, 19.30 Dnevnik; 9.30. 10.30, 11.30, 14.30, 15.30, 17.30 Poročila; 7.00 Glasba za da bro jutro; 7.15 Koledarček; 8.15 Horoskop; 9.00 štirje koraki; 9.15 Koledarček; 9.32 Lucianov! dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.32 Glas beni premor in horoskop; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Otroški kotiček; 11.15 Festivalbar; 11.32 Kirn, svet mladih: 12.00 S prve strani: 12.05 Glasba po že ljah; 14.00 Posebna oddaja iz Ri ma; 14.33 Superklasifika; 15.30 Poročila v nemščini: t5.36 Radio rock; 16.00 Na svežem zraku; 16.15 Brez besed; 16.45 Srečanje z našimi kantavtorji: 17.15 Edig Gal letti; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz...; 18.00 Lepo petje; 18.30 M ratti mušic; 19.10 Zbori v večer®’ 19.45 Slišimo se jutri. RADIO T 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 8.40 Glasi* na kombinacija; 6.50 Včeraj v Par_ lamentu; 9.00 - 10.03 Glasbeno govorni program; 11.00 Glasben hiša; 11.34 Radijska nadaljev8®, ka; 12.03 Jutranji variete; Master, glasbene novosti; 14-23 lica Asiago Tenda; 15.03 Glas1*, ni dokumentarec; 16.00 Pt>*e'š spored; 17.30 Glasba za mladin • 18.00 Glasba in poezija v srednje® veku; 18.30 Plošče; 19.30 J* glasba; 20.00 Radio 1 predj* ve; 21.00 Radijska priredba; *L Povest za vsakogar; Sant M®1’ 21.59 Glasbena fantazija; 2.22 N potki za avtomobihste; 22.27 K* dijska priredba; 22.50 Danes parlamentu; 23.03 Telefonski k® ’ LJUBLJANA 7.00, 7.30. 8.30, 9.00, 10.00. H;""! 12.00, 13.C0. 15.00, 20.00 POTOČ®*: 7.10 in 7.45 Prometne informacij 7.35 Vremenska napoved za P“ morščake; 7.50 Dobro jutro. °’ ,0 ci; 8.25 Iz naših sporedov; Z radiom na poti: 9.05 Počitn*®m popotovanje od strani do stra* - 9.20 Počitniški pozdravi; 9.35 izP“f Z glasbo v dol* potk) v v sredo; 10.05 dan; 10.35 Turistični nap naše goste iz tuiine; 11.05 ReZ.j. virano za...: 11.40 Lokalne r* ske postaje; 12.05 Ali poznat®:! 12.35 S pesmijo po Jugoslari-Dj 12 10 Veliki zabavni orkestri; t*-. Kmetijski nasveti: 13.40 Ob ’z^ rih ljudske glasbene kulture: > , Iz naših kra;ev Iz našili s,;7-i(i dov: 14 20 Zabavna glasba; O-Priporočajo vam...; 15.05 R®73!1 ji tjarno, ugotavljamo; 15 25 Nj poslušalci čes‘i'a;o: 16 00 D°r :tl ki In odmeri; 10.30 Obvesti'8 zabavna glasba: 16 “o Radio nes, radio jutri!: 17 00 Vrti'1* 18.00 Studio ob 17.: 19 00 Zlij j. ska riasha v prostoru in ča 19.15 Naš gost; 19 30 Srečanje benill akademij Jugoriariie: -j? Zabavna glasba; 20.35 Lahko otroci: 20.45 Minute 7 nnsamb1 Bratov Avsenik; 21.00 .Ja'--ob J Caccia Barbara v izvedbi ? , pinc Collegium vocale iz Ko11 ■.$ 21.25 Ples civanke.. šuanske , mehiške skladbe; 22.05 Strauss: Odlomki iz opere bellaa; 23.15 Informativna ja; 23.25 Iz naših sporedov: PLAVANJE 1 PRESENETLJIVI REZULTATI NA SP V EKVAD0RI II Ricardo Prado zagotovil Latinski Ameriki prvi svetovni rekord v zgodovini plavanja Tudi 16-letna Nizozemka Verstappen poskrbela za pravi podvig - Italijanska šta-eta in Franceschi na solidnem četrtem mestu - ZDA imajo največ zlatih kolajn pa so vmes doživ-razočaranje za razočaranjem. ’unak pa je bil gotovo mali (Dopisnik Dela „ za Primorski dnevnik) čer n^AQUIL ~ Drugi Analni ve-cer LrJrtVa v plavanJu se je si-ttenT.* m končal v znamenju A-»iCanov, zat0 likem*e ' rrini,, °’ da n> bilo v tej tekmi ,d°brega prijatelja do-h8 'a- s i_, rekorderja Jesseia Vas-^ na tr„ r,m sva trdo delala sku-Jr’n Viei„eningu. v ameriškem Mis-svetni:? ie iskreno povedal no-Ca> Prli rekorder in prvak Ri , te«„Vado- Lil8 (sVet1 P,ad0 (Bra’) 4 min' SS»R) rekord); 2. Berndt 23"2g. 4 3 02; 3. Fesenko (SZ) I K(,stnff franceschi (It.) 4'24”89; ^m VVo^A) <*’28"92: 6. Boerg 4'29"53: 7. Hayes 8 R Madruga (Bra.) !k° dlavol,Sn raziskujejo predvsem mezolitske plasti. 12. Skalni previs blizu Prčjega dola (Riparo presso Per-cedol). Tudi v tem skalnem previsu, ki je v majhni dolini, so pod bogatimi neolitskimi plastmi naleteli na mezolitsko zapuščino. Izkopavanja je izvedla skupina amaterjev pod nadzorstvom nadzorništva za spomeniško varstvo v letih 1973-1976. 13. Orehova pejca (Grotta dei Ciclami) št. 2433 V. G. To iamo so raziskali člani arheološkega odseka «C.A.I. Alpina delle Giulie». Pod bogatimi plastmi iz raznih obdobij so naleteli na skromno mezolitsko plast. Jama je nedaleč od ceste, ki od Repentabra pelje proti Fernetičem, na desni strani. 14. Jama med Trebčami in Gropado (Cavernetta ad Est di Trebiciano) št. 4245 V. G. Ena izmed najnovejših jamskih arheoloških odkritij na tržaškem Krasu. Zanimiva je zlasti Prerez jame med Briščki in Repničem (Grotta degli Zingari) z raznimi plastmi. V najnižjih plasteh so ostanki mezolitika, raziskane plasti pa merijo v globino skupno 260 cm zato, ker na tem kraškem področju skoraj ne poznamo jamskega arheološkega najdišča. Pod plastmi s keramiko so tudi tukaj odkrili mezoiitik. Do arheoloških najdb so v tej jami prvi prišli speleologi kluba .Alpina delle Giuiie». Načrtna izkopavanja pa je izvedlo in leta 1980 tudi dokončalo tržaško nadzorništvo za spomeniško varstvo. Po mnenju raziskovalcev spada mezoiitik iz te votline med najstarejše, kar so jih odkrili na tržaškem Krasu. 15. Jama nad Borštom (Cavernetta della Trincea), št. 1265 V. G. Skupaj s Pečino na Leskovcih, prvo najdišče, kjer je bil mezolit odkrit na tržaškem Krasu. Nahaja se ob vznožju sten na levi strani ceste, ki iz Boršta pelje na Jezero, kjer kraška planota pada v dolino Glinščice. Za konec bi lahko še dodali, da na Krasu doslej niso še naleteli, če izvzamemo kako redko in stratigrafsko dvomljivo najdbo, na kostne ostanke paleolitskega ali mezolitske-ga človeka. Najdbe človeških kostnih ostankov ali celo grobov iz paleolitskih in mezolitskih časov pa so tudi v svetovnem merilu izredno redka odkritja. Vsaj to nas lahko potolaži. NEOLITIK IN ENEOLITIK TRŽAŠKEGA KRASA Lovec in nabiralec postane poljedelec in živinorejec Prvi kraški poljedelci Neolitik ali mlajša kamena doba predstavlja v zgodovini človeštva prvo veliko ekonomsko revolucijo, človek iz nabiralca hrane postane njen proizvajalec. To pomeni, da iz lovca postane poljedelec in živinorejec. Ta izredno važen korak je človek najverjetneje napravil nekje v jugozapadni Aziji na področju Palestine, Sirije in Mezopotamije, kjer so takratni mezolitski lovci in nabiralci pričeli gojiti žitarice, ki so tam rasle spontano. Skoraj istočasno se je človek pričel baviti tudi z rejo divjih prototipov živali kot so koza, ovca, prašič in govedo, ki so prav tako živeli na območju omenjenih dežel. Tako je bilo vsaj mnenje, ki je prevladovalo v znanstvenih krogih vse do dobe pred približno 20 leti. Novejša odkritja so prej omenjeno področje namreč razširila na bolj obsežen teritorij, ki naj bi segal na vzhodu do Turkestana in do doline Inda, na zahodu pa do Egejske obale in do Balkanskega polotoka. Na tem območju se vršijo dandanes intenzivna izkopavanja, ki stremijo po lokalizaciji najstarejših neolitskih naselbin. Največjo koncntracijo do sedaj znanih naselbin iz te dobe poznamo v gričevnatih predelih vzhodno od Mezopotamije. Najstarejše znane neolitske naselbine Bližnjega vzhoda da. nes datiramo v obdobje približno 7 500 let pred n. š. V tem času je bila Evropa komaj v začetni mezolitski dobi. Najnovejša arheološka odkritja pa so dokazala, da so se (verjetno) primitivne oblike poljedelstva pojavile skoraj v istem času kakor v zgoraj omenjenih območjih, tudi v drugih predelih sveta, kot na primer v jugovzhodni Aziji, v srednji Ameriki in na srednji obali Peruja, medtem ko moramo morda iskati začetek reje goveda tudi nekje na področju Sahara ali v zgornjem toku Nila. Najstarejše glinaste posode niso bile na primer verjetno izdelane v Mezopotamiji, marveč na Japonskem in morda tudi na obrežju jezera Turkan (nekdaj Rudolfovo jezero). Uredništvo, uprava, oglasni oddelek VRST. Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 48 72 (4 linije) TU 400270 Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečno 8 000 lir — celoletno 59.000 V SFRJ številko 6 00 din, ob nedeljah 6.00 din, z o zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 120,00, letno 1200,00. PRIMORSKI DNEVNIK UZS 61000 Ljubliana Oglasi Poštni tekoči račun 2a Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StrOfl b io SfFRJ 2° TTL, Kavarna na trgu (samo ob nedeljah) — Market — kiosk DELO — kiosk DELO — kiosk DELO, Velikonja. Lah. Kavčič, Tušar Grosist GO G Market Solkan G Market Šempeter kiosk Brumat, Premrl Ledine GO - Goriška market — bife Soča (samo ob nedeljah) — Brumat - Tobak — Grosist Market trafika Mavec kiosk DELO • Premrl Restavracijo Lipo (samo ob nedeliuh) — T.P. Primorje — kiosk Tobak — T.P. Primorie — Kniigarna Mlad. knjiga kiosk Tobak Leban kiosk DELO, avtobusna postajo Bife - avtobusna postaja (samo ob nedeliah) — T.P Primorje . Bife Jadran (samo ob nedeljo™ — Gostilna Kotlar (samo ob nedeljo™ V ISTRI — kiosk DELO — kiosk Babič, DELO, Prim. tisk Samopostrežna restavracija (ob nedeljah) — kiosk DELO, Prim. tisk P.T. Zusterna — kiosk Cvetic. Filipčič (avtobusna postaja) Prim. tisk. Trafika Tobak — Primorski tisk — Knjigarno Prim. tisk — kiosk Barolin