^'*5*&^^^*'*^^M?'^' ^^^^^ deloTnega ljudstva za PodraVje ^il 22 PTUJ, 4. junija 1965 Oin 25 •Tednfk« Irhaja pod tem tkrs}!** je na predlog ObCinsfe-h odborov Tim imenom od 24 nov >9«1 da- -ZDL Ptui Id Ormo? - Izdaja 'avod »Tednik« Ptul — Odgovor- ni urednik: Anton Bauman — HredniStvo In uprava Ptuj, Lac- kova 8 — Tel. 158 — St tek ra- kuna: NB Ptuj 604-19-«03-72 — Tiska časopisno oodjetie »Mari- borski tisk« — Rokopisov ne vra- čamo — Celoletna naročnina ♦tizemstvo 1250 ra Inozemstvo 2500 din Letnik XVIII. Razmeroma hitra rast aktivnosti v letu 1964 V ponedeljek, 31. maja 1965, sta potrdila ob- činska zbora na skupnem zasedanju poročilo o poslovanju delovnih organizacij, o njihovih uspe- hih in problemih, izkazanih v zaključnem računu za 1964. leto. V kolikor ne bode obvestili odborniki svojih volivcev o ugotovitvah tega poročila iz ma- teriala, ki so ga dobili pred zasedanjem skupščine, jih naj seznani o tem naš »Tednik« vsaj v skraj- jšcmem obsegu, da bi si lažje ustvarili gospodarsko sliko občine in njenih perspektiv po stanju ob koncu 1964. leta. Poročilo obravnava podatke sledečih gospodarskih organiza- cij, in sicer: Industrija: Tov. glinice in alu- jminija »Boris Kidrič«, Kidriče- 'vo; Tovorna avtoopi-eme Ptui; JŽ — podietje /,a popravljanje voz, Ptui; Opekarna Žabjak pri Ptuju; »Konus«, usnjarski kom- binat, Slov Konjice, obrat ta- mna Majšperk; Tovarna volne- nih izdelkov Majšperk; »Delta«, tovarna perila in konfekcije, Ptuj; »Petovia«, živilska indu- strija, Ptuj; »Perutnina« Ptuj; Ptujska tiskarna, Ptuj. Kmetijstvo: Kmetijski kom- binat Ptuj*, KZ »Jože Lacko«, Ptuj; KZ »Haloze«, Ptuj; KZ Hajdina; KZ »Ptujsko polje«, Gorišnica; KZ »Dravko polje«, I Lovrenc; živinorejski veterinar- ski zavod Ptuj; Veterinarska postaja Ptuj; Vodna skupnost za melioracijo Pesniške doline, Ptuj. ' Po metodologiji družbenega pa.ua le v panogi kmetijstva obravnavan Kmetijski kombi- nat kot celota, torej so vključe- j ni tudi industrijski obrat Mle- karna, Gozdarski obrat in obrt- , na obrata Mizarstvo Ptuj ter Klavnica Kidričevo. Gradbeništvo: Gradbeno pod- jetje »Drava«, Ptuj; Obi-tno gradbeno podjetje »Gradnje«, Ptuj; Projektivni bn-o Ptuj. Promet: ^A3rolransportfl Ptuj. Trgovina: Trg. podi »Panonija«, Ptuj; Trg oodietje »Izbira«, Ptuj; Tre podjetje 'Merkur«, Ptuj; 1 rg podjetje »Les«, Ptuj; Mestna Tei sežene rezultate poslovanja go- spodarskih organizacij prikazu je po enotnih merili naslednje: Poslovni uspeh 1964 Celotni dohodek na delavca .^.136.000, noto produkt na de lavca 1.579,000; neto produkt na sproti angažiranim poslovnim sredstvom 30,2%, celotni doho- dek na 100 din oorabljenih sredstev i4,4.4ciin Pogoji gospodarjenja Angažirana poslovna sredstva na delavca 5,216.000; delovne priprave na delavca 3,098.000 dinarjev; razmerje med prem. davkom in NP 7,5 %; delež či- stega dohodka v neto produkt 66,6 %. Delitev \n število zaposlenih Delež bruto osebnih dohod- kov v čistem dohodku 79,9 %; izplačani osebni dohodki na de- lavca 41.609 din; čisti dohodek na delavca 1,053.000; skladi na delavca 212.000. Produktivnost, računana po doseganju neto produkta na delavca se je dvignila za 17 %, ekonomičnost se ni bistveno iz- boljšala, medtem ko se je teh- nična opremljenost dela pove- čala za 16.4%. Ustvarjeni družb, bruto pro- dukt znaša 48 milijard 867 mili- jonov din in presega v absolut- nem znesku predvidevanja druž- benega plana za leto 1964 za 8,5%, medtem ko predvidena stopnja rasti (]24,6> ni bila do- sežena. V družbenem sektorju gospodarstva je naslednja deli- tev celotnega dohodka: Indeks 1964 : 1963 Celotni dohodek 119,7 Narodni dohodek 119,1 Doh. gosp. organ. 121,0 Prispevek iz dohodka 65,3 Cisti dohodek 128,8 Prisp. iz čistega doh. 4,7 Del na osebne doh. 145,2 Prisp. v rez. sklad - obv. 335,8 : Prisp. v skupne rez. 84,8 I Ostanek za sklade 83.7 Narodni dohodek Narodni dohodek izkazuje za 0,6 ^''6 počasnejšo rast kot celot- ni dohodek zaradi zvečanja po- rabljenih sredstev zlasti v in- ' dustrij) Fkonomičnost poslova ! nja je torej slabša kot v letu ! 1963, V strukturi porabljenih j sredstev so se najbolj povečali stroški investicijskega vzdrže- vanja zaradi večje izrabljeno ! sti osnovnih sredstev in amor- tizacije. zaradi spremenjenih amortizacijskih stopenj in ak- , tiviranja osnovnih sredstev v 'zvezi z rekonstrukcijami in oo- , vogradnjami (TGA, TAP, Perut- inina) V strukturi delitve na- I rodnega dohodka se je zaradi ! spremenienih inl^trumentov de- lež gospodarskih organizacij j povečal na račun dohodkov zveze, I Dohodek gospodarskih organizacij Dohodek gospodarskih orga- nizacij se je povečal v večjem razmerju kot narodni dohodek, kar pnča, da se je udeležba poslovnih stroškov, ki jih obra- čunavajo gospodarske organiza- cije pred ugotovitvijo dohodka, zmanjšala v primerjavi s pred- hodnim letom. Med poslovnimi stroški so najmočneje zastopa- ne obresti poslovnega sklada, prometni davek in obresti kre- ditov. Relativno so se najbolj povečali stroški za izobraževa- nje, in sicer za 164 odstotkov. Kljub temu pa gospodarske or- gamizacije še vedno niso izko- ristile vseh možnosti in niso po- rabile vseh sredstev, ki so jim bila v te svrhe na razpolago. Visok odstotek porasta torej govori, kako malo sredstev so odmerila podjetja v prejšnjih letih za izobraževanje. V letu 1964 je bilo uporabljenih le 52,8 % dovoljenih sredstev: Sredstva za Izobraževanje Dovoljena sredstva za izobra- ževanje (2,5 % od bruto oseb- nih dohodkov) 195,200.000 din; odvedeno v okrajni sklad za šolstvo 20,100.000; odvedeno v obč. sklad za šolstvo 23,800.000; izobraževalna dejavnost podje- tij 59,100.000; skupaj uporablje- na sredstva za izobraževanje 103,000 000: neizkoriščena sred- stva 92,200.000 din. Čeprav je v povprečju doho- dek znatno večji kot prejšnje leto tovarni glinice in alumini- ja, obrat tanina Majšperk, -skla- dišče tobaka in »Pleskar« niso dosegli dohodka iz leta 1963. Prispevik iz dohodka Piispevek iz dohodka je pre- cej nižji kot v predhodnem le- tu zaradi oprostitev plačila te- ga prispevka pri barvni meta- lurgiji in industriji gradbenega materiala. Oprostitev plačila prispevka od dohodka se ugod- no odraža na čistem dohodku, ki je v povprečju za 28,8 % več- (Nadaljevanje na 2. strani) Prujska razglednica ''I! miHdmvtvil) delov iiiSi |»rigad v Ptiijjj se ho sčasoma spn,-- i!U'iiil v pnikiriii [irostor za kolesa in avtomobile Kadrovski problemi na rešetu občinsiiiii odborniliov Občutno pomanjkanfe visoko, viSJe In srednje šolanega kadra. Nekatere delovne organizacije niso Izdelale dolgoročnega pregle- da potreb strokovnjakov. Kako bo v bodofe s kadrovskimi vpra- šanji? Pomanjkanje strokovnega ka- dra je še vedno boleča točka v Dfl^em gospodarstvu In v drnž- benlh sluJbali. Osamosvojitev delovnih organizacij in njiliova odgovornost za kakovostno tn dovolj produktivno delo zaiifeva dolire strokovnjake in politično zrele upravljalce, ki se bodo stalno zavzemali za povečanje proizvodnje, za uvajanje novih telmoloških postopkov v proiz- vodnjo, za večji izvoz In za vse tislo. kar je naprednega in kar delovnemu človeku omogoča višji -itandard ter boljšo per- spektivo. Zlasti zadnji gospodar- ski ukrepi nas silijo, da si v ob- čini Ormož zagotovimo ljudi, ki Ijodo sposobni reševali gospo- darske težave, lo pa nI tako lahko. Kadrovskih vprašanj nI mr'' lešitl skozi noč, ampak \\h je treba sistematično reševati. To traja daljše obdohje In za Izobraževanje je treba vlagati precGjšnfa sredstva, V občini Ormož je v letošnjem letu po- treba po kadrih še vedno občut- na. Mnogo slstemizlranih deFov- nih mest zasedajo delavci z ne- nstrezno strokovno izobrazbo, kar negativno "pllva na kako- vost opravljenega dela. 7 družbenih službah )e bilo lani sisteraizlranih 29 delovnih mest z visokošolsko izobrazbo, nasedenih pa samo 20 z ustrezno izobrazbo. 79 delovnih mest Je sistemiziranih z višjo šolsko izo- jrazbo ustrezno zasedenih pa 14. 3 srednjo šolo bi potrebovali 166 judi in jih primanjkuje 40. Najbolj pereč problem je v Nravstvenem domu Ormož, kjer jrimanjkuje pet zdravnikov. Te- Ta bodo rešili v prihodnjem letu, zo bodo štipendisti končali Stn- Težave so tudi v Specialni bol- nišnici za pljučno tuberkulozo v Ormožu, kjer celotno breme bolnišnice leži na dveh zdravni- kih. Potrebe po zdravniškem osebju so mnogo večje. V bol- nišnici dela samo en zdravnik- •ipecialist Kadrovska vprašanja se sicer rešujejo, toda večkrat mnogo prepočasi. V delovnih organizacijah v občini je siste- miziranih 22 delovnih mest z vi- sokošolsko izobrazbo, zasedenih pa je samo 7. Potrebnih je 32 strokovnjakov z višjo šolo, od tega pa je zasedenih le 8 mest. Potret)ovali bi 119 srednješolskih kadrov, z ustrezno šolsko izo- brazbo Da je zasedenih 68 delov- nih mest. Resno stanje )e bilo v Kme- tijski zadrugi Ormož, kjer je manjkalo 5 visokošolanib ka- drov, od 11 višje šolanih in 14 srednješolanih. Podobno je tudi v tovarni »Jože Kerenčlč«, ki bi potrebovala več visoko in višje šolanih ter 19 strokovnjakov s srednjo šolo. Problematično je tudi stanje v gradbenem podjetju »Ograd«, Ijer nimajo diplomiranega inže- nirja, so brez višje šolanih, če- prav so s sistemizacijo mest predvideni. Glede reševanja ka- a ovskib problemov je treba omeniti, da so nekatere delov- ne organizacije v tem pogledu pokazale vse razumevanje. Mno. go delovnih organizacij v občini ocenjuje izobraževanje in šti- pendiranje strokovnjakov kot manj potrebno. Tako mišljenje je zgrešeno in ne vodi k na- predku delovne organizacije. V obrtništvu je težje izdelati točnejšo analizo potrebnih kva- lificiranih in visokokvalificira- nih kadrov. Kaže se velika po^ treba po uslnžnostnlh storitvah, predvsem v čevljarstva, kroja- štvu, potreba fe po zidarjih, ple- skarfib In mizarjih. Obrtne de> la*'nlce socialističnega sektorja so prekoračile prvotni namen s'<'oje dejavnosti. Iz asInSnostnih delovnih organizacl) so se raz- vile v podjetja In zanemarjajo usluge občanov. V drugem pol- letju lanskega leta se je v ob- čini povečalo število obrtnikov, kar so omogočili novi predpisi. Vlo7'>nih Je bile precej prošenj za izdajo obrtnega dovoljenja. Prijavljali so naslednje obrti: mizarsko, tesarsko, zidarsko In druge Na precejšnjo razširitev obrtništva Je vplivala ugodnej- ša davčna politika. Ob pričetka lanskega leta je bilo na območ- ji občine Ormož 105 zasebnih obrtnikov raznih strok, ob kon- cu leta pa 122. POTREBE PO STROKOVNJAKIH Delovne organizacije v občini Ormož pridobivajo potreben ka- der n- dva načina. Prvotnejši je šolanje izkušenih delavcev, ki so se izkazali z marljivostjo tn zavzemanjem na delovnem me- stu S štipendiranjem Jim delov- ne organizacije omogočijo do- polnilni študij na srednjih, viš- jih in visokih šolah. Drugi način se Je zlasf uveljavi) po ustano- vitvi občinskega sklada za šti- pendije. Takrat se je pričelo na- «^rlno In sistematično štipendira- nje mladine. Delovne organizacije se naha- jajr pred dilemo aH povečali število štipendistov ali zmanjša- ti višino štipendij? Štipendirale bi naj toliko strokovnjakov, ko- likor jih bo delovna organizacija potrebovala glede na perspek- tivni razvoj In razširitev proiz- vodnje. (Nadaljevanje na 2. strani) TE DNI PO SVETU Silne poplave v Srbiji, Bosni in Hrvatski in zadnje dni tudi v naši ožji domovini so pritegni- le našo javnost in vzbudile med njo iskreno sočustvovanje in voljo po združeni pomoči priza- detim. Tako so mednarodni do- godki upravičeno zavzeli mor- da manj vidno mesto v dnevnem tisku. USODNI »TRIKOTNIK« Seveda se komentatorji vsega sveta vračajo vedno znova na tako imenovani »vietnamski tri- kotnik«, na odnose ZSSR — ZDA, ZSSR — Kitajska in ZDA — Kitajska, posebno od dne, ko je ameriški gospodarstvenik Eaton — o tem smo na kratko poročali — presenetil in razbu- ril svet 2 izjavo, da je svet, so- deč po razgovorih s sovjetskim premierom Kosiginom in pred- sednikom vrhovnega sovjeta ZSSR Mikojanom, pravzaprav na pragu nove vojne. Američani vse bolj bombardi- rajo Severni Vietnam in napo- vedujejo prihode novih čet. Juž- novietnamsko področje, kjer Američani preizikušajo novo orožje »klasičnega tipa«, posta- ja vse hujše prizorišče nasilja in živahnejših napadov južno- vietnamskega osvobodilnega gi- banja. Kako dolgo bodo v Moskvi mirno gledali na ameriško bom- bardiranje neodvisnega sociali- stičnega Severnega Vietnama, se marsikdo vprašuje. V IMoskvi opozarjajo Johnsonovo vlado na težke posledice, kajti mera bo slednjič polna. Sovjetska voja- ška pomoč napadencu se že čuti posebno v protiletalski obrambi. Ali bodo kritike, naslovljene vse pogosteje na Johnsona v sami ameri.ški javnosti, dovolj močne, da .spremene vietnamski kurz, še preden ne bo prepozno? »Borbeno stališče ZDA je moč- no spodkopalo ameriško-sovjet- ski dvogovor, ki sta ga pričela Hruščov in pokojni Kennedy. Na drugi strani rastejo znotraj demokratske stranke liberalne sile, ki jih vodi bral pokojnega predsednika Robert Kennedy. Pri tem moramo upoštevati, da v Pekingu še vedno igrajo na protisovjetsko karto tudi glede Vietnama in da bi bili ra- di, če bi se sovjetska vlada za- res resno zapletla v spor z ZDA. Tako bi imeli »dokaz« več, da »pogajanja z imperialisti dejan- sko niso mogoča«. Človek ima celo vtis, da so v Pekingu omi- lili svojo protiameriško ost, da bi jo mogli naperiti proti SZ prav zaradi — ZDA ... ZAHODNI NEMCI IN ARABCI Obisk britanske kraljice v Za- hodni Nemčiji je načel vpraša- nje, ali se bosta Britanija in Za- hodna Nemčija zbližali in s tem nekako odgovorili predsedniku de Gaullu na »njegovo samovo- ljo« v odnosu do zaveznikov v Atlantskem paktu In še posebej do ZDA, Britanije in Zahodne Nemčije. V neodvisni francoski politiki, ki pa ne zanika solidar- nosti z zahodnimi zavezniki v določenih rečeh, je te dni govo- ril predsednik de Gaulle tudi na svoji poti po zahodnih fran- coskih pokrajinah. Pri tem "i ni motilo dejstvo, da so skušali njegovi nasprotniki — oasovci izvesti atentat nanj. Zanimivi so tudi vidiki o od- nosih Bonna do arabskih dežel potem, ko je le-ta objavil sko- rajšnjo uvedbo diplomatskih stikov z Izraelom. Arabski svet, ki se je te dni — razen Tunizi- je — sestal v I^airu na najvišji ravni, je morda obrzdal prena- peteže, toda vse kaže, da bodo arabske dežele v primeru, da Nemčija uresniči svoje grožnje, povsem prekinile diplomatske stike in še uvedle določene go- spodarske sankcije. Bližnji vzhod je torej v ozračju priča- kovanj, kako bo Nemčija poma- gala Izraelu. Ali bo Erhardova pot v ZDA spremenila bonnske načrte, je seveda vprašanje. Na arabskih tleh izvira mnogo nafte za ameriške potrošnike.«* stran 2 »T E D NI Kc — petek, 4. junija 196? Stran 2 AH bodo zahteve gradbenikov upoštevane? Pomanjkanje betonskega železa. — Zaka| je treba plačevati cement vnaprej? — Kaj bo s stanovanjskim skladom? — Kako bomo usmerjali gradbeno dejavnost iia območju občin? — Nelo- jalno konkurenco je treba odpraviti. — Urejeno Izobraževanje. Pred kratkim ]e bil v Ormožu bazenski sestanek gradbene ope- rative Pomurja. katerega so se udeležili predstavniki gradbenih podjetij Murska Sobota, Lenda- va, Ljutomer in Roltincij navzoči pa so tiili tudi predstavniki grad- bene dejavnosti iz občine Ormož. Na sestanku so se navzoči in- formirali o aklualnih vprašanjih Iz gradbeništva, pregledali so investicijsko izgradnjo za letoš- nje leto in ocenili so gradbena podjetja glede angažiranosti v gradnjah. Ob pričetku so navzoči pre- gledali sklepe zadnjega posve- tovanja, ki je bilo v Murski So- boti. Prejšnjega sestanka sta se udeležila predstavnika Biroja za gradbeništvo SRS Bogdan MelU har in Drago Sopčič; tajnik go- spodarske zbornice SRS inž. Me- gušar; direktor šolskega gradbe- nega centra Maribor Inž. Smre- kar in drugi. živahna In plodna diskusija Je na sestanku omogočila, da so bila nakazana številna nerešena vprašanja, rešili so nekatere probleme in nakazali smer na- daljnjega dela v gradbeništvu. Med ostalim so navzoči iznašali nekatera širša vprašanja, ki se nanašajo na nove gospodarske ukrepe v gradbeništvu. Na dnev- nem redu je bilo tudi vprašanje izobraževanja strokovnih kadrov. Glede stanovanjske izgradnje V letu 1965 so navzoči sklenili, da bi naj gospodarska zbornica SRS pospešila reševanje vlog za stalna obratna sredstva za gra- ditelje stanovanj. S tem bi bilo omogočeno tistim gradbenim podjetjem, ki gradijo stanovanja za zasebnike, da bi dosegla le- tošnji plan. Gradnja stanovanj za trg se financira iz sredstev stanovanjskega sklada in iz bančnih kreditov. V letošnjem prvem trimesečnem obdobju je v SRS zgrajenih 112 stanovanj manj kot v istem obdobju lani. Kaže, da je stanovanjska izgrad- nja manjša, na drugi strani pa naraščajo potreb^ po stanova- njih. Stanovanjska stiska je v vseh naprednih državah sveta. Pri nas pospešeno razvijamo gospo- darstvo In življenjski standard občanov, zato nI mogoče zane- marjati stanovanjske Izgradnje. Na sestanku je obveljalo mnenje, da bl naj v primeru ukinitve stanovanjskega sklada gradbena podjetja poskrbela, da bt na svojem območju z zainte- resiranimi delovnimi organlza* cijami za gradnjo stanovanj In občinskimi skupščinami formirali skupen stanovanjski sklad. Ta bo omogočil, da bo stanovanjska izgradnja dalje nemoteno pote- kala. Nadalje so na sestanku ugotovili, da občinske komunal- ne banke zaradi pomanjkanja sredstev nimajo kreditov zA gradnjo stanovanj za trg. Priporočili so gradbenim pod- jetjem, naj vložijo zahteve, da banke odpro devizne račune, prek katerih bodo lahko naši državljani na delu v Inozemstvu plačevali gradbene usluge In storitve v tuji valuti. To Je za gradbeništvo, predvsem v ob- mejne pasu, precejšnjega pome- na. Gradbena podjetja bi na ta nači dobila potrebne devize, za- interesirani pa bi na ta način lahko kupili primerna stanova- nja, hiše, gradbeni material in plačali gradbene storitve in uslu- ge. Glede aktualnih vprašanj gradbeništva so menili, da bi naj gradbena podjetja dosledno spo- štovala predpise o zavarovanju investicijskih objektov. Iz raz- prave je bilo moč povzeti, da je letošnja angažiranost gradbenih podjetij precejšnja. V letošnjem prvem štirimesečnem obdobju so investicije napram istemu ob- dobju lani porasle v treh obči- nah, v dveh občinah pa so manjše. - Gradbena in obrtniška dela so bila Izvršena v letošnjem prvem štlrimesečnem obdobju po na- slednji tabeli: v milijonih •r; >0 (J) ►O (T) tO -o "o 2 2^ Murska Sobota 77 163 47 Radgona 16 106 15 Lendava 30 27 111 Ormož »Ograd« 34 32 106 Ljutomer 40 33 121 Tabela kaže, da je letošnja In- vesticijska Izgradnja na območ- ju dveh občin v precejšnjem upadanju. Razumljivo, da je treba kljub novim gospodarskim ukrepom nedograjene zgradbe dograditi In tako omogočiti, da gradnja ne bo ostala na pol poti. Ob teh pogojih je trebi na novo Investirati predvsem z lastnimi sredstvi in v okviru svojih moi- nostl. Poleg restrlkclj sredstev se pojavlja težava v gradbeni de- javnosti tudi v nabavi betonske- ga železa In nekaterega ostalega gradbenega materiala. Edina fe- lezarna, ki izdeluje betonsko že- lezo. Zenica, je letoinji proiz- vodni plan zmanjSala za 300 ti- soč ton. Gradbeniki so na sestanku tu- di kritično ocenili plačevanje cementa vnaprej. Tako finančno poslovanje dela gradbenim pod- jetjem težave, saj morajo plačati cemen trideset dni prej, kot ga prejmejo. Glede izobraževanja v gradbe- ni dejavnosti so obvladala mne- nja, na osnovi katerih Je bilo zavzeto stališče, da bodo kljub kritičnemu stanju v gradbeništvu gradbena podjetja poskrbela za strokovno Izobraževanje potreb- nega kadra In za Izobraževanje delavcev na delovnem mestu. Sklenili so, da bi vsako grad- beno podjetje dajalo v sklad za potrebe šolstva 2,5 */• od bruto osebnih dohodkov zaposlenih. To bo omogočilo, da bodo pod- jetja Imela ustrezna sredstva za Izobraževanje In strokovno iz- popolnjevanje zaposlenih. Na sestanku so govorili tudi o nelojalni konkurenci v grad- beništvu. Dejali so, da taka kon- kurenca škodljivo vpliva na na- daljnji razvoj gradbene dejav- nosti. Predstavniki . gradbenih podjetij so sklenili, da si bodo posojali manjkajočo mehanizaci- jo in po potrebi gradbeno opre- mo. Delovni kolektiv na delovišfn ob Zagrebški cesti v Ptuju. [ gradi klavnico za perutnino, Poinn^a si z novim žerjavom. |. mu olajša transport materiala „SUDES" SREDIŠČE Zgradbe opuščenega miina v Središču preurejene v donosen obrat Obrat zdravilnih zelišč »Surovlne-destllacIJa« (»SUDES«! v Središču je uredil predelovalnlco in sušilnico. Kolektiv si vse- stransko prizadeva povečati bruto proizvod. Zapuščen bivši Zadravčev mlin v Središču je dobil letos novo podobo. Lani ga je prevzelo v u-ravljanje podjetje »Droga« iz Portoroža in ustanovilo v njem obrat »Sudes« (»Surovine-desti- lacija«). Najprej so uredili pro- store in jih usposobili za odkup zdravilnih zelišč in za predelavo gob in gozdnih sadežev. Preure- janje prostorov je zahtevalo precejšnje Investicije in priza- devnost kolektiva. Najprej so pričeli s preurejevanjem bivših hlevov. Te in druge prostore so preuredili za potrebe nadaljnje- ga razvoja. Iz starega mlina so napravili skladiščne prostore in del teh bo služilo za predelavo zdravilnih zelišč, za rezanje, ba_ liranje in za končno pripravo za tržišče. Strojnico mlina so preu- redili v pripravni prostor za pre- delavo sadja in zelenjave, po- možni skladišči pa v primeren prostor in vanj postavili dve tunelski sušilnici tipa »Ger«. Zmogljivost vsake' sušilnice je 10 ton sadja ali zelenjave v enem dnevu. Obe bosta popol- noma zadostovali za potrebe obrata In bo z njimi mogoče su- šiti tudi nekatere ostale kmetij- ske pridelke. V sodobni prehrani človeka ima sušeno sadje veliko važnost. S pravilnim sušenjem ostanejo v njem vitamini in hranljive snovi, ki so za zdravje človeka neobhodno potrebne. Adaptirali in uredili so nasled- nje prostore: oddelek za prede- lavo gob, oddelek za predelavo zdravilnih zelišč, v posebne za- to urejene prostore so postavili dve sušilnici za sušenje zdravil- nih zelišč, žitaric, nekaterih plo. dov in gozdnih sadežev. V ne- posredni bližini tega obrata je rezalni stroj in hidravlična stis- kalnica za baliranje In za ostalo pripravo blaga za tržišče. Kom- binirani rezalni stroj služi za re- zanje zdravilnih zplišč in gozd- nih sadežev. Poleg tega. da stroj zJravIlna zelišča reže. Jih tudi čisti na posebnih pripravah. To Je v predelavi zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev velikega po- mena, saj oboje del opravi Isto- časno. V predelovalnlcl Imajo še ostale stroje, k* so potrebni za tovrstno predelavo In pakiranje. »Droga« Portorož Ima svoje obrate in odkupne postaje skoraj po vsej domovini. Obrati so: »Soline« Portorož. »Začimba« Portorož, obrat »Sudes«, Gradi- šče pri Kozini, »Jelka« Vrhnika, efudes« Središče ob Dravi, obrat Bačka Palanka. Odkupne postaje In predstav- ništva pa so v: Novem mestu, Ljuhliani. Središču, Zagrebu, Sen ju, Sarajevu, Beogradu, Skopju in Titogradu. Te odkupne postaje zalagajo svoje obrate s potebnimi surovinami. TI pa te predelajo do končnih Izdelkov In Jih lepo pakiralo v pollvinllne vrečke ali kartonske škatlice In jih prodajajo na domačem In tujem tržišču. Obrat v Središču Je namenjen predelavi gob In gozdnih sade- žev ter predelavi zdravilnih ze- lišč, sušilnice pa za sušenje sadja In zelenjave. Čeprav je Investiranih v obra- tu za preurejanje prostorov in nabavo ustreznih strojev več deset milijonov dinarjev, bl ra- bili še vedno približno 20 mili- jonov dinarjev za nakup manj- kajorih strojev. Ti bodo potrebni pri dokončni ureditvi predelo- valnega obrata. Za dosedanji obseg dela bo mehanizacija za- doščala glede na perspektivni razvoj obrata pa Je bo premalo. O: ra* ima lepe perspektive In Je pričakovati, da bo v prihodniem obdobju število zaposlenih znat- no povečano. Po planu obrata bo znašala bruto realizacija letos 800 milijonov dinarjev. Pri taki realizaciji bo 80 redno In 70 ob- časno zaposlenih delavcev. Se- zonski delavci bodo zaposleni približno 6 mesecev. To delovno silo bodo potrebovali za pripra- vo in čiščenje surovin. Obrat zaposluje sedaj 28 delavcev in v času sezone Jih bo dodatno zaposlil 50. Kolektiv odkupne postaje Sre- dišče ima težave v tem, da mu ne uspe organizirati nabiranja zdravilnih zelišč in gozdnih sa- dežev v okolici obrata. Zato ku- puje zdravilna zelišča in gobe iz območja Podravine, Koroške, Prekmurja, Zagorja in še iz ne- katerih krajev Hrvatske. Obrat odkupuje okrog 450 zdravilnih zelišč, gozdnih sade- žev, sadja, raznih plodov, zdra- vilnih cvetov In drugo. To kupu- jejo od kmetijskih zadrug, letos bo odkupil približno 20.00^ ton zdravilnih zelišč in gozdnih sa- dežev. Obrat Ima pet avtomobi- lov. Kolektiv obrata si vsestransko prizadeva povečati bruto proiz- vod in urediti poslovne prosto- re. V tem pogledu so mnogo na- redili, vendar kolektiv še čakajo precejšnje naloge. Razmeroma hitra rast aktivnosti v letu 1964 (Nadaljevanle s 1. strani) ji kot leta 1963. Znatno nad povprečjem so panoge promet trgovina in kmetijstvo, od pod jetij pa je na prvem mestt; »Perutnina« s 127,0 % poveča njem čistega dotiodka, ki je re zultat močne razširitve .proiz vodnic na perutninski farmi. Pod povprečno stopnjo povečanja čisteče dohodka Pod povprečno stopnjo pove čanja čistega doiiodka so pano ge obrt. industrija in gostin stvo. V bbrti izkazuje nižji čisti doliodek kot v letu 1963 pod jetje »Pleskar«, v industriji obrat tanina Majšperk, medtem ko so vsa tri gostinska podjet- ja sicer presegla čisti doiiodek 17 leta 1963. vendar v manjši meri. Delitev čistega doiiodka v go- spodarstvu je bila naslednja: v milij. din 1964 Cisti dohodek 9.886 Prisp. od čistega doh. 13 Osebni doiiodki 7.807 Prisp. v rezervni sklad — obv. 498 Skupne rezerve 91 Ostanek za sklade 1.478 Delitev dohodku Delitev CD po panogali in področjih ter po posameznili gospodarskih organizacijah Je zelo različna, na splošno pa so skladi okrnjeni v korist oseb- nih dohodkov zaradi preko- mernega povečevanja slednjih, ki je v pretežnem delu šlo na račun zvišanja življenjskih stro- škov in odpravljanja osebnih dohodkov izpod 25.000 din. S tem je bila močno poudarjena ahmentacijska vloga osebnih dohodkov, zanemarjeno pa na- čelo delitve po delu. Delitev dohodku in pravilniki Pri delitvi dohodka podjetja niso upoštevala svojih pravilni- kov, saj so ob mnogo manjšem povečanju proizvodnje poveča- la osebne dohodke v povprečju na 45,2 %. Tako predvidevanja družbenega piana, da i^odo 2'> spodarske organizacije zaradi spremenjenih instrumentov de- litve močneje povečevale skla- de kot osebne dohodke, niso bila realizirana. Iz tabele de- litve čistega dohodka je razvid- no, da so sredstva za razširjeno reprodukcijo v absolutnem zne- sku in po procentu v strukturi manjša kot lani. Osebni dohodki in skladi Razmerje med osebnimi do- hodki m skladi je 84,1 : 15.9, mciltem ko je bilo to razmerje lam 75,3 : 24,7. Ce izločimo vpliv tovarne giinice in alumi- nija, ki je v delitvi čisteča dtv hodka zek; poslabšala razmerje med osebnimi dohodki in skla di v škodo slednjih in sicer odi 51.4 : 48,6 v letu 1963 na 82,2 : 17,8 v letu 1964, dobimo bol]šo sliko, m sicer 102,6% povečanje sredstev za razširjeno reproduk- cijo Kljub visokemu odstotku povečanja pa stanje sredstev m zadovoljivo, če upoštevamo anuitete, ki znašajo skupaj 950 miliionov, ■ okrog 1^ "b ob- vezno vračanje za potrebe re- publike in nujno povečanje obratnih sredstev, ki ga zahte- vajo predpisi v zvezi s kreditno politiko in narekujejo smotri za resnično stabilizacijo gospo- darstva Likvidnost podjetja le hila znatno zmanjšana tudi la radi visokeeči stanja dolžnikov, ki je oviralo redno plačevanje abveznosti do dobaviteljev in družbe. Zamude plačil so \ vzročile nemajhne dodatne sti ške v obliki zamudnih obre: in sodnih stroškov. ! Sredstva in žiro računi Pomanjkanje sredstev na ži računih je bilo v preteklem tu posebno akutno pri Tov; ni avtoopreme in »Pleskarji v manjši meri tudi pri »El« trokovinarju«. Podjetje Avl oprema se je znašlo v hudih i žavah že zaradi tega, ker p povečanju kapacitet ni istoča no zagotavljalo ustreznih obra nih sredstev, kar je pogoj vs kršne razširjene reprodukcij Finančno situacijo dovoli ili strira podatek, da je pocijetj prejelo lani 255 sodnih sklepo in je bil žiro račun blokira 230 dni v letu. Poleg objeklii nih razlogov so na tako posk vanje vplivali subjektivni čiij telji, ki jih odkrivajo pregle službe družbenega kniigov( stva. Glede na to. da se pos vanje tudi v letošnjem letu popravilo, bo potrebno, da S za finance in svet za gospod stvo po izvršenih pregledih analizah o poslovanju tega pO jetja podrobneje razpravljat Počasno plačevanje situad je povzročilo, da le podjet »Pleskar« prav tako neredno z zamudo poravnavalo svoj obveznosti in plačevalo zamui ne obresti. Kontrola in pomanjkljivosti Služba družbenega knjigovod stva je ugotovila še druge po manjkljivosti v poslovanit uporabnikov družbenega pr« moženja. Tako je bila ugotov Ijena nepravilna uporaba sred stav skupne porabe in pomanj kljiva dokumentacija izdatkof za reprezentanco. Popisne ko misije se niso ravnale po dolo čilih in navodilih o popisih m ni so dosledno ugotavljale dejan skega stanja z merjenjem, štel jem in tehtanjem. V treh pri merih je bilo ugotovljeno, (l< so bili pri popisu surovin ii materiala v popisne pole vnest ni podatki iz skladiščne karte teke oziroma knjigovodstva l^f naknadnem dejanskem popi"!^ po nalogu inšpektoria so bil' ugotovilene znatne razlike te' so inventurne komisije bile pi^ javi jene javnemu tožilstvu Tal^ primer je bil v podjetju Pekar ne-mlini. Olani popisnih komisij so pf* svečali premalo pozornosti tu di obveznostim in terjatvam so zanemarili kontrolo potril' tve saldov s strani upnikov i" dolžnikov. Z eksternimi pregledi zakljuf nih računov, ki zajemajo vsak" leto nekaj gospodarskih or^^ nizacij zavodov šol m skladov se podrobno kf^ntrolira po^I'^ vanje in obračune delovnih Igani/acn Lani so bili opravil^ j ni eksterni pregledi 11 anspo darskih organizacij, dveh 7^^^ dov. treh šol treh skladov te' komunalne banke in zavoda socialno zavarovanie Skoro 0^ j vseh pregledanih zaključnih f^' čunih za leto 1963 j^ pnšio -I" sprememb v ugotavlianiu '"^ delitvi dohodka Podobno lat^ ko pričakujemo tudi v leto^ njem letu. Industrijske gospodarske 9^ ganizacije so po zaključnih čunih za leto 1964 ustvari" skupno 26 milijard 97 miUI''' nov bruto produkta kar je 5' odst. vsega celotnega dohodK^ 'jbčine Primenano na leto l'^^ pomem to 23,1 novečanje. (Daije prinoanji^' KADROVSKI PROBLEMI NA REŠETU OBČINSKIH ODBORNIKOV (Nadaljevanje s 1. strani) Dosedanja praksa je pokazala, da nekatere delovne organizacije ne skrbijo dovolj za svoje Štipendi- ste in da je premajhna povezava med delovnimi organizacijami m štipendisU. Štipendije naj bodo take, da bodo štipendiste vezale in da bo po šolanju moč upravičeno zahtevati od strokovnjakov vso po- žrtvovalnost. Povprečna štipendija visokošolcev je 19 tisoč, viSješolcev 14,800 in srednješolcev 9.800 di- narjev. To so povprečne štipendi- je, ki jih dajejo družbene služl>e, ki se bistveno ne razlikujejo od višine štipendij gospodarsiiih or- ganizacij. ReSevanje kadrovskih proble- mov pa se srečuje z ostalimi te- žavami. Strokovnjaku je treba nu- diti stanovanje, kar pa je večkrat poseben problem. V občini pred- videvajo letos na novo zaposliti 20 učiteljev. Pri tem pa bo nasto- pila težava s stanovanji, saj šole teh nimajo. Eden Izmed bistvenih vzrokov, ki vplivajo na stalnost kadra, so osebni dohodki. V druž- benih službah so bili osebni donod- kl po analizi konec leta 1964 znatno nižji kot v gospodarskih organi- 7.acijah. Razlika je bila tudi v družbenih službah v občini in med sosednimi občinami. To je povzro- čalo, da so nekateri odhajali v go- >podarsko in industrijsko razvitej- še centre Poleg nizkih osebnih dohodkih so čestl vzroki težki de- lovni pogoji in drugo. Komisija za štipendije je 'ansko jesen poostrila nadzor nad uspehi Štipendistov. Komisija vodi evi- denco uspehov dijakov in študen- tov. S štipendisti je bilo več raz- govorov, na katerih so se štipen- ditorji in Štipendisti pogovorili o težavami slušateljev in dijakov ter n njihovi zaposlitvu po konJanerfi žolanju. Tistim prizadevnim in marljivim slušateljem in dijakom, ki so se srečevali z gmotnim finančnim stanje pri šolanju, je komisija zvišala štipendije in jim je tako omogočila nemoten študij. Lani je komisija za štipendije sklenila, da se prenese štipendiste učiteljišča in pedagoške akademije na osnov- ne šole. DR 10. JTTN1.IA BO SEJA OBČIN- SKE SKUPŠČINE ORMOŽ Za Četrtek, 10. .1unl.1a 1.1 Je predsednik Občinske skupščine Ormož Franc Novak sklical sejo skupščine. Oba zbora bosta prvo zasedala skupno, nato pa ločeno. Odborniki bodo na seji razprav- ljali o poročilu o analizi oseb- nih dohodkov in o poročilu o dela komisije za štipendije ter o kadrovskih problemih v obči- ni. Za sejo so sveti in komisije skupščine pripravile nekaj pred- logov, na ločeni seji pa bodo odborniki obravnavali predlog sveta za družbeni plan in fi- nance. Odbornikom, republiškim in zveznim poslancem ter ostalim povabljenim Je bilo razposlano skrbno pripravl.ieno gradivo za sejo Tudi 1 ročno obdelavo se dci vinogrod skrbno obdcBl^ti Prebivalci HaJoz ;n Slovenskih goric imajo polne roke dela Kmalu bodo končali ?. drugo kopjo v vinogradih in se .le že pri- čela košnja sena. Tudi t ročno obdelavo je moč vinograde skrb- no obdelati Pri tem pa nastajajo seveda višji proizvodni stro- ški, kat v tistih vinogradih, k.ier je možna strojna obdelava. Na- predni kmetovalci so že spoznali prednost sodobnih vinogradov kjer ie mogočp Mporabljati mehanizacijo in kjer so večji in kako- vostnejši prideiki, DS stran 3 »TEDNIK« — petek, 4. junija 1965 Stran 3 4. iunii - dan krvodajalcev Leta 1953 je sprožil jugoslo- vanslci Rdeči križ skupaj z zdravstvenimi ustanovami akci- jo za prostovoljno krvodajalstva. Ta akcija je' obrodila do danes neprecenljive uspehe. Prav je, da se ozremo ob tem napredku, ki pomeni za naše zdravstvo in organizacijo Rdeče- ga križa velik uspeh, na to svoj- stveno službo. V njej ne vidimo samo vloženih gmotnih sredstev, ampak še nekaj več, vidimo mo- ralno silo človeka, darovalca kr- vi, brez katerega ne bi mogla delovati transfuzijska služba. Ta moralna pripravljenost, ta odnos do sočloveka, ki mu je potrebno pomagati, je tisto, kar daje vse- bino tej dejavnosti. Tudi v naši občini smo doseg- li v krvodajalstvu vidne uspehe. Občinski odbor Rdečega križa Ptuj je zbral v 1964. letu za po- trebe ptujske transfuzijske po- staje 2146 krvodajalcev, ki so darovali skupno 656.280 kubičnih centimetrov krvi. Ko proslavljamo 4. junija dan krvodajalcev, je prav, da spre- govorijo večkratni prostovoljni darovalci krvi. Ob obisku Antona KUHARJA, zaposlenega v Tovarni glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidri- čevo, je ta na vprašanje, kako je organiziran o l^rvodajalstvo v Kidričevem, tako odgovoril: ►>KrvodajaIstvo je v naši kra- jevni organizaciji zelo uspešno; lahko rečem, da posvečamo tej dejavnosti največ skrbi. V Kidri- čevem je bilo organiz. krvoda- jalstvo že 1954. leta. Naši krvo- dajalci dajejo kri vsake tri me- sece, to je-4-krat na leto in ved- no sodeluje pri tej akciji 50 do 150 prostovoljnih krvodajalcev. Med njimi je že mnogo takih, ki že imajo značke in to ne samo bronaste, temveč celo srebrne in zlate. So pa tudi takšni, ki so dali neštetokrat kri. Na primer krvodajalec Ivan Meznarič je da- roval kri že 66-krat.«< Sliši se, da ste tudi sami akti- ,ven krvodajalec. Kaj bi nam lah- ko o tem povedali? ►>Bo res, da sem aktiven krvo- dajalec, saj sem daroval kri že 23-krat. Poleg ostalih značk imam tudi zlato, prejel pa sem tudi diplomo.« Kaj bi povedali še bralceni »Tednika«? ] »V imenu vseh krvodajalcev it Kidričevega moram reči, da j« dajanje krvi najplemenitejše de-^ Janje, najdragocenejša pomoj človeka sočloveku. Vsi zdravi občani naj se pridružijo krvo^ dajalcem in naj sodelujejo v najJ humanejših in najbolj človekom ljubnih akcijah v pomoč sočlo^ veku. Vsem krvodajalcem v ob^ čini Ptuj iskreno čestitam oll dnevu krvodajalcev, ki ga danel praznujemo. Fefka JERENKO, stara 20 let, se je pridružila krvodajalcem že 1962. leta in je darovala kri že 6-krat. Je tudi doma zelo pridna] pri delu pomaga staršem, ki ima«) jo kar lepo posestvo. j Ob obisku me je vljudno spre-i jela. Najprej sem jo povprašal^ kako to, da se je odločila za da* rovanje krvi? | »Res je, da sem prišla mlada med krvodajalce. Ko sem zve^ dela za krvodajalstvo, sem sd odločila za pomoč bolnim s svo« jo krvjo. V začetku sem se balai toda zdaj sem se že kar navadili in komaj čakam na sledečo krvaj dajalsko akcijo. V lanskem let« se je pridružilo krvodajalkanl več mojih kolegic. Vse so po od^ vzemu krvi dobro počutimo in vabimo vse ostale mladince in mladinke, naj se udeležujejo krvodajalskih akcij.-« Fefka. v katerih organizacijah še sodelujete? j »Sem članica mladinske orga- nizacije in tudi Rdečega križa^ Ker sem doma precej zaposlena^ nimam mnogo časa, vendar pa najdem kljub temu še nekaj ui za delo v aktivu.« J Kako ste zadovoljni z omaricd prve pomoči, ki jo imate v vaši vasi? »Z opremo omarice prve po- moči nisem zadovoljna, ker je pomanjkljivo opremljena. Teža- ve so zaradi pomanjkanja tU nančnih sredstev. Upam, da s| bo to stanje v kratkem izbolj- šalo, saj je naša krajevna orga- nizacija RK Hajdina zelo aktiv^ na.« I Končali ste tečaj prve pomo-^ či in kuharski tečaj, ki ga je or-^ ganizirala krajevna organizacija RK Hajdina v letošnjem letu^ Kako vam koristi sedaj to zna^ nje? 1 »Znanje, ki sem si ga prido-j bila na obeh tečajih, mi zelo ko-i risti v vsakdanjem življenju, še posebej pa kuhanje. To je za vsako mlado gospodinjo nepre- cenljive vrednosti. Tudi znanje q prvi pomoči mi bo zelo koristi- lo.« Ivan RUBIN, star 55 let, usluž« benec PTT Ptuj, je že 14-kraJ daroval kri. Ste radi postali krvodajalec? »Krvodajalcem sem se pridru- žil zato, ker čutim, da imam to- liko krvi, da je lahko dam ne- kaj sočloveku, ki mu je tudi po- trebna.« Kako dolgo ste že krvodaja- lec? »To sem že od 1958. leta dalje in darujem kri vsako leto in to dva do trikrat.« Kako se počutite po odvzemih? "Po vsakem odvzemu se dobro počutim. Lahko trdim, da se ml je kri celo izboljšala. Prav bi bi- lo, da bi se sleherni zdrav držav- Ijal odzval krvodajalskim akci- jam in to vsaj enkrat letno. Za to pozornost bi jim bili bolniki zelo hvaležni. Vsakdo bi se naj zavedal, da lahko tudi njemu da- rovana kri reši življenje. Kri bom daroval, dokler mi bo moje zdravstveno stanje to dopušča- lo.« Lizika VAMBERGER, gospodi- nja iz Rogoznice, je povedala ne- kaj o delu organizacije RK Ro- goznica. Krajevna organizacija RK v Rogoznici šteje 195 članov in članic. Pri svojem delu dosega lepe uspehe in to predvsem pri zbiranju prostovoljnih krvoda- jalcev ter ob zbiranju pomoči po elementarnih nesrečah. Tem ak- cijam so se odzvali ljudje v le- pem številu. Na našem območju so poskrbeli tudi za socialno ogrožene občane.« Kako sodeluje krajevna orga- nizacija Rogoznica z ostalimi množičnimi organizacijami? »Organizacija RK Rogoznica sodeluje z vsemi množičnimi or- ganizacijami, zlasti še s SZDL. Na sejah, ki jih sklicuje naša organizacija, prisostvujejo tudi člani drur'!i organizacij.« Znano je, da ste zelo prizadev- na krvodajalka. Kaj bi lahko po- vedali o vaših krvodajalcih? »Kri sem darovala že 12-krat. Pomagam zbirati krvodajalce. Konrad Vela, predsednik krvo- dajalske službe, ki je zelo pri- zadeven, sam ne more vsega de- la. Vsak zdrav človek bi lahko daroval vsaj enkrat na leto svo- jo kri. Tako bi mnogo doprine- sel k izboljšanju zdravstvenega stanja naših bolnikov.« In ob koncu sem zaprosil za kratek razgovor še Valterja KO- LARICA, zaposlenega v TGA Kidričevo, ki je pri občinskem odboru RK Ptuj predsednik kr- vodajalske komisije. Kako dolgo ste že predsednik krvodajalske komisije pri občin- skem odboru RK Ptuj? »Predsednik krvodajalske ko- misije sem že šesto leto. Med tem sem bil pet let predsednik krajevne organizacije RK v Ki- dričevem. S kakšnimi problemi se sreču- jete pri zbiranju krvodajalcev? «Pri zbiranju krvodajalcev se srečujemo z raznimi problemi. Težave nastajajo pri dobivanju novih krvodajalcev in to pred- vsem v mestu samem, kjer bi moral pretežen del prebivalstva razumeti, kakšnega pomena je ta humana akcija. Prav bi bilo, da bi se zbralo v vsakem podjetju in ustanovi od časa do časa vsaj nekaj krvodajalcev, ki bi lahko pomagali s krvjo svojim sodelav- cem, ko se ponesrečijo pri delu ali kje drugje. Vabim vse, ki še niso krvodajalci, naj postanejo to v kratkem.« Ste tudi krvodajalec? Koliko- krat ste že darovali kri? »Sem tudi krvodajalec; kri se daroval 14-krat. S tem hočem reči, da nisem samo organizator, ampak da sem tudi sam aktiven, ker sem ponosen, da sem lahko s svojo krvjo že marsikomu re- šil življenje. Tudi meni le lah- ko zgodi, da bom potreboval od koga drugega kri. Pri zdravih ne bi smelo biti nobenega premiš- Ijanja in oklevanja pri vpisova- nju med krvodajalce. Kot predsednik Občinskega od- bora Rdečega križa Ptuj iskreno čestitam ob 4. juniju — prazni- ku krvodajalcev vsem krvoda- jalcem na našem območju z že- ljo, da bi ostali še naprej tako prizadevni. Vse spoštovane bral- ce »Tednika« vabim, naj se pri- družijo krvodajalcem.« Franc Golob Bolnišnica v Ptuju s transfuzijsko postajo. SPostali smo člani ladinske organizacije Pionirska in mladinska orga- nizacija osnovne šole »Franca Osojnika« sta imeli 24. maja proslavo, na kateri sta počastili rojstni dan maršala Tita. Ob tej priliki so bili sprejeti v mla- dinsko organizacijo novi člani. Zbrali smo se v avli šole, ki je bila ob tej priliki premajhna za vse. Izveden je bil pester program; mlajši pevski zbor je zapel štiri pesmi. Najbolj nam je bila všeč pesem o balončku. Po govoru mladinke iz 8. raz- reda sta nam predsednik občin- skega komiteja ZMS in pred- sednik aktiva izročila izkaznice ter čestitala. Ob tej priliki smo tudi predsedniku pionirskega odreda izročili pionirske simbo- le. Bili smo veseli in ponosni, saj smo postali člani nove or- ganizacije, katere preteklost nam je dobro, znana. V nadaljevanju programa so učenci četrtih razredov dekla- mirali pesem »Pregnanci«; pri- srčno in doživeto so jo pove- dali. Folklorna skupina je za- plesala pet kol. Presenečeni smo bili nad znanjem, ki so si ga v tako kratkem času prido- bili. Za vztrajno delo in priza- devanje zaslužijo člani folklor- ne skupine vso pohvalo. Nato so prišli na vrsto naši mladi muzikantje in pevci. Za- igrali in zapeli so nekaj narod- nih in poskočnih pesmi. Mla- dinski pevski zbor je ob koncu zapel tri pesmi. Zapeli smo le- po, vendar bi lahko lepše. Po končani proslavi smo ime- li člani mladinske organizacije zabavo. Naplesali smo se in na- smejali, tako da nam je čas kar prehitro potekel. Razpoloženi m polni vtisov, ki smo jih od- nesli s te proslave smo se razšli, zavedajoč se novih na- log. Marin-Lelič, njiladinki osn. š. »F. Osojnika« 13. junija bo v Ormožu velika gasilska vaja v okviru 20-letnice osvobodi- tve bo priredilo gasilsko društvo prmož v nedeljo, 13. junija, ve- liko gasilsko vajo v Ormožu. Na ^ a.ii bodo sodelovali gasilci iz so- ^''dnjih štirih občin. Gasilska Pfireditcv je manifestativnega Pomena, saj bodo na njej na- stopali gasilci iz Ljutomera, Va- •^aždina, Ptuja in Cakovca. Ga- silska vaja je v okviru medob- *^inskega sodelovanja med sosed- J?i»ni občinami. Kot menijo v 'Ormožu, bodo v bodoče sodelo- vanje med gasilskimi društvi iz sosednjih občin še razširili in Poglobili. MARLJIV PIONIRSKI ODRED »STANE PETROVIČ« NA HAJDINI Pionirski odred STANE PE- TROVIČ na osnovni šoli v Haj- dini je eden izmed najdelavnej- ših v občini. Na šoli delujejo množične šolske organizacije: pionirska šolska zadruga, ki že uspešno deluje vrsto let; mladi zadružniki imajo njivo, na ka- teri pridelujejo razne kmetij- ske pridelke. Na šoli so delavni tudi taborniki. Taborniška or- ganizacija je najmlajša, vendar se je s svojim marljivim delom že precej uveljavila. Pionirska organizacija vključuje učence od drugega do sedmega razre- da, mladinska pa učence sed- mih in osmih razredov. Obe de- lujeta pri vseh prireditvah v šoli, zlasti si prizadevata za čimboljši uspeh učencev. De- lovni so tudi podmladkarji in razredna skupnost. Učenci v Hajdini pridno berejo knjige iz mladinsko-pionirske knjižnice, ki jih že ima okoli tisoč. Ob 20-letnici osvoboditve so pionirji izdali svoje glasilo »NAJDIHOJCA S HAJDINE«, ki je oblikovno in vsebinsko ze- lo bogato. V glasilu sodelujejo učenci iz vseh razredov, ki so »Najdihojco s Hajdine« pope- strili s svojimi lepimi pesmica- mi in spisi. Pionirski odred »Stane Petrovič« na osnovni šo- li v Hajdini se imenuje po par- tizanskem neustrašenem juna- ku Stanetu Petroviču iz Hajdi- ne pri Ptuju, ki se je rodil 9. no- vembra 1919. leta in je padel v boju z okupatorjem 27. septem- bra 1944. leta. Pionirji so svo- jemu junaku napisali primerno pesmico. V to glasilo sta napisala lepe sestavke o svojem stricu Stane- tu Petroviču Zdravko in Stanka Železinger. Nadalje pišejo učen- ci še spomine' svojih staršev, stricev in tetk, ki so preživeli vojne strahote. Učenci pišejo o 1 življenju v šoli, o svojem kraju in o vasicah, kjer živijo. Glasilo , »Najdihojca s Hajdine« je do- ' kaz, da se pionirski odred na I šoli zelo trudi, kakor tudi uči- j tel ji, ki ga vzgajajo in učijo, i Pionirji v Hajdini so svoje j glasilo poslali pisatelju Tonetu j Seliškarju, ki je bil ob spreje- I mu njihovega darila zelo prese- i nečen in vesel ter je marljivim hajdinskim pionirjem poslal ! naslednji odgovor: »Dragi mla- ; di prijatelji! Veselo ste me pre- I senetili, ko ste mi poslali jubi- I lejno številko vaše Najdihojce, za katero se vam iskreno za- hvaljujem. Čestitam vam k va- šemu ljubemu listu in vam že- lim ob dnevu mladosti vso sre- čo in še mnogo najlepših uspe- hov. Ob prvi priliki vas bom spet obiskal, do tedaj pa vas iz vsega srca prijateljsko pozdrav- ljam. Prosim vas, izročite mo- je tople pozdrave tudi tovarišu upravitelju šole in vsem, ki vas učijo. Vaš Tone Seliškar.« Pionirji kakor tudi učitelji so bili nadvse ljubeznivega pi- sma zelo veseli. Ko sem pred dnevi obiskal to šolo, sem zve- del, da jih je pisatelj Tone Se- liškar že trikrat obiskal. Vedno je bilo ob srečanju s pisateljem ! zelo veselo. Povedali so mi, da I se jih Tone Seliškar pogosto j spominja tudi na potovanjih, i ko se jim oglasi s pozdravi na \ kakšni kartici ali v pismu, j Pionirjem je pisal še pesnik iz Celja Fran Roš, ki se je tudi pohvalno izrazil o »Najdihojci s Hajdine«. Upamo, da bo pionirski od- red »Stane Petrovič« iz Hajdi- ne še naprej ostal tako marljiv in prizadeven. Njemu in učite- ljem hajdinske šole želimo mnogo uspehov pri delu! .__________„. .ftcanc Golobi Izletniška Gomila . je zopet oživela 25. maja — ob 7.1 rojstnem dnevu predsednika Tita je bilo na gomilskem razgledniku zelo živo. že predpoldne so se na cesti proti Gomili vrstila vozila izletnikov. Največ jih je prišlo z videmske osemletke, nekaj pa tudi iz ostalih okoliških šol, predvsem s šole v Juršincih. Na Gomili sta že dva gostin- ska obrata, kjer postrežejo go- milskim obiskovalcem. Vseka- kor pa bi bilo dobro, če bi več- je izletniške skupine pravočas- no prijavile svoj obisk Gomile Turističnemu društvu, da ne bi bilo zastojev v postrežbi. Na Gomili namreč želi j 6 postreči obiskovalcem tako, kot je prav. Vendar pa je potrebno, da ve- like skupine svoj prihod pra- vočasno sporočijo. HF Vreme v vinogradih Pregovor pravi, da je po toči prepozno zvoniti. Nekoč so pred neurji res zvonili, pone- kod pa so streljali z možnarji v grozeče oblake. To delajo še sedaj v mnogih vinorodnih pod- ročjih ter dosegajo pri tem, kot trdijo, zadovoljive uspehe. V našem kmetijstvu lastniki pridelke zavarujejo, če pa toča že pobije, izvajajo razne ukrepe za zmanjšanje škode. V osrednjih Slovenskih gori- cah, okrog Gomile, pada toča 30 statistiki okrog vsakih sto et, vendar takrat povzroči hu- do razdejanje. Zadnje takšno uničevalno neurje nad osrednji- mi Slovensknni goricami je bi- lo 15. julija 1962, ko je toča v 34 minutah oklestila sadno drevje dc golega, prav tako vin- sko trto, druge kulture pa zbila na zemljo. V gomilskem okoli- šu sta od okrog 300 kmetoval- cev imela ie dva zavarovane pridelke. V mojem vinogradu na Gomi- li je povzročila toča nekega dne hudo škodo. Razni strokov- njaki so svetovali različne ukre- pe. Zato sem polovico vinogra- da po toči obrezal »na glavič«, to se pravi, da sem zrezal vse rozge do debla, v drugi polovi- ci sem rezal tako, da sem pu- stil reznike, kolikor so bili še živi. Cel vinograd sem redno škropil. Kljub hudi zimi so na novo pognale rozge ostale žive in zdrave in je polovica vino- grada, ki sem jo obrezal »na glavič« lani (1964) že rodila, druga polovica pa še ne. Franc Holc, Gomila Slovenske gorice Posevki dobro uspevajo Kljub slabim vremenskim raz- meram v naših krajih posevki dobro uspevajo in jim verjetno preveč vlage ne bo škodovalo. Vse je odvisno od tega, kakšno bo vreme v prihodnje, ali se ne bo treba bati neurja s točo. Letos so pri zavarovalnem za- vodu precej boljši pogoji za za- varovanje posevkov žitaric in bi bilo dobro, če bi se kmetovalci le za vsak primer seznanili s po- goji ter zavarovali svoje posev- ke. Nadaljnje deževje bo verjetno precej oviralo košnjo, predvsem pa sušenje sena, še posebej pa detelje. To bi že morali kositi. Kmetovalci si bodo za tak pri- mer napravili kozle ali piramide ter na njih sušili. Sicer pa je delo na poljih po- vsod v velikem zaostanku. Po- sevki, zlasti koruza, krompir in krmne rastline rastejo zelo po- časi. Ce ne bo v najkrajšem ča- su postalo topleje, bo koruza ze- lo pozna. V primeru, da bo tudi jesen mokra, bi se utegnilo zgo- diti, da ne bo dozorela. To bi imelo hude posledice. Letos ne kaže drugega, kakor potrebno delo opraviti tokrat, ko to na- rekuje vegetacija ter za to po- rabiti vse možnosti. Le tako bo mogoče zagotovili uspeh pride- lovanja. Pi^mo uredništvu Tovariš urednik, prosim za po- jasnilo v vaši prihodnji števil- ki: Moj brat je bil leta 1944 par- tizan, oče pa je doma sodeloval z OF. Zato so ga istega leta are- tirali in poslali v Dachau. mater in nas štiri otroke pa so pozneje odpeljali v razna taborišča. Ta- krat sem imela 13 let. Ko sem se pred kratkim hotela včlaniti v Zvezo borcev, me niso hoteli sprejeti, češ, da sem bila pre- mlada, ko sem bila v taborišču. Prosim za vaš odgovor. S spoštovanjem. Jelica Munda. Podgorci 12. Združenje borcev NOV Ormož vam bo odgovorilo na vaše gor- nje vprašanje v naši prihodnji številkL Po medsebojnem spoznanju bodo sledila nadaljnja srečanja Sindikalna podružnica Komu- nalne banke Ptuj je vrnila 29. maja 1965 obisk sindikalnima podružnicama Komunalne ban- ke Cakovec in Varaždin. V Cakovcu kot v Varaždinu so goste iz Ptuja enako prisrčno sprejeli, jim razkazali svoje prostore, jim raztolmačili orga- nizacijo dela v obeh svojih ban- kah in jih seznanili še s krajev- nimi zanimivostmi. Člani in funkcionarji podružnice iz Ca- kovca so se izredno potrudili in so bili do gostov iz Ptuja izredno pozorni, enako pa tudi po- družnica v Varaždinu, ki .je po- vabila goste iz Cakovca in Ptu- ja v Trakoščan na družabni večer, , Obisk gostov iz Cakovca in Varaždina pred 14 dnevi v Ptu- ju in sedanji obisk Ptujčanov v Cakovcu in Varaždinu je bil le uvod v vsa poznejša srečanja. Članstvo sindikalnih podružnic se je medsebojno spoznalo, se seznanilo z možnostmi ene ali druge sindikalne podružnice za poznejša ponovna srečanja in je tako odprlo vrata v sledeče kolektivne, družinske in osebne stike v vseh imenovanih turi- stično dokaj zanimivih krajih. Najboljši vtis s prvih srečanj in dogovor za stalno bodoče so- delovanje, izmenjavanje izku- šenj, medsebojno pomoč v danih pogojih in ostalo je obenem za- gotovilo, da bo čas prinesel tem stikom še mnogo globljo vsebi- no. Sam prvi stik pred 5 leti je prekinil prejšnjo prakso, da je živelo prebivalstvo v bližnjih občinah brez posebnega posluha za svoje okoliške sosedne obči- ne. Prva srečanja so odprla srca, ki se več ne bodo zaprla. VJ S to konferenco ni bil dosežen namen Občinski komite ZKS Ptuj je imel 28. maja 1965 namen do- seči s posvetovanjem vseh čla- nov ZKS — prosvetnih delavcev, direktorjev šol, predsednikov sindikata in predsednikov de- lovnih skupnosti v navzočnosti Lojzke Stropnikove, predsedni- ce občinske skupščine ter še ne- katerih političnih in upravnih delavcev, da bi razčlenili pro- bleme financiranja šolstva v občini Ptuj in se zedinili v tem, kako bi skupno prikazali te pro- bleme še republiški skupščini, da bi dosegli tudi z njeno po- močjo izboljšanje sedanjega po- ložaja šol in učiteljstva ter pro- fesorjev v ptujski, srednje raz- viti občini. Tega namena pa konferenca v celoti ni dosegla, čeprav je bilo dovolj tvarine za razpravo iz poročila tov. Karla Šepca in iz pojasnil tov. Antona Purga ter tov. Ivana Raua o delitvi razpoložljivih sredstev v občini za 1965. leto in o osebnem do- hodku zaposlenih v občinski upravi. Po vsem,^kar so povedali v razpravi nesateri navzoči pred- stavniki šol in njihovih kolek- tivov in po neumestnem aplav- zu ali pripombah na nekatere dele poročil in razprav, ni bilo mogoče razumeti, da priznavajo vse šole v občini prizadevanje občinske skupščine, da je kot dober gospodar razdelila za 1965. leto razpoložljiva sredstva naj- potrebnejšim, da pri tem na šo- le ni pozabila in da se je pri- pravljena zavzeti še pred repub- liško skupščino, da bi dosegle šole v ptujski občini primerno izboljšanje za pouk in tudi pri- merne osebne dohodke. Nastop nekaterih je bil bolj zahteva po večjih sredstvih kot pa spora- zumno razpravljanje o obstoje- čem stanju v občini in o mož- nostih za izboljšanje. Pobudo za razpravo so potem prevzeli navzoči politični pred- stavniki in predsednica občinske skupščine Lojzka Stropnikova. Rezultat tega je bil, da se je razprava zasukala namesto okrog šolstva na šolstvo samo. V današnji težki finančni situa- ciji je potrebno najti tudi v vseh šolah notranje rezerve, ki omogočajo potem drugačno de- litev sredstev, kot je sedaj mo- goča. Tako je padel predlog, da bi bilo potrebno v ptujski obči- ni zožiti šolsko mrežo in omo- gočiti otrokom iz prizadetih šol dostop v boljše urejene šole v občini. Stroški prevozov učencev v večje šole so mnogo nižji kot graditev novih šol. Po takšnih rešitvah so segli tudi v drugih občinah, kjer ne morejo in no- čejo dalje čakati na graditev nove šole in zadrževati učencev v slabo opremljenih in z učnimi kadri nepopolno zasedenih šo- lah. Vsi se za ta predlog niso ogreli in so nekateri razprav- ljali proti njegovi uresničitvi. Nekaj razpravljavcev je poka- zalo v svoji razpravi na neskla- dja med gospodarstvom in šol- stvom, na veliko razliko med življenjem v mestu in na pode- želju, na različno razvojno stop- njo otrok, na različne težave pri učenju in v družinskem in oseb- nem življenju učiteljstva itd. Predsednica občinske skupščine Lojzka Stropnikova je spomnila v svojem nagovoru zbrane na mnoge spremembe in uspehe v ptujski občini po osvoboditvi, ki jih ni mogoče prezreti; pri tem je obseženo tudi šolstvo. Splošno je znano, da še slednje ni do- seglo stopnje, ki bi jo moralo, da pa ni v tako slabem, kot so še na slabem šole v nekaterih drugih občinah v Sloveniji. Precej je bilo razprave o ve- selju do učiteljskega poklica, o pomanjkanju učiteljev, o neso- razmerju dohodkov učiteljev in delavcev iz raznih strok, ki pre- segajo dohodke učiteljstva in profesorjev. Sem spada še raz- prava o ugledu učiteljev, o nji- hovi prezaposlenosti, o njihovi vsestranski aktivnosti, o nera- zumevanju nekaterih staršev za prizadevanje šol, da bi posre- dovale učencem čimveč znanja in sposobnosti itd. Konferenca je končala med drugim tudi s priporočilom, da bi morali tudi učitelji in pro- fesorji bolje poznati probleme z občinskega območja in delo skupščine, za kar so dani vsi pogoji, saj skrbi občinska skup- ščina Ptuj, da bi bili občani čim bolj seznanjeni s tem, s čim raz- polaga občinska skupnost in kaj vse ji manjka. Skupno z zavo- dom za PPS in skupno s celot- nim kolektivom se bo potrebno pomeniti o vseh perečih vpra- šanjih šolstva v občini, da se ne bodo ponavljale tako neprijetno izzvenele konference, kot je bila ta. VJ. stran 1 »T E D M K« — petek, L junija 1965 Stran 4 Jutri občni zbor sindikata delovcev storitvenih dejavnosti Jutri popoldne, 5. junija bo ob 15. uri v velilci dvorani Občinslce skupščine' Ptuj zase- dal redni občni zbor občinskega odbora sindikata delavcev sto- ritvenih dejavnosti ptujske ob- čine. Na območju tega sindikata deluje v trgovini, obrti, gostin- stvu in v komunalni dejavnosti dvajset sindikalnih podružnic, v katerih je včlanjenih prek dva tisoč štiristo članov sindikata. V izvršnih odborih dela nad sto- sedemdeset voljenih članov sin- dikata. Značilno za sindikalne podružnice v storitvenih dejav- nostih je, da so se uspele uve- ljaviti kot politična organizaci- ja delavcev in da imajo pomem- ben vpliv na oblikovanje politike gospodarjenja, delitve OD in sa- moupravljanja. Edinstven primer v tem sindikatu pa je sindikalna podružnica Krojaško-šivilske de- lavnice v Ptuju, ki ne kaže no- benih znakov življenja, ^ato tu- di ni občutljiva, niti je sposobna reagirati na reševanje notranjih profclemov in odstranjevanje neJ gativnih odnosov. j Občni zbor ima zelo odgovor- no nalogo. Podati mora politič,* no oceno dvoletnemu delu sin- dikalnih podružnic in občinskega, odbora sindikata na eni Stranj,' na drugi strani pa se mora po-' globiti v analizo obstoječilji problemov v storitvenih dejav-»; nostih. , Pričakujemo, da bo občni zbof] po svoji vsebini in zaključkih; ploden. Te dni so bile seje \z-»i vršnih odborov skupaj z dela^ gati, na katerih so razpravljali o perečih problemih v njihovil* delovnih organizacijah in se do-| govarjali o vprašanjih in staliJ ščih, ki jih bodo iznesli n^ občnem zboru delegati. Občne-i mu zboru bo prisostvovalo na4ii sto izvoljenih delegatov, koti gostje pa so povabljeni predt! sedniki delavskih svetov in di^: rektorji delovnih organizacij storitvenih dejavnosti. j Občni zbor bo izvolil novi 13-^j članski občinski odbor sindikateij delavcev storitvenih dejavnostti občine Ptuj, v katerem bo sedenj' članov iz obrti,^ štirje člani i^ trgovine, eden iz gostinstva ii^ eden iz komunalne dejavnosti| Nadalje bodo Izvolili štiriindvaj-« set delegatov za XI. občni, zbor Občinskega sindikalnega svete^j Ptuj, ki bo v oktobru. ObčnE zbor, bo sprejel program dela ze^ novi občinski odbor sindikata z^ mandatno dobo 1965—1967 id pravila o načinu dela, pristoj-^ nostih, pravicah ter nalogah ob-.) činskega odbora sindikata de-«) lavcev storitvenih dejavnosti. " Za 19. junij sklican zbor sindikata kmetijstva in živilske industrije Občinski odbor sindikata de- lavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije ptujske občine je za 19 junij 1965 sklical redni občni zbor, ki bo pričel svoje delo ob 8. uri v Sindikalni šoli »Franca Krambergerja« v Ptuju. V zvezi s pripravami na občni zbor so se že sestali na posve- tovanju tajniki sindikalnih po- družnic, ki so se dogovorili za vsebinske, kadrovske in politič- ne priprave. V prihodnjih dneh bodo v vseh sindikalnih podruž- nicah razširjene seje izvršnih odborov sindikalnih podružnic, na katere bodo povabljeni tudi delegati. Na sejah bodo pred- vsem razpravljali o aktualnih problemih v kmetijstvu in v ži- vilski industriji na območju ptujske občine in se skupno do- govorili o vprašanjih in stali- ščih, ki jih bodo obrazložili v razpravi delegati. 2e pred obč- nim zborom pa bo Občinski sindikalni svet Ptuj pripravil skupaj z Delavsko univerzo dvo- dnevne seminarje za predsednike in tajnike sindikalnih podružnic, na katerih bo predvsem pouda- rek na metodah reševanja prob- lemov, s katerimi se srečujejo delovne organizacije in na na- logah v zvezi z uveljavljanjem novega zakona o delovnih raz- merjih. Taiko bo tudi seminar razčistil marsikateri problem, hkrati pa bo to ugodna prilož- nost za dogovor za program dela sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije, ki ga bodo sprejeli na občnem zboru 19, ju_ nija letos. F,B., FOTO ZAPISEK Aprilsko in majsko obilno deževje je razjedlo tudi grajski zid, ki je razpadeL Deli so se skotalili do spodaj ležečih hiš Občinsko sodišče za prekrške opravlja vzgojne naloge v lanskem letu so obravnavali sodniki za prekrške pri Občin- ski skupščini Ptuj 4580 zadev. Od tega je bilo rešenih 4019 za- dev z izrekom kazni, 2289 zadev pa rešenih v rednem upravnem postopku. Dokaj obširen material, ki ga obsega poročilo sodišča za pre- krške občinski skupščini Ptuj s seje 31. 5. 1965, bi težko objavili v celoti, zato vsaj nekaj podat- kov iz njega, da bi si lahko ustvarili naši bralci sliko vsaj o tem, kdo je povzročil več pre- krškov, ali odrasli ali mladolet- niki, kdo jih je več odkril, po- staje LM ali drugi, in kakšnih prekrškov Je bilo več, denarnih ali zapornih. Po tem, da je bilo lani kaz- novanih zaradi prekrškov 225 mladoletnikov od skupnega šte- vila 4019 vseh kaznovanih in da so se pregrešili predvsem v pro- metu (70"/o), ostali pa v pov- zročanju nereda in nemira in z ribolovom na črno, moramo pri- znati, da ne pada na mlade ljudi tako slaba luč, kot jo prikazu- jemo včasih v razgovorih o »da- našnji« mladini. Po številu prijav o prekrških izhaja, da se obračajo prizadeti v večini primerov na postaje LM (3827) in da je zahtevalo direkt- no le 10 zasebnih oškodovancev in 19 podjetij-oškodovancev kaznovanje povzročiteljev pre- krškov, v vseh ostalih primerih pa so to zahtevali posredno. Prometni vod je prijavil 228 kr- šitev prometnih predpisov. Od ostalih so prijavile največ kr- šitev predpisov: kmetijska in- špekcija (93), oddelek za druž- bene službe (79), tržna inšpek- cija (77), okrajno javno tožil- stvo, veterinarska inšpekcija in zavod za socialno zavarovanje (po 40), oddelek za notranje za- deve (30), gradbena inšpekcija (16), oddelek za gospodarstvo (14), oddelek za narodno obram- bo (7), po 2—4 prijave pa sani- tarna inšpekcija, hišni sveti,, gozdarska inšpekcija, Inšpekcija dela, zavod za zaposlovanje de- lavcev in občinski stanovanjski sklad. Denarne kazni, ki so plačan« v zvezi s cestnoprometnimi pre- krški, gredo v korist republiške, ga in občinskega sklada za ce- ste, ostale pa v korist sklada za socialne ustanove SRS. Med 3811 denarnimi kaznimi fizičnih oseb v višini od 1000 — 100.000 din je bilo največ (1426) denarnih kazni od 1000 — 3000 din, med 3000 in 5000 din (901), j do 1000 din (768) in med 5000 — 10.000 din (593), manj denarnih kazni (111) pa med 10.000 in 20.000 din, najmanj (12) pa med 20.000 in 100.000 din. V primerih fizičnih oseb so bile izrečene za- porne kazni na skupno 1086 za- pornih dni ali povprečno 12 dni na 1 primer. Največ cestnoprometnih pre- krškov povzročajo kolesarji, mopedisti in vozači motornih vozil, v javnem redu in miru razgrajači, izzivači in pretepači. Lani Je bilo zaradi tega obsoje- nih nad 1500 krivcev. Kaznoval- na politika bo proti njim še dalje zaostrena z denarnimi kaznimi do 20.000 din in do 30 dni zapo- ra. Tudi ta mora zdramiti posa- meznike. Nad njihovim počet- jem se zgražata mesto in vas, največ zaradi nesramnega, su- rovega in žaljivega obnašanja na Javnih mestih, ponekod pa celo doma. V gospodarstvu so ponekod še težave s posamez- niki, ki se ne ravnajo po dolo- čilih raznih odlokov, ki proda- jajo razne predmete po hišah, ki lovijo ribe brez dovolilnic itd. V 80 primerih je bila lani izre- čena kazen nad starši, ki ne po- šiljajo v šolo svojih otrok in v drugih primerih. Iz celotne vsebine poročila o lanskem delu sodišča za prekr- ške v Ptuju se vidi prizadeva- nje, da bi opozorilo povzroči- telje prekrškov na njihove ne- pravilnosti že ob manjši škodi, da bi Jim bile prihranjene vse nevšečnosti in težave z morebit. nimi ponovitvami kaznivih de- janj in škode ter s težjimi kaz- nimi. V. J. NOVA IMENOVANJA V OBČINSKI SKUPŠČINI PTUJ na seji 31. maja 196S Za člana komisije za prošnje in pritožbe sta imenovana Rudolf | Lenart iz Desterni'ka 54 in Av- j pust Purg, Jurovce 8; v komi- sijo za družbeni nadzor Franc Kranjc, Kidričevo Ij v komisijo za odlikovanja Vladimir Vrečko, podpredsednik skupščine, za predsednika, za člane pa Ivan Rau, tajnik občinske skupščine, Jožica Suhadolnik, Ptuj, Franc Voda, Ptuj, in Vinko Zigman, Ptuj. V komisijo za skrb za borce in invalide NOV so imenovani: Drago Lončar, Ptuj; Maks Cihal, Ptuj, Ivan llovar, Ptujj Štefka Lačen, Ptuji Katica Masten, Ptuji Anton Potočnik, Ptuj, in Matija Tarbuk, Ptuj. V stanovanjski sklad so ime- novani za člane: Marjan Berlič, Ptuj; Drago Lončar, Ptuji Franc inž. Prelesnik, Ptuj; Franc Prime, Ptuj J Franc Sagadin, Ptuj. V upravni odbor šolskega sklada so imenovapi: Jože Strop- nik, Ptuj; Zdenka Hanzl, Kidri- čevo; Frido Klančnik, Ptujj Adolf Praprotnik, Ptuj, in Mimica Se- gula, Polencl 1. V upravni odbor socialne« sklada so imenovani kot člac Marica Fajt, Ptuj; Franc Kranj Ptuj) Aleksander Kolar, Dobr na; Marica Vaupotič, Jablove Olga Zidan, Ptuj; Angelca t berna, Ptuj. V upravni odbor zdravstveneg investicijskega sklada so imenc vani: Frido klančnik, Ptuj; Mai ko dr. Demšar, Ptuj; Frar Frajnkovič, Dornava; Jože Hrže njak, Ptuj; Anton Kolenko, Maj šperki Anja Planine, Majšperl Za odgovornega urednik uradnega vestnika občin Ormo in Ptuj je imenovan Ivan Rau, z člana uredniškega odbora p Frido Klančnik, Ptuj, in Viktc Makovec, Ptuj. V svet zdravstvene postaj Majšperk je imenovan Vikto Pislak, Majšperk, v svet zavod »Olge Meglic« Ptuj je imenova; Jože Vrbnjak, Ptuj. V te komisije imenujejo svoje ga člana tudi politične organiza cije. Enako število dosedanji) članov je bilo razrešenih. Prv novo izvoljeni član je predsed nik. Zaslužena priznanja in polivale za četrti teden bratstva in prifatelistva v Ptuju Na razširjeni sej! medobčinskega odbora 31. maja 1965 v Ptuju je poročal zbranim članom odbora iz občin Cakovec, Or- mož, Varaždin in Ptuj o uspehih in vtisih nastopajočih in gle- dalcev med IV. tednom medobčinskih srečanj predsednik med- občinskega odbora Feliks Bagar. Poudaril je, da je imel letošnji IV. teden bratstva in prijateljstva glede na 20-letnico osvobo- ditve poseben pomen in vsebino. Zahvalil se je vsem sodelu- jočim in udeležencem vseh prireditev. Ob tej priložnosti je razdelil predsednik Občinskega sindikal- nega sveta Simon Pešec 50 so- delujočim predstavnikom, orga- nizacijam in društvom prizna- nja, pohvale in zahvale. Pred- stavniki iz sosednih občin so iz- rekli Občinski skupščini Ptuj, Občinskemu sindikalnemu sve- tu Ptuj in vsem ostalim, ki so pripomogli, da so uspehi dose- ženi, vse priznanje. Sedanje oblike sodelovanja med sosed- nimi občinami so že prekoračile prvotne okvire in programe in se odvijajo sedaj v smeri stal- nega, celotnega programa sre- čanj in obiskov ter izmenjav izkušenj na vseh področjih. Vsebino letošnjih prireditev in proslav je tvorilo 49 kultur- nih, športnih in ostalih priredi- tev v 21 središčih v ptujski ob- čini, pred mladino in odraslimi od blizu in daleč, s prisrčnim začetkom in koncem. NA 33 kul- turnih prireditvah skupno s 3 zastavami je sodelovalo 1663 članov delavskih kulturno-pro- svetnih in umetniških društev, od tega 858 iz Varaždina, 282 i iz občine Cakovec in 522 iz ob- čine Ptuj, videlo pa jih je nad 21.000 občanov. Časovne in ma- terialne žrtve nastopajočih dru- štev iz sosednih občin niso bile male, v mnogih primerih so bile celo večje kot ptujske občine. O vseh sodelujočih, o njihovih programih, o prisrčnem razpolo- ženju ob nastopih in prireditvah in vsem ostalem bi naj pisalo v 3. številki Medobčinskega lista bratstva in prijateljstva, ki bi naj izšel sedaj ob koncu prire- ditev. Edino v njem bo mogoče razgrniti podatke o vsem, kar se je v času od 23. aprila do 16. maja godilo v Ptuju in na njegovem območju ter oceniti ogromno kulturno-prosvetno, tu- ristično in politično bogastvo po zaslugi nastopajočih in gledal- cev ter po njihovem prisrčnem stiku z gledalci in poslušalcL Vrednosti vsega tega sedaj niti ni mogoče oceniti, ker je še v razvojni fazi, pač pa je mogoče pričalčovati, da se bo razvilo to sodelovanje do meja, ki jih bodo določala samo plemenita med- sebojna bratska in sosedska ču- stva. Ze iz minulih 5 let medseboj- nih stikov je toliko zagovorni- kov tako prisrčnih sosednih sti- kov, kakor so se pokazali med občinami Cakovec, Ormož, Va- raždin in Ptuj, da je vedno manj oklevajočih črnogledov. Tega ni mogoče vrednotiti z de- narjem, ker imajo srečanja mnogo globljo vsebino ravno glede na plemenito iniciativo in na dobro organizacijo, ki je naj- več pripomogla do sedanjih uspehov. Sedaj bi bilo še več uspehov, če bi razmislili o ko- ristnih straneh sodelovanja tudi tisti, ki jim doslej v«« to nI H< do srca. Z veseljem lahko ugo tavljamo, da sta mesto in va pokazala enako zanimanje za prireditve, za katere je bilo do- volj propagande. Tudi brez te pa je bilo povsod dovolj prisrč- nosti. Predstavniki iz Cakovca, Varaždina, Ormoža in Ptuja so poudarili, da bo potrebno izde- lati program za celoletno sode- lovanje na vseh področjih, pri- reditve za naslednji, V. teden pa naj bodo revija po celotnem delu in uspehih. Vsi navzoči so se strinjali s tem predlogorn in bo tudi vse storjeno, da bo pred* log uresničen. Vse dosedanje prireditve V Cakovcu, Varaždinu in Ptuju niso samo manifestacija odločne volje in želja, da bi nastalo V tem delu domovine vzorno ljud- sko razumevanje za medsebojne načrte, želje In potrebe in za akcije, da bi vse to tudi dosegli, temveč so že vpeliane akcije, ki zahtevajo od vseh zmogljive žrtve in disciplino in ki konču- jejo z uspehi. Vsi nagovori na tej seji niso vsebovali samo prisrčnih pri- znanj za dosedanje uspehe, tem* več tudi nesebične obljube io zagotovila, da bo storjeno vse, da bo na tej poti doseženih V nadaljnjih letih Se mnogo vefi in še večjih uspehov, VJ«, Na seji medobčinskega odbora v Ptuju s poročilom o uspehih IY. tedna Pionirska tribuna Moje potovanje k maršalu Titu v petek popoldne smo prispe- li v Beograd, kjer so nas čakali beograjski pionirji. Lepo smo se pozdravili in se spoznali z nji- mi. Televizijske kamere so nas snemale. K meni je pristopil no- vinar in me spraševal, od kod sem doma in če sem že kdaj vi- dela tovariša Tita. Nato smo od- šli, v osnovno šolo »■22. decem- ber«. Tam smo se pogovarjali s pionirji. Vsak izmed pionirjev in pionirk je vzel po enega iz- med nas. Mene je prevzela pi- onirka Mira Kostantinovska. V soboto zjutraj sva šle s pri- jateljico Mirico v šolo. Tam smo se preoblekli v pionirske kroje. Pred šolo nas je že čakal avto- bus. Skupaj smo se odpeljali Ma- kedonci in Slovenci. V avtobusu smo prepevali vsak po svoje, ker smo bili srečni in veseli. Pri- peljali smo se do velike hišOj ki se imenuje Zvezni izvršni svet. Tam smo čakali na sprejem pio- nirji iz vseh republik. Kmalu smo odšli v veliko dvorano, kjer smo pozdravila tov. Tita. Novi- narji so hodili okrog nas in nas spraševali, od kod smo in kdo bo čestital in kdo bo izročil to- varišu Titu darilo. Nenadoma so se odprla velika vrata in v dvo- rano je vstopil tov. Tito. Pozdra- vili smo ga s ploskanjem. Tova- riš Tito nam je odzdravil in nam v kratkem povedal, kako zelo ga veseli, da smo ga obiskali. Po njegovem nagovoru smo mu de- klamirali in peli. Slovenci smo zapeli: »-Jaz pa pojdem na Go- renjsko«, »Pesmico pomladi« in H-V šolo radi hodimo«. Nato smo mu čestitali vsi po vrsti. Zelo mi je bilo toplo pri srcu, ko sem pristopila k njemu in mu zažele- la vse najboljše; in mi je stisnil roko. Po sprejemu smo odšli v slav- nostno dvorano, kjer smo bili pogoščeni. Iz Slovenije nas je bi- lo dvajset, iz cele domovine pa 250. Posedli smo za mize in ne- strpno čakali tov. Tita. Ko je pri- šel, se je najprej napotil k nam, slovenskim pionirjem. Pri nas se je tudi zadržal naj- dalje časa. Pogovarjal se je z nami o delu v šoli in učenju. Pripovedoval nam je, v katerih državah je že bil na obisku in kako tam živijo ljudje. Naročil nam je, da se moramo pridno učiti in da moramo ljubiti svojo domovino. Zdelo se mi je, da je bil pri naši mizi najbolj vesel, saj je z nami tudi pel. Objeli smo se in peli >»^Jaz pa pojdem na Go- renjsko«. Nato nam je naročil, naj po- zdravimo vse pionirje na šoli in tako vsem danes izročam njego- ve pozdrave. Jasna Jabločnikj 5. bi Kidričevo Naš izlet v Varaždin v okviru Tedna bratstva In prijateljstva so na naši šoli go- stovali tamburaši in pevci isi^ Varaždina. Pionirji smo jim za,| želeli dobrodošlico, izročili 20'i rdečih nageljčkov in zapeli ne-*- kaj pesmi. Zelo smo bili zado-»i volnji, posebno pa so se nan|: vtisnile v spomin njihove na-^; rodne noše. Mogoče je ravno ta obisk na-^ stopajočih iz Varaždina navdu«^ šil nas pionirje, da smo se od* ločili za izlet v Varaždin. Imeli smo poseben avtobus. Zelo smo bili žalostni, ker je zjutraj deževalo. Ko smo prispe- li v Varaždin, se je vreme iz- boljšalo. Lahko smo si ogledali muzej in krasno urejeno poko- pališče, kakršnega še nisem vi- dela. Milica Požar, VI. razred, Ptujska gora Predsednici občinslce skupščine Ptuj Kot marsikje je bil lani tudi na osnovni šoli Zetale problem, kJe bo v naslednjem žolskem le- tu 8. razred. Se bodo vozili učen- ci v Ptuj ali v Podlehnik? Vozili bi se že, toda kdo bo plačeval avtobus? Nekateri so menili, da bi se vozili s kolesi. Kaj pa po- zimi? Iz vse te zaskrbljenosti nas je rešila predsednica občinske skupščine Ptuj Lojzka Stropnik. Omogočila nam je brezplačno vožnjo z avtobusom v šolo in nazaj. To je za nas otroke s ha- loških bregov zelo pomembno. Čeprav moramo rano vstajati, bomo nekoč koristili celotni družbi. Zato se predsednici ob- činske skupščine Ptuj v imenu pionirske in mladinske organi- zacije prav prisrčno zahvaljuje- mo in ji obljubljamo, da se bo- mo pridno učili, da bomo izpol- njevali svoje dolžnosti in da bo- mo nekoč koristili ne samo sebi, temveč vsej družbi in domovini. Obljubljamo, da bomo postali res prava jugoslovanska mladi- na. , Tonček Horvat, 8. razr., Podlehnik Nimam matere ne očeta Moja mladost n' bila sladkost. Zdi se, da zame strma je pot, kamor grem in povsod. Strma so pota mojega življenja, ' strma res je pot zame vsepovsod. Prepuščen sem tujim ljudem. Zdi se, da nezaželen sem vsem, saj nimam matere in ne očeta, vzela Ju je zemlja kleta. Preselila sta se v grob, ki ves pust Je in skop. Kadar spominjam nanje se, privro grenke mi solze. Spita pod zemljo, pod zemljo črno. Njun dom Je teman, jaz si ju želim — a zaman. Alojz Strmšek, učenec 7. razreda, Ptujska gora Ob nedavnem deževju v vrt cu v Ptuju: »Glejte, kako zunaj lije ...!« stran 5 »TEDNIK«- petek, i. junija 196^ Strnn 5 Kmečki upori na Slovensltem- stoletja in stoletja, vse od le- ta 743, ko je propadla slovenska državica Karantanija pa do prve svetovne vojne 1914, so bili Slo- venci pod tujo oblastjo. Dolgih 12 stoletij so se borili za pravice in končno dosegli skupaj z ostalimi južnoslovanskimi narodi svoj cilj. To je bila dolga in te- žavna pot k svobodi. Ce se sedaj zopet ozremo v preteklost, v srednji vek, ko sta imela vodilno vlogo fevdalni družbeni red in katoliška cer- kev, opazimo velika nasprotja; na eni strani gospodo, na drugi strani pa podložnike, ki morajo delati in garati za svoje gospo- ■ darje. Posebno močno so se po- kazala ta nasprotja v razvitem poznem favdalizmu. Takrat so se začela razvijati mesta, nastajalo je meščanstvo, cvetela je obrt in trgovina. Zemlja je bila v ro- kah cerkve in fevdalcev, ki so strašansko izžemali kmete-pod- ložnike. Razen tega, da so hodili kmetje na tlako, so jim fevdalci nalagali velike dajatve in dav- ke, ki jih pogosto niso zmogli. Takratni kmetje so zelo trpeli tudi ob času vojne. Morali so podpirati vojsko, vrh tega pa plačevati velike vojne davke. Zelo so trpeli tudi za časa tur- ških napadov, ker niso bili za- ščiteni. Fevdalna in cerkvena gospoda se ni zmenila za kmeč- ice težave. Kmeta so smatrali kot vola, ki nima rogov. Bili so skoraj popolnoma brezpravni in niso našli drugega izhoda, kot da se uprejo. Tako so izbruhnili prvi upori v zahodni Evropi že v drugi po- lovici 14. stoletja. Prvi tak večji upor je izbruhnil v Franciji leta 1358 in se je imenoval »žakeri- ja«. Kmetje so se uprli z geslom, da je treba pobiti vse fevdalce. Ta upor je nastal zaradi ropa- nja najemniških čet in velikih davkov. Tudi v Angliji je leta 1381 izbruhnil velik kmečki upor, ker so fevdalci zaradi po- manjkanja delovne sile začeli ponovno uvajati tlako. Prav ta- ko je bilo več Uporov v Španiji. Najpomembnejši je bil velik upor v Kataloniji leta 1462. V. Nemčiji pa so se ti upori spre- menili v prave kmečke vojnfe. taka velika kmečka vojna je trajala v Nemčiji od leta 1521 do 1525. Kmetje, ki so zahtevali osvoboditev tlačanstva, svobod- no izkoriščanje gozdov in svo- bodne volitve duhovnikov, so dosegli lepe uspehe v boju zo- per fevdalce. Vodja uporniških kmetov je bil Tomaž Mvinzer. Ta upor se je razširil tudi v druge evropske države, posebno na Holandsko. Fevdalci so upor za- dušili, kmetom pa naložili še večja bremena. Tudi slovenski kmetje so se pogosto upirali. V slovenski zgo- dovini poznamo prek 120 kmeč- kih uporov. Med temi je pet zelo velikih (na Koroškem leta 1478, vseslovenski kmečki upor leta 1515, hrvatskoslovenski upor le- ta 1572 — 73, slovenski upor le- ta 1535 ter veliki tolminski upor leta 1713), potem je deset srednje velikih uporov (v 15. stoletju na Koroškem, v 16. stoletju na Kranjskem in na Goriškem, v 17. stoletju gibanje v zvezi z gor- skim pravom na Štajerskem, v 18. stoletju na Dolenjskem, na Spodnjem Štajerskem in eden na mejnem področju teh dveh pre- delov). Razen tega pa je še 107 krajevnih uporov (v 15. stoletju 13, v 16. stoletju 16, v 17. sto- letju 46, v 18. stoletju 20 in v 19. stoletju 12). Opisal bom na- tančneje le večje kmečke upore. Koroški kmečki upor leta 1478 v letih od 1469 do 1477 so bili Turki 19-krat v naših deželah. Kmetje, ki so bili najbolj priza- deti ob turških napadih, so za- čeli snovati na Koroškem kmeč- ko zvezo za odpor proti Turkom. Imenovala se je po nemško Bauernbund, zato je iz nemške besede Bund nastala slovenska beseda punt — upor. Toda ta preprosta kmečka zveza, ki je bila ustanovljena za obrambo proti turški nevarnosti, se je spremenila v zvezo, ki je močno vzpodbujala kmete, naj se upre- jo fevdalcem. Vzroki- tega upora so bili številni. Fevdalci so za- htevali od kmetov davke, toda kmeta niso zavarovali pred tur- škimi napadi. Uvedli so nov »splošni davek« imenovan »gla- varina«. Kmetje ob spodnji Žilji in ob Dravi niso hoteli več pla- čevati davka, tako imenovanega »tedenska vinarja«. Ko so videli kmetje, kako malo denarja je šlo za utrjevanje južne Koroške meje, so začeli sumiti, da ga go- spoda pridržuje sama zase in so zahtevali, da se to uredi. Ker niso tudi koroški deželni stanovi upoštevali kmečke prošnje, je izbruhnil med kmeti ob Ziiji upor. Upor je izbruhnil leta 1478, vodja pa'je bil Peter "VVunderlich iz Spittala. Uporniki so se dr- žali strogih določil. Uporniško gibanje, ki se je začelo ob Zilji, se je razširilo po vsej Koroški. Uporniki so imeli shode v Rožu, v Ribnici ob Vrbskem jezeru, Osojah, Blačah pri Glini in St. Jakobu pri Celovcu. Toda kmete so presenetili Turki. Prišli so' po dolini Soče prek prelaza Predelj in nepričakovano napadli kmete. Turška vojska je štela okrog 20.000 mož ter je z lahkoto pre- magala upornike, ki je je bilo 3000. Do bitke med Turki in kmeti, katere je takrat vodil kmet Matjaž, je prišlo 24. julija pri Kokovem ob Ziljici. Okrog 400 kmetov je bilo pobitih, osta- li pa so se razbežali. Plemstvo je sedaj zlahka polovilo vodi- telje kmečkega upora. Prvi slo- venski upor je bil v krvi zadu- šen. Slovenski krjiečki upor leta 1515 Kmečki upor leta 1515 sc ime- nuje vseslovenski kmečki upor. I saj je zajel vso slovensko ozem- lje. Vzrokov za ta upor je več. Najprej so se dvignili kmetje proti grofu Gašperju Lambergu v Polhovem Gradcu. Ta je kršil staro pravdo in podložniki so se pritožili cesarju. Drugo žarišče upora je bilo na Dolenjskem. Tu so se kmetje uprli kočevskemu grofu Thurnu, ki je surovo ravnal s podložni- ki. Od njih je izterjeval preti- rano velike dajatve. Tudi v okolici Ljubljane so se uprli kmetje, ki so bili prizadeti od poplav, ki so nastajale zaradi mlina in jeza na Ljubljanici. Kmetje so zahtevali, da se jez odstrani. Na Gorenjskem in Radovlji- škem se je razvil upor zaradi spora o podeželski trgovini med radovljiškimi meščani In okoli- čani. Vsi ti krajevni upori so se kmalu razvili v vseslovenski kmečki upor. Najprej se je začelo na Ko- čevskem, kjer so kmetje napadli grad in ubili Thurna ter oskrb- nika Stržena. Kočevskim kme- tom so se pridružili še polho- grajski kmetje, ribniški podlož- niki ter kmalu nato gorenjski kmetje, katerih voditelj je bil I kmet Klander. Kmetje so skle- nili, da bodo požigali gradove. Tako je bilo porušenih in po- žganih več gradov, kot so: Min- dorfovo posestvo, Mehovo in Cušperk. Po padcu mehovskega gradu se je uporniško gibanje preneslo na Štajersko. Tu sc kmetje razrušili gradova Pilštanj in Podčetrtek. Tudi koroški kmetje so se uprli svojim go- spodarjem. Šele sedaj je plemstvo spo- znalo, da gre za kmečki upor. Na Štajerskem je plemstvo po- bilo že okrog 400 kmetov. Toda to ni ustavilo nadaljnjega upo- ra. Kmetje so začeli oblegati mesto Brežice in so jih porušili do tal. Višek slovenskega krneč, kega upora pa so dosegli kmet- je na Kranjskem. V vseh mestih razen Ljubljane, Loke, Kranja in Turjaka so prevzeli vse ce- sarjeve pravice (carino, mitnino, sodišča). : Cesar Maksirailjan, ki je iz-^ dal 11. junija poseben patent, sd je sedaj odločil, da bo nastopil proti neposlušnim kmetom z vojsko. , Na Štajerskem in Koroškem j^ dstanovil majhne vojaške oddel-^ ke, ki so začeli boj proti kme-*| tom. Ta plemiška vojska je šte-*^ la povprečno 300 mož, toda bila; je disciplinirana in pod enotninl' vodstvom. V drugi polovici junija je bil izvoljen po sporazumu koroških,! kranjskih in štajerskih deželndij stanov akupni poveljnik za voj- sko vseh teh dežel Jurij Her*! berstein. Herberstein je z 9O0'' vojaki žel velike uspehe v bojuj zoper upornike. Večjo skupino kmetov je porazil v Dravski do-' lini pri Vuzenici. Do odločilnej bitke pa je prišlo pri Celju 5. do 10. julija 1515. Herberstein, ki je dobil 'tudi vojaško pomoč, je končno premagal glavnino upornikov. Potem je uničil še njihove manjše oddelke na Do- lenjskem, Štajerskem, Kranj- skem in Koroškem. S Herbersteinovimi naglimi udarci je bil julija 1515 zadušen kmečki upor in uničena kmeč- ka zveza. Plemiška vojska je pustila za seboj pogorišča in po- bite ter povešene kmete. Položaj kmetov se je poslabšal. Morali so plačevati še večje davke, tu- di tlako so jim povišali. Edina slovenska dežela, ki se ni udeležila upora je bila Go- riška. Kmetje so živeli tu v pre- cej boljših razmerah kot drugi. Ta slovenski upor štejemo za največji izmed slovenskih upo- rov in hkrati za enega najbolj klasičnih kmečkih uporov pri vseh jugoslovanskih narodih. Slovensko-hrvatski kmečki upor leta 1572-73 To je bil kmečki upor, ki se je razvil deloma na Hrvaškem, deloma pa na Slovenskem. Za- čeli so ga snovati na posestvih Franca Tahyja. Tahy je imel tri posestva, in sicer v Susedgradu in Stubici v Hrvatskem Zagorju, ter grad Statenberg na Štajer- skem. Po poročilih iz takratne dobe je znano, da je zelo grdo ravnal s kmeti. Bil je namreč sin madžarskega plemiča Ivana Tahyija. Ta je zelo zgodaj umrl, ko je bil Franc star 10 let. Po tem se je dobro izkazal v vojski in si pridobil naklonjenost mno- gih plemičev. S tem je prišel do treh večjih posestev. Toda za kmete na Tahyjevih posestvih so se začeli težki časi. Zelo jih je izkoriščal in trpinčil. 2e okrog 24. aprila 1572 so usj;anovili »uporniško bratstvo«, kot so to imenovali hrvaški kmetje. Po poročilih je dognano, da je bil ustanovitelj bratstva grof Ivan Gladki in od spomladi naprej so začeli kmetje gospo- dariti v Susedgradu. Vrhovno vodstvo upornikov so sestavljali: Matija Gubec, Ivan Pasanec, Ivan Magnič ter Ilija Gregorič. Uporniška vojska se je delila na šest oddelkov, od katerih sta bila najmočnejša Gregoričev in Gubčev. Upor se je začel v Cesargradu 29. januarja 1573, kjer so kmet- je ubili oskrbnika. Še isti dan se je upor razširil na desni breg Save pod vodstvom Pasanca. Tu so kmetje zavzeli več graščin. Še pred februarjem je nastalo samostojno žarišče upora tudi v okolici Krnšperga. V Hrvatskem Zagorju so bili razdeljeni kmet- je sprva na tri skupine: Gre- goričevo pod Cesargradom, dru- go pod Šusedgradom in tretje j pod vodstvom Gubca v okolici j Stubice. Pozneje se jim je pri- družila še četrta, ki se je obrnila proti severu. Uporniki južno od Save so razrušili dvor Jurija Puneka pri Samoboru, vse Erdedijeve pri- stave (dvor Kerčin), Gregorjan- čev dvor pod Okičem. Tudi Gregorič je s svojo voj- sko žel velike uspehe. Tretjega februarja je zavzel delno Bre- žice. Tudi Krško so oplenili. V Vidmu se je vojska razdelila na dva dela. Manjši del (okrog 600 mož) je šel pod Gregoričevim vodstvom ob Savi navzgor, večji del (okrog 2000) pa je prodiral pod poveljstvom Nikole Kupi- niča proti Novemu mestu. Upor se je kmalu razširil na Dolenj- sko in Štajersko ter Kranjsko, saj je segel do Goriškega, do Ptuja, Varaždina in Medžimurja. Ban Draškovič je zvedel za upor prvega februarja in poslal cesarju pismo in poudaril ne- varnost za obstoj »kraljevine«. Začel je hitro zbirati čete, ki bi nastopile proti upornikom. Prvi je udaril na upornike Thurn in jih precej pobil. Tudi Gregori- čevo vojsko je prizadel hud udarec. V Bistriški dolini se jd pridružil Gregoriču še Sterc, ki je razširil upor v okolici Plani* ne. Toda Sterc je bil v Planini zajet. Gregorič je nadaljeval pot in pri Bistrici pod Kušperkom ga je napadel manjši oddelek plemiške vojske. Le on in Gu- šetič sta se rešila iz boja in kmalu nato sta bila ujeta. Sedaj je ostala še glavna sku- pina upornikov pod Gubčevim vodstvom v Stubici. Ta vojska je štela okrog 6000 mož. Do od- ločilnega spopada med Gubčevo in plemiško vojsko pod povelj- stvom podbana Alapija je prišlo 9. februarja na polju pri Stu- biških toplicah. Matija Gubec je bil ujet in kronan v Zagrebu z razbeljeno krono. To kronanje lepo opeva Anton Aškerc v svo- ji baladi »Kronanje v Zagrebu«. Slovenski kmečki upor leta 1635 Poraz kmetov v velikem hr- vatsko-slovenskem uporu leta 1573 ni niti malo zatrl uporni- škega gibanja med kmeti. Kmet- je so se upirali znova in znova zahtevali pravice. Tudi slovenski kmečki upor leta 1635 se je razširil v vseh slovenskih pokrajinah. Več uporniških gibanj pa je bilo že pred letom 1635. Na Goriškem so znani manjši upori na Tolmin, skem (1600 do 1630). Do uporov je prišlo, ker je tamkajšnji gla- var zahteval nove davke. Upor- ni kmetje so nastopili ostro in naredili nekaj škode. Na Kranj- skem in Kočevskem so se kmet- je tudi uprli, toda ti upori so manjšega pomena. Na Štajer- skem je bilo v tem obdobju te- žišče uporov v okolici Ptuja. Kmetje v okolici Majšperka in Vurberka so se uprli gospodar- jem zaradi davkov, tlake in mer pri dajatvah. Okrog Ptuja se je zvrstilo takrat na Herbersteino- vih in mimoritskih posestvih okrog 10 večjih in manjših upo- rov. Toda tudi te kmete so pre- magali in voditelje zaprli. Tudi ta uporniška gibanja niso tako pomembna, kljub temu pa jih omenjamo, ker so bila v naši okolici. Slovenski kmečki upor pa se je začel v začetku leta 1635. Kmalu je zajel vso Slovenijo in se razširil prve majske dni med že uporne kmete na Ptujskem polju, Studenic in Zuzma vse do Pohorja. Uporniki so zavzeli mnogo gradov in župnišč: Str- mec, Lemberg, Šentjur, Ponikva, Jelše, Brezovec pri Šmarjah in mnoge druge. V dveh tednih je bilo poškodovanih in zažganih 35 graščin in župnišč. Upor se je razširil na Kranj- sko in Koroško, kjer pa se ni obnesel. Prav tako so se oglasili uporniki na Dolenjskem in No- tranjskem. Tudi tokrat ni držalo plemstvo rok navzkriž. Proti kmetom je nastopil z vojsko plemič Schurarzenberg. Kmete je po prvem porazu zajel preplah in so se razbežali, nekatere pa je zajel in pobil. Tolminski kmečki punt leta 1713 Razmere kmetov v okolici Tolmina so se iz dneva v dan slabšale. Kmetje so bili tudi pri plačevanju novega davka nekaj let v zaostanku in Bandeu, tam- kajšnji grof, je vedno huje pri- tiskal na kmete in jih s tem pri- silil, da se uprejo. Začelo se je s tem, da je Bandeu zaprl nekaj Tolmincev in hotel s tem prisiliti kmete, da bi mu plačali davek. Toda 27. marca so se zbrali kmetje in se odpra- vili v Gorico, da bi osvobodili rojake. Bili pa so poraženi. Še v naslednji dan so kmetje vdrli nenadoma v mesto, obkolili grad in preprečili gospodoi Stras- soldu, da bi zbral vojsko in na- padel kmete. Uporniki so zah- tevali, da bi izpustili zaprte kmete in da bi jih fevdalci raz- bremenili vseh dajatev. Ko so jim plemiči to obljubili, so se vrnili na domove in se nekoliko pomirili. S tem pa ni bilo konec upora. Kmetje so se v nasled- njih dneh znova začeli upirati. Upor se je razširil takrat prek vse Goriške in deloma tudi Kranjske. V tem uporu so raz- rušili kmetje nekaj gradov, oplenili nekaj mitnic, župnišč in samostanov. Dosegli so tudi ne- kaj pravic, ki pa so bile veljav- ne le za čas upora. Plemstvo je zopet nastopilo proti kmetom z dobro organizi- rano vojsko, ki je kmalu pora- zila neenotne kmete. Veliki tolminski upor je bil zadnji veliki kmečki upor pred reformami Marije Terezije in Jožefa II. S temi upori še ni bilo konec kmečkemu gibanju. Kmetje so ostro nastopili proti fevdalcem v letu 1848. Potem je sledilo še nekaj kmečkih vstaj. Upori niso uspeli zaradi vo- jaške neizkušenosti kmetov, za- radi slabe organizacije, neenot- nega vodstva in slabe povezave kmetov in meščanov. Kljub te- mu pa so pripomogli kmetje z upori k propadanju fevdalnega družbenega reda, ki so ga do_ končno uničile buržoazne revo- lucije. SULEK FRANC, 2. b r. Gimnazije, PtuJL Podčetrtek z gradom Celjski grad Kaj je odveč? v PTUJU? DVE ČUVAJNICI ZA KOLE- SA pred obema novima hančni- yna zgradbama ter vmesni depo za betonske cevi. V Ptuju te čutimo stisko zaradi premajh- nih parkirnih prostorov za mo- torna vozilo.; pred hotelom se ne morejo odvaditi parkirati turističnih avtobusov na ploč- niku, najbrž tudi ne zaradi te- ga, icer je parkirni prostor za avtobuse preozek; vendar ali nismo že sli.^ali predlogov, da bi sedanji depo za cevi spreme- nili v parkirni prostor, vendar za avtomobile, ne pa za kolesa. Razen tega, ali sta dva čuvaja koles skoraj drug poleg druge- ga potrebna? PTUJSKEMU MLINSKEMU JN PEKARSKEMU PODJETJU 'ne ho potrebno hraniti zapisni- kov o delu organov upravljanja ^n organizacij iz zadnjih časov, ^er sta napisala sedaj o njiho-\ '^em kriminalnem poslovanju s pšenico in z moko Okrajno /av- tožilstvo in Okrožno sodišče 'V Mariboru precej debelo knji- go. KURJENJE OPEKARSKIH ^ECI do maksimalne vročine, bi se v njih opeka do kraja posušila in spekla, ko pa jo po odkupu in prevzemu na marsi- katerem gradbišču tako pridno kaliva in nainaka dež. Potem jo 'itak morajo stanovalci s svo- ^^fni pečmi ponovno sušiti, ko 'Začne ta vlaga siliti v stanova- njih izpod ometa. NAPOVEDI ZA SLABO LETI- ■^O. Kljub zamrinjenju in stal- ni oblačnosti ter detevanju cene le še naprej rastejo. Tako od- porne proti klimatskim prili- kam, kot so cene, bi morala bi- ti vsa vegetacija, pa bi vse sla- be napovedi odpadle. NA KOGU PRI SREDIŠČU? PAŠA ŽIVINE OKROG CER- KVE, ne pa tudi čiščenje nje- nih odpadkov: prvo se dogaja, čeprav je nepotrebno, druco pa vie, čeprav je potrebno. Marsi- kateri turist si tako brez po- trebe umaže čevlje, ko se raz- gleduje s Koga, kjer se ravno s prostora pred cerkvijo najdalje vidi. POMANJKANJE KRUHA V TRGOVINI ZARJE ob sobotah po 10. uri. Prejšnjo soboto (22. maja t.l.) pa kruha v troo- vini sploh niso imeli. Vsekakor bi naj prodajali v tej trgovini kruh že ob sedmih zjutraj, kot so ga takrat, ko ga /e dostav- ljala pekarna iz Ormoža; sedaj ga dobijo šele oh 9. ali 10. uri — ob lepem vremenu, sicer pa ga sploh ne pripeljejo, kot se je to zgodilo navedeno soboto. POMANJKANJE ELEKTRIČ- NEGA TOKA V ŽARNICAH cestne razsvetljave vse večere, ko ni veselice ali sestanka. Tu- di ob ostalih dneh bi naj gore- le luči vsaj do 22. ure. POMANJKANJE VODE V CE- VEH VODOVODA, ki so se po- sušile že pred 4 leti. Medtem je bilo le na nekaj sestankih obljubljeno, da bo vodovod v kratkem popravljen, vendar ta »v kratkem« traja že štiri leta. 0S0GAT1^40 NAŠE VODE Ribiška družina Ptuj si ob po- moči Zveze ribiških družin Ptuj že več let prizadeva, da bi obo- gatila obstoječe vode ter po- množila ribji živelj, ki je v ne- nehnem upadanju zaradi vedno močnejših industrijskih odplak in občutnega povečanja števila športnih ribičev. V zadnjih treh letih je družina prešla na siste- matično vlaganje zlasti mladic krapa in pa linja, ki se v naših vodah zelo dobro počutita, isto- časno pa dajeta tudi najhitrejši in največji prirastek. Mladice dobiva družina iz ribnikov Zve- ze ribiških družin Ptuj, ki vzdr- žuje okrog 40 matic, ki letno dajejo od 15 — 20 tisoč kvali- tetnih mladic-enoletnic. Nekaj teh mladic uporabi zveza sama za vzrejo tržnih krapov v last- nih ribnikih, ostale pa, to je okrog polovico, pa redno odku- puje družina ter jih vlaga v te- koče vode in obstoječe večje mrtvice. Tako so neumorni ribiči tudi v nedeljo, 30. maja, po končanem dopoldanskem tekmovanju pri- stopili k poribljavanju. Matične ribe in mladice, ki so prezimile v ribnikih v Velovlaku, so v po- poldanskih urah prepeljali v no- vo drstišče v ribnik v Podvin- cih, del mladic so vložili v rib- nik v Rogoznici (ca. 1600), kjer jih bodo intenzivno hranili ter v jeseni iz tega vložka lahko na trgu nudili kar lepe krape v teži od 1 kg navzgor. Vse ostale mladice krapa (okrog 10.000 ko- sov), med katerimi je bilo okrog 30% linja pa je odkupila Ri- biška družina Ptuj ter jih prepe- , Ijala in vložila v Dravinjo pod jezom v Jurovcih, v Polskavo pod jezom v Tržcu, v mrtvico v Mali vasi ter v mrtvico v Ro- goznici. Tak način dela narekuje stalež v Dravi, ki "nenehno upada, del- no zaradi občasnih zastrupitev s strani TGA Kidričevo (trenutno je v teku odškodninski zahtevek za zastrupitev lani junija), delno pa zaradi nihanja vodnega ni- voja, še bolj pa zaradi predvi- denega zmanjšanja vodne povr- šine po pričetku obratovanja HC SD I, kar bo povzročilo iz- gubo vodotoka od Vurberga pa vse do Ptuja. Nič boljše ni sta- nje v Dravinji, kjer so konstant- ne zastrupitve tako močne, da so se ribe umaknile že skoraj iz celotnega vodotoka ter je edino upan>e, da se bo v taki vodi ob- držal le še krap in linj. Pesnica zaradi regulacije nekaj let tudi ne bo lovna, saj projektanti ni- so upoštevali niti minimalnih varstvenih naprav, da bi omo- gočili ribam življenjski prostor v tej nekdaj na ribah bogati reki. Ribiška družina bo tako pri- siljena po nekaj letih, ko bo vo- da v novi strugi ponovno napra- vila tolmune, vanjo pričeti in- itenzivno vlagati mladice ter ta- ko normalizirati stanje, kar pa bo zahtevalo znatna denarna sredstva. Ribiči se vsega tega dobro za- vedajo ter je tako nedeljska ak- cija bila zopet močan korak na- prej v njihovih prizadevanjih za obogatitev naših voda. l C. V. I Uspel festival pevskih zborov pri Tomažu Nastopilo je 500 mladincev in pionirjev. Na prireditev so se pri Tomažu temeljito pripravili. Govoril je predsednik kra- jevne organizacije SZDL Tomaž. Festivala se je udeležilo nad 800 mladih in odraslih gledalcev. V okviru 20-letnice osvobodi- tve je bil v nedeljo, 30. maja t. L, festival mladinskih in pionirskih pevskih zborov pri Tomažu. Ob tej priložnosti.so prebivalci To- maža kraj slavnostno okrasili, razobesili so zastave, postavili slavoloke, okrasili okna s cveti- cami in postavili so slavnostno tribuno. Poskrbeli so za parkir- ne prostore in za prijetno raz- položenje po festivalu. Združeni pevski zbor mladin- skih in pionirskih pevskih zbo- rov iz območja občine Ormož je zapel nekaj pesmi na telovadi- šču, nato pa so mladinski in pi- onirski pevski zbori nastopali posamezno v dvorani za kino. Mladi pevci so zapeli nekaj pe- smi v počastitev 20-letnice osvo- boditve in dneva mladosti ter v počastitev rojstnega dne pred- sednika Tita. Ta velika priredi- tev spominja prebivalce Tomaža in okolice na težavne dni iz NOB. Na festivalu je o drugi svetovni vojni govoril predsed- nik krajevne organizacije SZDL Tomaž Alojz Hergula. Prebival- stvo tega kraja je z napredno za- vestjo, s sodelovanjem s parti- zani in dajanjem zadnjih zalog hrane osvobodilnemu gibanju povzročila sovražniku precej skrbi. S hvaležnostjo se je treba spomniti vseh. ki so sodelovali v NOB, ki so trpeli in umirali v nemških taboriščih smrti v za- porih in v izseljcništvu. V združenem pevskem zboru je sodelovalo 500 mladih pevcev. Tega je sestavljalo pet pevskih zborov in sicer: pevski zbori iz Or.m':^ža, Ivanjkovec. Sredi.šča, Tomaža in s Huma. Na festivalu so nastopali tudi recitatorji par- tizanskih pesmi. Združeni pevski zbor je spremljala ormoška god- ba na pihala. Stran h »T E D M K« — petek, 4. junija 1965 Stran f» Občinska nogometna liga Tekmovanje v občinski nogo- i-netni ligi poteka brez napak, kar je zasluga požrtvovalnih prista- šev nogometa ter sodniškega zbora, ki so doslej izvrševali svo- je naloge brez napak. Ce se spomnimo prejšnjih let, ugotovi- mo, da so se kopičili po vsakem kolu protesti ter se dogajale ne- \'šečnosti, sedaj pa vsega tega ni. Vse poteka po določenem na- črtu, ta pa je v rokah skrbnih športnih delavcev, ki žrtvujejo mnogo prostega časa, da bi se odvijalo občinsko prvenstvo brez napak. V nedeljo, 30. maja, so bile od- igrane prvenstvene tekme dru- gega kola. Vključil se je TVD ^'Partizan« Destei'nik. ki v prvem kolu ni igral. Izstopil je TVD ^•Partizan« Dornava iz doslej še neznanih vzrokov . Tekme so se končale takole: Destemik : Leskovec 2:0 (2:0). Sodil je Vogrinčič, eden najper- spektivnejših sodnikov v Ptuju. Videm : Markovci »B« *5:0, sodnik Petrovič. Rogoznica : Gorišnica 1:0 (0:0), sodil je Stubičar. LESTVICA: Rogoznica 7 7 0 0 40:3 14 Videm 7 4 O 3 20:8 8 Desternik 6 4 0 2 15:11 8 Markovci R 4 O 2 18:19 8 Gorišnica 7 2 0 5 15:14 4 Leskovec 7 O O O 5:33 O Marko\'CJ -B« 2 O O O 0:18 O Izostala tekma med Dester- nikom in Markovci, Markovci »B-' pa igra izven konkurence in se ob zaključku odbijejo toč- ke konkurenčnim društvom. A. Gorše Košarkaši za razred boljši v soboto, 29. maja t. I., so ko- šarkaši Drave slavili ponovno zmago, ki jim je prinesla dve točki ter visoko zmago s 50 ko- ši razlike nad košarkaši ŽlS iz Maribora. S to zmago so doka- zali, da so najboljši v ligi in jim ne bi smelo spodrsniti v zadnji tekmi s Slovensko Bistrico, kjer bodo gostovali. Ta tekma je za nje zelo pomembna, kajti v pri- meru, da izgubijo, ne bodo mo- gli v drugo republiško ligo. Prav gotovo si marljivi košarkaši Dra-1 ve tega ne zaslužijo in bi bilo prav, da se uvrstijo na prvo me- sto. Sobotna tekma je privabila številne gledalce — pristaše mla- de ekipe, ki si je v kratkem ča- su pridobila številne prijatelje. Nihče ni pričakoval, da bodo domačini po uspelem zadetku Stropnika zanesljivo vodili vse do konca igre. Razpoloženi igralci Drave so s hitrimi proti- napadi zmedli dokaj slabo ekipo iz Maribora in že v prvih mi- nutah se je pokazala izrazita premoč in prednost nadarjenih Ptujčanov. Po prvem delu je bil rezultat 35:15 za domačine. Po odmoru se je predstavila povsem druga petorka, ki se nikakor ni znašla in v osmih minutah ni dosegla nobenega zadetka. Gost- je so celo znižali razliko, kar je dalo razlog za ponovno menja- vo. Na igrišče je prišla zopet pr- va petorka, manjkal je dobri Cu- rin, ki je zaradi bolezni sedel za zapisnikarsko mizo in skrbno be- ležil točke, ki so se vrstile druga za drugo. Tako je prva petorka nadomestila skoro vse zamujeno in dosegla v kratkem času kar 38 košev. Kolikor bi prva petor- ka igrala ves čas, bl bil rezultat mnogo višji, tako se je tekma končala z rezultatom 73:23. Najuspešnejši so bili Klavora z 28 zadetki ter Kraševec in Stropnik. Tudi vi ste vabljeni! v nedeljo, 6. junija, bo v Ptu- ju VELIKA ŠPORTNA MANI- FESTACIJA, na kateri bodo so- delovale šole iz občine Ptuj, dru- štva TVD »Partizan«, klubi in športne organizacije, pripadniki JLA, aeroklub. gasilci ter cici- bani. Nastopili bodo nekateri najboljši športniki iz Maribora, Cakovca in drugih krajev in s tem popestrili spored. Istega dne ob 10. uri bo parada vseh nastopajočih. Ljubitelji športa in pristaši množičnih nastopov VLJUDNO VABLJENI — vstop- nine ni! Vabi Občinska zveza za teles- no kulturo Ptuj. Prvaki v rokometni ligi vzhodne Slovenije Ormoška rokometna ekipa TVD »Partizan« je postala prvak v rokometu vzhodne Slovenije. To mesto je vsekakor zasluženo, saj so skoraj na vseh tekmah pokazali izredno sposobnost. Zad- nja tekma se jim je sicer ponesrečila, ni pa spremenila vodstva. Vsekakor gre precejšnje priznanj c ekipi »Partizana«, ki si je s skromnimi sredstvi in z vztrajni m prizadevanjem priborila vstop v republiško ligo. To je presenc čen.ie za Ormož, saj doslej še ni imel takih uspehov. Priznanje gre tudi trenerju ekipe. Rokometna ekipa iz Ormoža ROJSTVA. POROKE IN SMRTI NA OBIMOCJU MATIČNEGA URADA PTUJ Rodile so: Rozalija Zupanič, Stojnci 137 a — Janeza; Vida Puklavec, Pu- šencl 46 — Branka; Roza Vorih, Gerečja vas 44 — Marjano; Ma- tilda Panič, Stročja vas 47, Lju- tomer — Marjano; Angela Feuš, IIovcl 36, Ljutomer — Nado; Ma- rija Smlgoc, Rodni vrh 38 — deč- ka; Justina Štebih, Sakušak 72 — deklico; Friderika 2agar. Greg. drev. 7 — Gorazda; Jožefa Avguštin. Jelovica 25 — Marja- na; Ana Borko, Obrez 50 — Maj- do; Marija Irgolič, Ljutomer, Or- moška — Milana; Marija Juran- čič, Krče\ina 90 — Klementino; Neža Vojsk, Zagajiči 6 — Maj- do; Ana Pergar, Podutik 40, Ljubljana — Mlrjano; Ema Zni- darlč, Zamušanl 78 — dečka; Marija Kostenc, Gorišnica 46 — dečka: Matilda Vindiš, Gruškov- je 40 — Cvetko; Ivanka Knehtl. Dornava 141 — ]\^ihaelo; Ana Ladič, Središče 96 — Liljano: Marija Milošič, Na postajo 12 — Mirana; Erika Vaupotič, For- min 56 — dečka; Anica Gajšt, Podlože 80 — deklico; Jožefa Klaneček. Dolič 5 — Angelo; Angela Muhič, Gabernik 14 — dečka; Neža Cernejšek, Sitež 3 — Anico; Anica Sardinšek, Apa- če 70 — Stojana; Jožefa Vodan. KrčGvina 123 — Milana; Matil- da Ceh, Krčevina 25 — Janeza: Angela Cestnik, Draženci 19 — deklico; Kristina Polajžer, Do- ' brina 39 a — dečka: Marija Vajs- ; pot, Jelovice 33 — Marijo; An- j gela Golota, Dornava 100 — Da- vorina; Marija Junger. Sturmo- vec 28 a — deklico; Marija Le- tonja, Krempljeva 6 — deklico; Pavla Ivanuša, Poštna 2 a — Pe- tra; Marjeta Raufl, Gajevci 32 — Milana; Katarina^ Medved, Pleterje 42 — Anico: Ljudmila Kramberger, Gomila 10 — Aloj- za; Pepca Nendl, Trubarjeva — Vlasto; Veronika Kostanjevec, Bukovci 139 — Majdo; Otillja Vinkovič, Gajevci 21 — Romana; Viktorija Romelle, Videm 35 — Smiljano: Marija Kramar, Biš 12 — Marjeto; Pavla Metličar, Ki- dričevo 32 — Mira; Angela Ho- šič, Presika 25. Ljutomer — Slavka. Poroke: Vido Kovačič, Mejna cesta 13, in Ana Vrbnjak, Mejna cesta 13; Marjan Pečnik, Gerečja vas 6, in Ljudmila Maroh, Sp. Hajdina 136; Stanislav Kozel, Prešernova, in Ana-Vrbnjak, Sp. Hajdina 96; Feliks Taciger, Stoperce 9, in Ana Rampre, Stoperce. Umrli so: Marija Jagodic, Rogozniška 9, roj. 1879, umrla 25. 5, 1965; Alojz Matjašič, Vičavska pot 17, roj. 1913, umrl 26. 5. 1965; Terezija Cafuta, Sedlašek 58, roj. 1901, umrla 29. 5. 1965; Ana Smiljan, Dežno 11, roj. 1899, umrla 1. 6. 1965. Prej so bile te hiše v Slovenji vasi osamljene, sedaj pa so blizu kanala HE SD 1.