Stev. 37. (Poštno tok. raiun. - C. t. con la Posta). V Trstu, petek 2. novembra 1923. Izhaja vaak petek opoldne. Naslov : Trst-Trieste Casella Centro 37 «li pa: via Geppa 17/111. Izdaja: konsorcij Malega. lista MALI » 'tA-d/č&s TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. Juamj 'ka Hale novice Naše časopisje. Kakor smo poročali, so vse tri deželne vlade prepovedale izdajanje samo-slovenskili listov. Nekaj dni nato je Mussolini sam preklical prepoved naših Prefektov. Mi ne moremo nego le toplo Pozdraviti ta čin ministrskega predsednika. Obletnica pohoda v Rim Se je sijajno proslavila po vsej državi; Prednjačil je seveda Rim. Brez dvoma Pa je bila udeležba rameroma nepričakovano velika v Gorici, kjer je šlo v sprevod deset tisoč oseb. zlat denar. Vlada ie zaukazala, da se izkujeta dve vrsti zlatega denarja : 20 tisoč kosov P° 100 lir in 20 tisoč kosov po 20 lir. žPlati denar bo nosil na eni strani kra-'jevo podobo, na drugi pa fašistovski dlak z napisom «Ottobre 1922». Danšanji številki stUo priložili prilogo, da nadomestimo, kar smo zadnjič opustili. Zato so neka-teri dopisi nekoliko zakasneli. čevljarski mojster v Mirnu Kenedikt Pelikan je prišel v hude de-Parne stiske in je s samokresom udrl v stanovanje g. Antona Vuka, predsednika Zadružne zveze ter poskušal izvršiti Phior. Po sreči se je g. Vuk rešil nevarnosti. Orožniki so divjaka spremili na varno, kjer čaka, da ga zadene roka Pravice. Med tem pa se mu pamet spet Povrne v možgane. Prefekt Pisenti ie dejal na dan obletnice pohoda v Rim, da bo v kratkem času razpisal občinske yolitve v Gorici. Dodal je : «Potrebno pa ie, da se vsi meščani zedinijo za eno Hsi>o, v kateri mora imeti nadvlado fašistovski duh». Cene živilom padajo v Avstriji, na Češkem, Japonskem, v Švici, v Združenih državalhi; lahko Paste jo v Belgiji in Avstraliji; rastejo pia močno na Nemškem, na Poljskem in na Angleškem. V Belgradu je umrl Poinister Stojan Protič, ki je bil po-Nikole Pašiča najbolj imenitna Oseba v radikalni stranki. Na Turškem to izvolili za predsednika republike kenuala Mustafa. Glavno mesto Turčije bo odslej Angora. Tržaška borza ie zaprta od 31. oktobra do 4. novembra. Današnje borzno poročilo ie od 30. oktobra. Reka, Mussolini in Jugoslavija. Ata Mussolini je poslal stricu Pa-Siču predlog glede nia rešitev reške-vprašanja: Reko dobi Italija, luko Baroš in Delto dobi Jugoslavija, Stric Pašič jo dal odgovor, da jo ta Predlog nasproten rapalski pogodbi, ki hoče, da bodi Reka samostojna; ždto da ne more sprejeti predloga. Na trgovsko šolo v Gorici to sprojemajo deklice ali dečki, ki so *°nčali 10. leto in so dovršili vsaj pe-M ljudskošolski razred; sprejmejo fh, se tudi brez te šole, ako položijo l*pit iz laščine in računstva. Vpi-s-hina za vsa štiri letia znašg, 40 lir; kČnina pa 100 lir, ki se plača v 4 obrokih. Prošnje na kolkovanem papirju za L 1.20 naj vložijo starši ali 11 jih zamestniki do 5. novembra. Pobiranje davkov v zakup. Te dni sta šla dvia okrtaja v zakup; eden po 1.90%, drugi za 2.40%. Istrska županstva nameravajo ustanoviti konsorcij za pobiranje davkov v deželi. V Puli se je vršil tozadevni sestanek. Pripravljalni odbor je poslal tozadevno pi-stopnico vsem županstvom. Za baško grapo na Tolminskem in za Ukve na Koroškem. Poslanec Šček je poslal ministrskemu predsedniku in videmskemu prefektu brzojavko, v kateri prosi nujno pomoči za ljudstvo v kanalski in baški dolini, ki je bilo hudo prizadeto ob povodnji. Pisenti in naše potrebe. V pondeljek sem se zvečer peljal z vlakom iz Prvačime do Opčin. Kraški župani, ki so bili v Vidmu na slavnosti obletnice (aaSistovskega marša; v Rim, so se med sabo menili. Eden je povedal, da je govoril s prefektom Pisemitijem in dia mu je takole rekel: «Šjor, popoliacjon de noj in granda mižerja. Davki že gnandi doklade a ukora pju grando o šem, pre komuni novi stroški. Andove noj verhr. Šjor, lei čamar tuti šindlako de Karso in Gorica e mi špjegar no-štre razmere.« Prefekt je baje vse razumel. Le macchic che spariscono. Pod tem naslovom je g. Caruso napisal članok ob odhodu g. naduei ^ telja Jereba iz Doline. Pisec je dejal, da se jo vsia Dolina veselila Jerebovega odhoda. Resnica pa, je, da so se veselile odhoda le 3 ali 4 osebe, ki sovražijo ondotno ljudstvo, ves narod pa je žaloval. Sedaj odhaja g. Caruso. Le 2 ali 3 osebe obžalujejo ta odhod, vse drugo prebivalstvo pa se bo radovalo, ko dozna, da je Caruso odšel. Caruso je zapustil v našem ljudstvu v Bregu spomin trinoga, Carusi želimo srečno pot in mu priporočamo, naj nikjer ne ponovi poskusov, kakoršne je delal v Bregu. Samomor. V bližini Miramara se je vrgel ponoči v morje tržaški vele tržeč Bogdanovič. Jadranska banka, Jadranska banka! Kaj imamo v vsaki občin.*? V vsaki občini vidimo tri stvari: enega župana, ki so mu skoro vso oblast vzeli; en velikanski puf, v katerem se občina potaplja; eno ljudstvo, ki je gospodarsko izmozgano. Tržaški župan dr Pitacco je poslal vladi spomenico, v kateri na podlagi zgodovinskih razlogov prosi, naj dovoli, da ne bo nosil župan več naslova «sindaco», enega Slovenca, je umljivo, da je zmagala lista laških lašistov. Okrajna bolniška blagajna na Brežini je prešla v fašistovske roke. To je, lahko so reče, izključno kraški zavod. V nedeljo so se vršile volitve. Ker pa so vsi delavci na Kra su Lahi, in ni na vsem Krasu niti mega Slovenca, je umljivo, da jt zmagala lista laških fašistov. Popravek. Zadnji Mali list nosi številko 35 ravnotako predzadnji; Opozarjam zlasti razprodajalce na to pomoto Zadnji list bi moral nositi šte vilko 36. Prorok Pogodnik pravi ; Kdor o vseh svetih v loterijo stavi, če nič ne zadene, gotovo denar zapravi. Motenje verskih vaj. Osservatore Romano, list Vatikana, ki ga bere tudi g. Mussolini in ves katoliški svet, prinaša dolgo poročilo o napadu rojanskega fašja na tamkajšnjo slovensko Marijino družbo. Med drugim pravi tudi tole: Marijine hčere so bile ravno zbrane pri duhovnih vajah in so molile s svojim voditeljem rožni venec. Pred sedežem se prikaže gruča mladih fantov oborožena s kamenjem. Na dano znamenje zaženejo velik Ihirup in žvižg in za nameček napadejo poslopje s kamenjem. Voditelj itn dru-žabniee so ostali ves čas mirni in molili naprej rožni venec. Nato se predstavi glavar teh mladeničev voditelju in mu naznani, da je ro jamski fašjo sklenil zasesti sedež družbe tudi s silo, če se me vdajo, ker ne more dobiti drugih primernih prostorov kot je ravno sedež Marijine družbe. Mimogrede omenimo, da je voditelj slovenske Marijine družbe v Rojanu Italijan. Poslal ga je škof Bartolo-raasi, ker ni imel slovenskega duhovnika. Gospod Musizza je popol-homa zmožen našega jezika in kot italijanski duhovnik pravičen na-pram Slovencem, zato ga vsi spoštujejo. On se mi nikdar vtikal v polit i-’ko. ampak vrši samo svojo dolžnost kot katoliški duhovnik. Ali ste žfi čitali roman Medvladje? Spisal ga je Jože Pahor. Dobi se v Štokovi trgovini za 5.60 L. Ako naročiš pismeno, dodaj 60 st. za poštnino. Korljera se je v bližini Vidma ob ovinku prevrnila v globoko grapo, šofer ni mogel ustaviti, ker je bila zavora poškodovana. Deset oseb je močno ranjenih. Ciril Cej, goriški rojak, je v Rusiji umrl. Tako Se je glasilo leta 1915. v Gorici. In v tem mnenju so bili do teh dni vsi, ki so ga poznali. Te dni pa se je g. Ciril Cej vrnil iz Rusije po dolgih 8 letih. Dobro došel ! ■' ■ Zgube fašistov. «Popolo dltalia« piše, da so fašisti od začetka gibanja do zavzetja Rima žrtvovali nad 3000 mladih življenj. Brez žrtev mi zmage. Povišanje. Poslanec. Giunta je bil zbran za glavnega tajnika fašistovske stranke. Tako je postal Giunta za Mussolinijem najvažnejša oseba v državi. To je dejstvo, pred katerim nič ne pomaga zapirati si oči. «NaS čolnič« pravi v posmrtnini za ranjkim Čeboklijem: Hudo nam je pisati poslovilne besede fantu, kakršnih je malo med nami. Spomin Andrejev, ki leži pod goro Mijo in spornim Gregorčičev, ki snivia pod Krnom, naj bo vodilna ivezda zvestobe do rodne matere onim, ki žive ob njihovem grobu! Izvrsten prosvetni list je «Naš čolnič«. Številka za številke prinese kaj originalnega. Izhaja v iorici, Corso Verdi 37 in stane šes1 ir. Vsako društvo naj ga naroči, sak član prosvetnih društev naj bi ga imel. MIHEC IN SMliCPi Da liste bi razgnali, Iti! H Lili Prepoved so izdali. |iurn1 Čez noč se se skesali JMaLUi In nov dekret izdali. MIUEP' Gospodje vladni špasni so: mOnLvJa Besedo dano brž požrč. Tiček se je vrnil v kletko. V majniku 1920. je bil aretiran 37 letni Rudolf Artella zastran večje tatvine pri vojaški upravi. Artella je zbežal in od tedaj so ga oblastva zaman iskala, tako imenitno se je znal skrivati. Tiček jo postal truden od samega skrivanja in v pondeljek se je zopet predstavil ravnateljstvu tržaških zaporov. Primorski tobakarnarji So zborovali v Gorici in so zahtevali izključno pravico zia prodajo vžigalic, pri čemer zahtevajo1 7 od sto. Imenovali so izvršilni odbor, ki. so mu dali polno moč. Prorokovanje za leto 1924. Izšel je zmamenti koledar «Barba-nera» v Rimu, ki vsebuje tale prerokovanja za prihodnje leto : 22. janu- arja: odkritje velike protidržavne zarote; 28 januarja: strašanski požar; 27. februarja: smrt imenitne osebe; 19. aprila: državni preobrat. Kdor bo učakal, bo vedel, v koliko gre Barbaheri vera. Bika našega naroda so pijanci. To smo že poudarili. Dr. Srebrnič je na katol. shodu v Ljubljani ugotovil in dokazal, da bi ‘80% vseh grehov med Slovenci prenehalo, če bi namesto alkoholizma vladala popolna treznost. Narodne organizacije, ali spite ? Iz svetega pisma. V drugi makabejski knjigi beremo : «Odpri, Gospod, svoje oči in glej naše trpljenje : obdali so nas narodi in nas trpinčijo. Raztegni, Gdspod, svoje roko, in obvaruj nas». Vojnih invalidov je na svetu nekaj čez 10 milijonov: ta je le lahko pohabljen, drugi težje temu manjka oko, drugemu roka, tretjemu noga, četrti je jetičen. So pa tudi popolni slepci, pohabljenci brez nog, rok in oči. Kakšne dobrote je rodila vojska ! Vojaško pismo. Neki slovenski orožnik, ki služi med Lahi, se je bil naročil na Mali list. Nekaj časa ga je dobival. Nato so mu začeli predstojniki list pleniti. Uprava mu je začela pošiljati list v zavitku. Par številk je prejel, po tem zopet plemba. Včeraj smo prejeli pismo: «Slavna uprava ! S tužnim srcem vam naznanjam, da so zdčeli znova pleniti Mali list. Blagovolite mi ga pošiljati na tale privatni naslov, ker je zastonj se preganjati s temi hudiči.» * Kaj se preko gore godi? Vničenje slovenske Sole in poskus po- svobodo gole in svoboda tiska nagih bra- končanja slovenskega tiska v Italiji sta taka cina, da sta izzvala ogorčenje slo venskih Primorcev od Pule do Trigla va. S svojimi odredbami se je vlada do dna zasovražila pri slovenskemu ljudstvu. Umljivo je, da ta ogorčenost ni ostala prikrita tujini. Danes opišemo, kak vtis so naredile vladine odredbe v 'Jugoslaviji, prihodnjič pa sporočimo vtise v drugih državah. Slovenska ljudska stranka v Jugoslaviji je s podpisom načelnika prof. Bogumila Remca izdala proglas na pristaše. Proglas v glavnem pravi : «Italija hoče podjarmljene Slovence vničiti. Naše ljudstvo naj glasno zakliče kulturnemu svetu, naj ne dopusti takih nasilstev nad Slovenci v Italiji, zatiranim pa naj pokaže, da tostran mej niso in ne bodo pozabljeni.« Nato poziva stranke Slovence, naj po vseh občinah priredijo proteste proti poitalijančevanju gol in proti časopisnemu ukazu v Italiji. Poslanski klub Slovenske ljudske stranke, ki mu je na čelu doktor Korošec, pa je tole storil. Kanonik doktor Hohnjec je vložil v belgrajskem parlamentu na ministra Pašiča in Ninčiča ostro interpelacijo, v kateri opisuje «neznosno stanje Slovencev in Hrvatov pod Italijo«. Interpelacija se peča s preganjanjem učiteljev, zatvoritvijo gol in zahteva od Pašiča, naj napravi naj-odločnejše korake, ki bodo «zagotovili sorojakom v Italiji njihova nacionalna prava«. Načelnik ljudske stranke dr. Korošec je bil večkrat pri zunanjem ministru drju Ninčiču «zastran položaja primorskih Slovencev in Hrvatov v Italiji«.. Minister dr. Ninčič je odgovoril, da je bil pri njemu laški konzul Summonti, ki mu je v imenu gospoda Mussolinija izjavil, da je rimska vlada ukinila odredbo o laškem učnem jeziku, da je razveljavila naredbo glede slovenskih učiteljev, da je razveljavila odredbo gledč časopisov. V belgrajskem parlamentu je govoril kanonik dr. Hohnjec pred polno zbornico. Skoro vsi diplomati evropskih držav sa bili v ložah. Dr. Hohnjec se je vzdignil in je v glavnem dejal: »Oglasil sem se k besedi, da obrnem pozornost na vprašanje naših bratov v Italiji. Njihova usoda je zelo žalostna ter nam preko meje že kličejo: Umirajoči vas pozdravljamo .1 In v resnici moram reči, da so fašisti obsodili naše brate na narodno smrt. (Klici: doli ž njimi !). Vrgli so' iz šol naš jezik ! (Burni klici !). Jugoslovenska država je dala Italijanom v Jugoslaviji popolno enakopravnost v šolah. Pa ne samo to. Italijani se na laških šolah v naši državi smejo posluževati tudi svojih učiteljev iz Italije in lahko uporabljajo v italijanskem državnem duhu pisane knjige. Take koncesije je dobila peščica Italijanov v naši državi, a za protiuslu-go preganjajo Italijani vse naše narodne duhovnike in učitelje. In sedaj so začeli že poitalijančevati slovensko in hr-vatsko deco. Tako barbarstvo, ki nacionalno ubija ljudi druge narodnosti, moramo pred obrazom cele Evrope obsoditi in proti njemu najodločnejše protestirati. (Burno odobravanje). Mi najodločneje protestiramo proti surovemu postopanju nasproti našemu časopisju. Našim ljudem je prepovedano izdajati samo slovenske in hrvaške časopise. Niti ene kulturne države ni, kateri bi se mogle očitati take stvari kot Italiji. Takoj je treba prekiniti pogajanja z Italijo. Mi tukaj protestiramo proti nekulturi in barbarstvu ! (Burno odobravanje 'cele skupščine brez razlike strank). Vložil som interpelacijo na zunanjega ministra, ker imamo v mislih tov v Italiji. Hočemo, da svojim bratom prožimo bratsko roko, ker je to naša pravica, ki nam jo daje ves civilizirani svet. Mi se ne vmešavamo v italijanske notranje razmere, z vso odločnostjo pa zahtevamo zaščito za naše preganjane brate. Govornik apelira na predsednika skupščine, naj vpliva na zunanjega ministra, da jhitro odgovori na interpelacijo, da bi tako vsaj ena kapljica tolažbe kanila na plamen ogorčenja naših bratov. Ko je končal dr. Hohnjec svoj govor, se je dvignila vsa zbornica in priredila viharno manifestacijo. Evropski diplomatje, ki so bili v ložah, so pazljivo poslušali govor, ki je naredil nanje globok vtis. Med diplomati je bil tudi rimski poslanik dr. Summonti. Demokratska stranka, ki je za radikalsko naj večja stranka v Jugoslaviji in katere voditelji so Davi-dovič, Pribičevič in dr Žerjav, jo naro-' čila poslancema prof. Reismerju in Gri-zogonu, da vložita interpelacijo: Ta interpelacija je tudi zelo ostra «{xoriška Straža« je prinesla znani časopisni odlok z. velikim, žalnim črnim robom. Vsled tega roba je oblastvo list zaplenilo. Ker pa je izšlo povelje za zaplembo šele 3 ure po izdaji lista, so tobakarne prodale več tisočev te številke, ki se je tako razširila po Italiji. Culi smo. da ie ta številke Straže prišla v roke vsem laškim diplomatom, premnpgim poslancem, ministrom, vsem važnejšim listom državi in zunaj nje. V Jugoslaviji so «Goriško Stražo« celotno ponatisnili z glavo lista in s tem so plakatirali vse večje lokale v Ljubljani, Zagrebu, in, celo v Beogradu, ravnotako vse že-. Županska zveza tržaška dežele. o--------- Postojnski vodovod. V nedeljo je imel sejo odbor županske zveze za tržaško deželo. Sestanka so se udeležili : župan Josip Meden za Senožeče; Lojze Ronchi, gerent, v Postojni; Onorat Gorlat, župan v Miljah; Tomo Boschetti, župan v Nabrežini; dr. Gino Cosolo, župan v Foljanu ter tržaški župan dr. Pitacco. Postojnski gerent se pritoži, da državna hranilnica in posojil nica (Cassa depositi e prestiti) še ni posodila obečanih 1.700.000 L za gradbo postojnskega vodovoda in da se je zato obrnil na druge denarne zavode za posojilo. Pomoč občinam. Župan dr. Cosolo naglaša revščino, v katerih se nahajajo naše občinske blagajne. Zahteva od vlade odpomoči ter pravi : vlada naj vrne občinam pravico do užitnine na pivo ali naj da občinam primerno odškodnino zato, ker si je vlada prisvojila, imenovano Užitnino. Zbor sklene tozadevno resolucijo in naloži predsedniku, da stopi k vladi v Trstu. Vojna odškodnina in občine. Nato so odborniki razpravljali o vojni odškodnini, ki jo vlada le polagoma izplačuje. Ker so nekatere občine finan-cijelno na tleh, je odškodnina tembolj potrebna. Naloži se predsedniku, da pri vladi pospeši rešitev tega vprašanja. Kmetijstvo naše dežele. Seje sta se udeležila tudi dr. Gasser kot predsednik »Agrarnega kredita« ter prof. Tamaro kot zastopnik laške tržaške kmetijske družbe. Prof. Tamaro sporoči, da je vlada ustanovila za tržaško deželo kmetijsko potovalno šolo . (Cat-tedra ambulante), ki se otvori 1. januarja 1924. Poseben kmetijski strokovnjak bo hodil po naših vaseh in držal preda-lezniške postaje od Rakeka do Zagreba. Lvanja s praktičnimi poskusi. Dr. Gasser Vsi jugoslovanski listi so Stražo ponatisnili. Nemški list «VolksbIatt» izhaja v Novem Sadu v Jugoslaviji. Ta list je ponatisnil Stražo in dodal te besede : «Naredba laških oblastev na tak način krši in zatajuje vse človeške in državljanske pravice, da mora to postopanje ves kulturni svet ožigosati kot čin barbarstva«. Manifestacije v Sloveniji. V nedeljo so' se vršili po vseh občinah Slovenije shodi. V Ljubljani so se združile vse stranke in priredile v Unionu shod, ki se ga je udeležilo nad pet tisoč oseb. Govorili so minister dr. Korošec, dr. Ravnikar, dr. Puc, Fr. Smodej in Amerikanec Merivvether, Wilsonov prijatelj. Govorniki so silno ostro govorili, tako da je nastalo strašansko ogorčenje in narod je hotel udreti na ulice, da demonstrira. Vlada je prepovedala vsak obhod in je konsignirala vojaštvo in orožništvo, da se je vzdržal red. Naše pripombe. Mi smo mnenja, da je vprašanje ureditve jezikovnega vprašanja Slovanov v Italiji zgolj interno vprašanje in da je vsako vmešavanje tujih držav v naše niotranje zadeve nepravilno. Na drugi strani pa je imela «Edinost» prav, ko je lani poudarila, da «zatiranje narodnih manjšin v Italiji ne more ostati trajno brez odmeva v tujini«. Prav te dni se je pokazalo, da je bila Edinostma trditev pravilna. Naše načelo mora biti : Italija naj tako reši manjšinsko vprašanje, da bo vsako tuje vmešavanje vnaprej onemogočeno. Priporočilo. Najtopleje priporočamo vsem čitate-Ijem naslednje narodne tvrdke: Rnpnik Jernej, Dolenje p. Jelšane; Cerkvenik Josip, Škofije; Božidar Kastelic, Povža-ne, Materija; Urbančič Franc, Gradišče, Obrovo; Vatovec Marija, Misliče, Vrem. Britof. poroča o agrarnem kreditu. Vlada daje potom «Agramega kredita« posojila po zmerni obrestni meri kmetovalcem za melioracije, za nakup orodja itd'. »Agrardi kredit« bi delil posojila najrajši potom kmečkih zadrug po deželi; naj se torej poživijo že obstoječe ali pa naj se ustanovijo nove. S tem se je seja zaključila. > (Pripomba: S 1. januarjem se lorej olvo-ri kmetijska potovalna šola. Ali bo dolični učitelj sposoben, da bo predaval slovenskim kmetom? Mi vemo, da so nekateri našinci opozorili na važnost tega vprašanja predsednika pol. društva v Trstu, a niso prejeli nikdar odgovora. Mi bomo zadevo preiskali in krivce primerno pohvalili. Na eni strani absolutizem, na drugi brezbrižnost: oboje mora pehati.). Seseda z najvišjega mesta. «Nikar ne pravite, da še strašni spor ne da rešiti brez sile orožja ! Odrecite se nameri medsebojnega uničenja I Pomislite, da narodi ne umrjejo; ponižani in tlačeni, prenašajo s škripanjem vsiljeni jarem in se pripravljajo, da se ga eftaesejo in rod daje rodu sovraštvo in maščevanje za dediščino. Zakaj ne bi s pošteno vestjo preiskali in presodili pravice in pravičnih stremljenj narodov? ... Kajti ravnotežje sveta in blagodejen in zavarovan mir narodov sloni bolj na medsebojni dobrohotnosti in spoštovanju tuje pravice in tuje časti kakor pa na armadah množic in silnih pasovih trdnjav.* Tako se je glasila papeževa mirovna poslanica dne 28. julija 1915. Tudi danes mogočneži ne poslušajo glasu z visokega mesta, zato tudi miru ne bo na svetu. Novi škof je imel priti v sredo v Trst. Zdaj pa je dospelo obvestilo, da je odložil svoj pri-hpd na nedoločen čas. m /A Deseti brat v Rodiku. Po tulkem cajti sm se tud jest odpra-vu u Rodik na zlet, ker pravjo usi ldjč, de je tam narbulši left in lina uoda. Blu je anu nedelu popodan. U Rodiki sn nejdu anga prjatla, s kirem sm večkrat mleku u Trsti prodajo u; ni čuda, če je-mu zmiram uodovod u ujstih, špine jeti štirne., U oštariji. Namenu sm se tam jempergat jen sro stopu u ta narbližju oštariju. Joj, kul-ku fulka. je blo ! U ani kambri je škri-pou star gud’ c z rastrgano remonko, use se je vrtelu ku de bi biv pust; cela kambra je bla ku an sam ringlšpil. Use je blo vre pjano jen še zmirej so krčali vina gor jen vina gor. Povečirjou sm jen polo sm šou spat. Ma je blo use za-stujn. Nanka zasnet nism mogu: u kambri so krčali, rogovilli nu m štab ku tavžent hudiču. Kadr je zazgonilo sveto jetro sm se uzdignu jen sm po-gledou u šišu jen u kambru; fantje pe-jani jenu nekej deklet; use je ležalut ani po tleh, ani na mizi, druži pod mi-zu, ani pej kr na brjači. Pržgou sem si fajfu, križ čez tu imenitnu vas, jen sm šou, taku se mi je fržmagalo. Da bomo pokorni ——«o»--------- Naslednje vrstice so bile postavljene, ko še ni bil preklican odlok o dvojezičnosti. Mi, ki bi radi vestno vsako besedo prestavili, smo se takole ravnali: «Čuk na pal’ ci» se (si) pravi (dice) po (in) laški (italiapo) «11 guffo sul manganello«. Dr. Engelbert Besednjak - dott. Egilberto Vocabolario. Dragotin Dežnik - Carlo Ombrello. Dr. Jagnjevič - dott. Agneletto. Dr. Podgornik - onorevole Sottomonti. Župnik Počivalnik z Bazovice - reverendo Ca-napč di Basovizza. Dr. Res - dott. Dav-vero. Uradnik Malnič - imp. Poconiente. Gospod Hreščak - signor Impronuncia-bile. Marjetica Bortolotti - Margherita Jernejčič. Nadzornik Craizer - ispettore Soldino. Naši učitelji dobijo seveda nova imena: F. Starec je postal Francesco Večon. Srečko Kumar - Felice Cocčmero. Albert Širok - Alb. Largo. Ant. Grmek - Ant. Cespuglino. V. Trobec - Vinko Trombetta. Hubert Močnik - Umberto Žuf. Prefekturo smo vprašali, kako se prestavi priimek učiteljev C. Drekonja in Fr. Culot. - Abbiamo interrogato la Prefettura riguardo la traduzione dei cognomi Drekonja e Culot. - Duhovniki tržaške škofije dobijo tudi nova imena- - Pure i sacerdoti della diocesi di Trieste saranno ribattezzati. - Župnik Fr. Sila -don Premura. Kanonik Slavec - cano-nico Lusignolo. Domherr Kratzig - mon-signor Crhzzola. Tržaške ulice: via Scorzeria = ul. starih olupkov. V. Rismondo = cesta na rajžev svet. V. san Michole = ulica sv. Miškota. Via Bonomo = ul. fajn moži' celjna. V. Giuseppe Verdi = ulica Joško-ta Zelenca itd. Tri vprašanja! Ali pošiljale krajevne novioe v Mali list? Ali nabirate naročnike za Mali list? Ali inserirate v Malem listu? Kaj nam z Roparski napad v Piavjah — Krnski sjiomonik v prahu — Zvonovi v Hrenovicah — Smrt mladega rojaka Pismo i* Kort — Kraški slavček spi Pretepači v Brezovici - Nemiri v Kanalu — Pri Sv. Luciji iščejo protidržavne organizacije '-r- God zaslužnega moža — Povodenj na Koroškem in v baški dolini — Na Otlici se obiskujejo, kadar gospodarja ni doma — Rajši zgubi gostilno ko da bi narod zatajil Šolski nadzornik Caruso — Harmonij in orožnik ■— Kloiute v Marezigah — V Avče so prinesli kulturo — Amerikanski kruh je trd. PLAVJE. «Mali list» ima precej naročnikov >u še več čitateljev v 1’laviju, pa jo la dopis prvi, ki ho bavi z našo vasjo. v»s Baclitia sloji že 350 let in šteje sto d(|S. Dne 17. oktobra ob 8. uri in pol zvečer nas je obiskala trojica tolovajev; PHšli *o z gorjačami, samokresi in z luzkuštra niini lasmi k posestniki! Ivanu Ko so prišli na dvorišče; je pes za-lajal. Gospodarjev sin iil tri mlade ženske so stopili pred hišo. 1‘iašali so tolo-Vaje, kaj zahtevajo, ti pa so po laško .^govorili : Mi smo orožniki iz Milj. Vi 'Hnate v hiši kontrabantno blago. Prišli »mo, da napravimo vizito. Naši jim seveda niso verjeli in po kratkem opo-Vekauj11 so tolovaji pomolili revolverje lašim k ustom ter žugali : Mi moramo hišo vizitirati. Pojdite noter. 'Pa hip s.; naji planili v hišo; srečno so zaprli in Oklenili vrata. (Tolovaji so razbijali. Ženske pa so začele vpiti na pomoč in v Petih minutah je bila vsa vas pokori-c'- Takoj so roparji seveda zbežali. Med ljudstvom 'je razširjeno mnenje, da ta-tolovajska dela opravljajo brezpo-selni delavci. Omenim pa, da ti tolovaji niso bili delavci — trpim, ampak dobro rejeni in gosposko oblečeni možje, Res Milostna je ta prosvetljena doba ! — Kobarid. Ker ni noben list prinesel podrobnejša poročila o viharju na Krnu, evo far vrstic ! Dne 5. 1. m. na vse zgodaj »o se trije vojaki — planinci podali na 'vrn, kjer so imeli tik pod vrhom izvr §iti nelco delo. Krn bo namreč proglašen ^0. «narodni spomenik« monumento •‘■izionale in zato je vlada dala ukaz, da Se obnovijo vsi strelski jarki kakršni so Mii ieta 1915. Proti 12. uri je dobil vrh z,lario kapuco oblakov in ob prvi uri Popoldne je že razsajal vihar. Vojakom sc ju zdelo, da se gora podira. Vsi trije s° se skrili v jarek. Tedeaj so začuli par Posebno močnih strel. Ob štirih popoldne jo vihar prenehal in ko so vojaki topili na vrh Krna, je bil spomenik spremenjen v veliko groblje; veliki kamni so bili kakor v prah ^omleti. Ogromna zvezda je naravnost izginila, 'Jt'onasto ploščo pa je vrglo metrov od spomenika. Vojni minister Gaspari, ki si vrgel na ftas Slovence vso krivdo prvega razdejanja (1922), ki si javno govoril proti lam, ki si storil, da smo morali mi zadoščenje dajati za greh, ki ga nismo storili, ki si nam ukral čast pred vsem .kulturnim svetom, ali nam boš dal zadoščenje? Izvedeli smo, da namerava največji Jiveči naš pisatelj v posebnem romanu °Pisati pretresljivo krnsko dramo. HRENOVICE. Redko slavje. V nedeljo 14. X. smo dobili v našo faro nič manj ko 51 zvonov. Trumoma so se podali ljudje nad Razdrto, da bi ondi sprejeli zvonove, ki so imeli dospeti na. vozovih iz Trsta. G. župnik je zvonove pozdravil in ljudstvo se je uvrstilo v sprevod, ki je bil nad en km dolg. Naš občinski zastop so razpustili; komisar iz Postojne. V KREDU PRI KOBARIDU je umrl naš vrli prijatelj, profesor Andrej Čebokli. Komaj 32 let mu je bilo; dober pesnik in pisatelj je bil izvrsten mož. Naj v miru počiva ! KORTE. Vino je že v kleteh. Tropine pa nam ostajajo; seveda v našo škodo, pa to tudi vladi ni v korist. Bomo pa več kisa ali jesiha napravili, ki je kot domač produkt zdrav in nam rabi v marsikakšni bolezni. — V Kortah smo imeli doslej slovensko dvorazredno šolo. V to šolo so zahajali slovenski otroci iz kor-težanske, izolanske in piranske občine. Sedaj smejo v to šolo samo kortežanski otroci, tako ima šola le polovico otrok. Prej smo imeli le učitelja in učiteljico, ki sta poučevala slovenščino in laško, sedaj pa imamo kar tri učne moči. Koliko stroškov ! KOBJEGLAVA. Pred vojno smo imeli bralno in pevsko društvo Kraški slavček. Ubrano petje naših fantov in deklet je slovelo po vsem Krasu. Knjižnica je dobro delovala. In sedaj? Vse spi ! Vzbudite' se, zaspanci in poživite slovensko pesem! V linah našega stolpa visi le majhen zvonček, skoro kravji zvon. Na kos starŽga. železa bije cerkovnik ob slovesnejših prilikah, zlasti ker tudi ure ni, Župnišče je pa tudi kakor štanjelski grad, brez oken in brez vrat, nihče ne gre vanje rad spat, morda samo deseti brat. Pepo, vzdigni se iz Koludrovico in pridi k nam pogledat, da poveš na višjem mestu, kaj vse je pri nas potrebno. BREZOVICA pri Materiji. V nedeljo 21. oktobra smo obhajali hvaležni c o. Kako so obhajali ta dam dva brata in sin einegia Ul hi bratov, naj povejo to vrstice. V mirni družbi so bili nekateri farani v gostilni g. Žerjala. Okrog desete ure prirjovejo trije gori omenjeni v krčmo in takoj se je začel krvavi ples. Starejši Franc in Anton ste), se pošteno stepla, mlajši Franc je sevecla pomagial. Nato so so divjaki vrgli na mirne goste in so jih pretepali. Naklestil^ so gosta iz Rodika. Nekega gluhonem ca iz Slop, ki nikomur žalega ne stri, so s kolom obdelovali. Franc, Franc, kaj si počel! Ali se si vpisal med. razbojnike? Tako se je ta trojica zahvalila Rogu za prejete dobrote v preteklem poljskem letu. Žalostni časi! KANAI,. Mussolini je pisal kralju, da je dal razpustili kanal s ki -občinski svet, in zlasaii župana, lcer da jo — poleg drugega - bilo ljudstvo vsled obnašanja župana užaljeno, kar bi znalo dovesti to neredov. Kakšno ljudstvo? Kje, kdaj? Ako danes razpišete volitve, bo ljudstvo a 99% glasovi izvolilo spet g. Kristjana Bavdaža za župana. Ljudstvo je vse za Bavdaža, pač pa je soglasno proti komisarju, ki stene toliko denarja. TOLMIN. Iz uradnega listo- smo izvedeli, zakaj jo vlada odstavila g. župana Mikuža pri Sv. Luči ji. G. župan da je podpiral proti držav ne organizacije. Kje da so pri nas te državine organizacije,' nihče ne ve, V is tam listu, j® zapisano, da je kralj podpisal odlok, po katerem g. Mikuž ne moro biti izvoljen za župana cela 3 leta! POSTOJNSKO. Dne 18. oktobra jo god oval g. župnik Luka Smolnikar v Slavini. Ta dam je obenem praznoval svojo šestdesetletnico. Gospod Smolnikar jo tih in nepoznan, toda ta njegova Lastnost ne spremeni dejstva, da spada med največje organizatorje našega ljudstva-in je on med prvimi možmi, ki so dvignili naš narod do tako visoke ljudske kulture, da je v tem pogledu lahko za zgled tudi večjim narodom. Ni čuda, da mu. je prišla ta dan časLitat vsa duhovščina iz bližnjih dekanatov in da ga je goriški nadškof odii koval z naslovom konzistorijalnega svetnika. Na mnoga leto v blagor našega ljudstva! Ukve na Koroškem. Letos nas jo zadela velika nesreča — strašna povodenj. V spodnji vasi so hiše do oken v vodi, notranji prostori in kleti so polni vode. Predno so mogli krompir iz vode rešiti in ga posušiti, je mnogim pričel gniti. Najhujše pa je, da je kanal zasut in bojimo se, da poplavi vso vas, če pride še kaj vode. ljudje, ki gonijo živino s planin, je nimajo kam dejati. Obiskal nas je podprefekt iz Tolmeča, kasneje sam prefekt, pomoči pa od nikoder ni. Ubogo ljudstvo 1 SV. LUCIJA NA MOSTU. Bača je nenadoma tako narastlia, da je stopila z brega. Od Podbrda doli do Sv. Lucije je napravila ogromno škodo, ki se ceni na več stotisočev lir, toliko na kmetijah, kolikor pri industrijskih podjetih. OTLICA. Ponoči 21. oktobra je imel otliški g. župnik pl. 1’osarelli nepričakovan obisk. Patentirani tatovi so porezali okno v pritličju in so stopili v pisarno. Gostje so delali pridno. Prevrtali -so železno blagajno,, preiskali mi-zni.ee, omare in drugo. Odnesli so ves denar domače posojilnice, kelih in druge vrednosti v znesku 5000 lir. Najboli grdo pa je od tatov to, da so odšli iz župnišča, ne da bi bili pustili vizitke. DUTOVLJE. Pred kratkim so v Rele to vi gostilni v Koprivi prepevali domače pesmi. Nato so vstopili v krčmo «slovenski» fantje v črnih srajcah. Njih kapo je začel po slovensko vpiti, kaj pojejo slovensko pesem. Gospod Bole jo odgovoril: «Kaj pa naj pojemo, če ne slovensko pesem, ko smo Slovenci.« Nato je rekel kapo: «Kaj Slovenci, jaz sem fašist.« Nato g. Bole: «Bodi fašist ali kar češ, slovenska mati te je rodila in Slovenec ostaneš.« Kapa je še odgovarjal, kaj mati, nakar je Role končal: «Kako da ne slovenska mati, mari te je turška rodila?« Gez par dni je bil Bole klican in kmalu nato so mu vzeli gostilniško koncesijo. Pesnik Goipilšalt je pel: «Slovenec sem, Slovenec sem, tako je mati djala, ko me je dete pestovala.« Krščanski svetniki so govorili resnico in zanjo so vse pretrpeli. Po velikem preganjanja je Cerkev zmagala. RICMANJE. Poldan je odzvonilo in moja hčerka se je vrnila iz šole domov. Pri kosilu: «Oče, lani smo imeli na vratih pred razredom napis: drugi razred; italijanski učitelj Brandar je lani loži 1 proč napis in je del gori drugega : šekonda klase. Potem je. šel gospod Brandar proč. Naš slovenski učitelj je potlej vzel karton in ji: napravil napis v dveh jezikih. Včeraj je prišel zopet k nam gospod Brandar. Ko je pogleda! napis, je postal v obraz zelen in potem rdeč, je. zgrabil slovenski napis in ga raztrgal jezno. Vsi otroci smo bili žalostni.« Vprašam šolsko oblastvo, zakaj ne pošiljajo k nam ljudi, ki se bolj kulturno ne obnašajo. Oče treh učencev. Z BREČA. V predzadnji številki stoji v našem dopisu: Zbogom Neti iz grada. Glasiti bi se moralo: «Zbogom, ne- poboljšljivi Ne^ z grada«. Saj ga je štacijonar imel na piki. V dopisu je izostalo tudi: «Zbogom, Muoich». — V Rifcmauijih ima neki domač gostilničar služkinjo iz Sicilije, s katero se domačini seveda ne morejo pogovarjati; domačinko pa so na cesti. Neskončno potrtim srcem naznanjam vsem znancem in prljilldjem, (In sla medraan koruza in Prode n-cjul za vselej pretresljivo zapustila naš štacjon,. 'Žalujoči ostali: Luka 7«f ih M In zavpil je Matatija z velikim glasa m ^ mestu, rekoč : Kdorkoli gori za posta vo, in se dorži zaveze, naj gre za mano. In bežali so on in njegovi sinovi v go-Tedaj jih je veliko šlo v pusavo, *tori so ljubili postavo. In zdajci so uderli za njimi, in so naplavili boj zoper nje sabotni dan, in 8° jim rekli: Se bodete bi še sedaj ustavljali? Izidite in storite po besedi kralja ^itijoha ! Odgovorili so pa : Ne bomo izšli in ne °1; na, najbolj mogočna vez, ki dru*1 naše liudstvo Ista kri se pretaka P5 žilah in. se preliva v srciihi vsega roda. V' razumnikih in preprost'11 ljudeh, v gospodarjih in delavcih, starcih in otrocih, v duhovnikih 1 kmetih, v uradnikih in obrtnikih, možeihl in ženah, fantih in dekletih,1 bogatinih in revežih, v vseh valuj® slovenska kri in utriplje sloveni' srce. Radi slovenske narodnosti vsc gorje, samo radi slovenske narod; nosti ves boj proti nam. Slovel19*11 kulturi, bez katere bi nehali biti (‘a' rod, se ne moremo in ne smemo odP°' vedati. Nalogo, katero mora®0 izpolniti v zgodovini človeštva, lB°’ l-enio vršiti le kot Slovenci, ker n;i>! je Bog poslal v zgodovino kot' vence. Le v svojem jeziku so ljudst'® ustvarjala kulturo, le v svoj01” jeziku so živela in se razvijala, Wei njega so vsa brez izjeme unun3' Zato smatra odbor političnega dru štva «Edinosti» v Gorici obramb' slovenskega jezika in slovenske •>*' rodnosti za problem življenja smrti našega ljudstva. V rano*® stvareh je mogoče • popuščanje, ^ mogoč kompromis, v vprašanju lcU turnega obstanka polmiljonskeg9 naroda je kompromis izključen. Zato bo politična organizacija S°' riških Slovencev branila pravice venskega jezika v uradih in vs®"1 javnem življenju, branila bo PreA vsem slovensko ljudsko šolo, od tere ne more niti za las pod noben11" pogojem odstopiti. To je smernica, katere se mora11’0 držati brez ozira na žrtve in neva1' nosti, ki grozijo nam in narodu. PomlloSčenje. Minister Mussolini je izdal odlok, katerem se odpusti kazen obsojenim p' politične zločine. Na ta način bo po0*1 lošeenih mnogo stotin oseb, ki jeiij0 ' zaporih. V tem trenutku ni že zna®1’1 ali pridejo na svobodo naši istrski 06 sojenci, mislimo pa, da skoro gotovo. Plaille vinskega davka« Vinogradniki in oni vinski veletrflo'^ ki imajo odprt račun pri linanč«*®"1 oblastvu, morajo dne 5. novembra čati davek za vino, ki so ga oddali zadnjih dveb mesecih. Bil je podoben levu v svojih delih, in kakor mlad lev, kteri na lovu rjove. Slišal je pa Seron, vojvoda sirske vojske, de je Juda zbral trumo zvestih in rekel je : Ime si bom napravil, kadar se bom vojskoval zoper nje, kteri so kraljevo povelje zaničevali. Perpravil se je tedaj; in šla je ž njim truma, de bi se maščevali nad Izraelovimi sinovi. In približali so se do Betorona; odrinil je pa Juda njemu naproti z malo ljudmi. Ko pa vidijo polk naproti iti, rek6 Judu: Kako se moremo bojevati zoper toliko in tako močno množico, ker nas je malo, in smo utrujeni? In reče Juda: Lahko je, de veliko trumo majhna zajame; In ni ga razločka. pred nebeškim Bogam, rešili ali z veliko ali z majhno trumo, zakaj zmaga v boji ne pride od množestva vojakov, ampak z nebes je moč. Oni gredo k nam s prederzno trumo in s prevzetnostjo, pokončat nas in naše žene in naše otroke; mi pa, se bomo bojevali za svoje življenje in za svojo postavo; in Gospod jih bo pot,eri pred našim obličjem; zato se jih nikar ne bojte! Kadar je pa jenjal govoriti, je zdajci na nje skočil; in potert je bil Seron, in njegova vojska pred njim. Ko pa sliši Antijoh te govorice, se v duši razserdi; ter pošlje, in zbere vojsko vsiga svojiga kraljestva, silno močno trumo. In pošlje Lisija z veliko vojsko zoper Jude, de zatare in pokonča izraelsko moč in njih spomin zbriše s tega kraja; in de naj med prebivavce naseli pluje sinove po vsili njih pokrajinah, in naj po vadljeji razdeli njih zemljo. In Lisija je zbral štirideset tavžent mož, in sedem tavžent konjenikov, de bi šli v judovsko deželo, in jo pokončali po kraljevim povelji. V idil je pa Juda, In njegovi bratje, de so se pomnožilo zla, in de so se približale vojne trume njih mejam. In Juda je rekel : Vzdignimo svoje poterto ljudstvo, in vojskujmo se za svoje ljudstvo in za svoje svete reči. In zbrala se je truma, de bi bili na boj pripravljeni, in de bi molili, in P1’ sili milosti iu usmiljenja. In Juda J prosil Gospoda: Glej, narodi so se zl>,,a zoper nas, de bi nas pokončali; ti vCS’ kaj mislijo zoper nas. Kako more® obstati prod njih obličjem, ako nam o Bog, ne pomagaš? In potem je postavil Juda vojvO' ljudstvu čez tavžent in čez sto, in petdeset in čez deset mož. In Juda, reče: Prepašite se, in bodil serčni junaki, bodite pripravljeni h°le vati se zoper te narode, kteri so se zb’11 li zoper nas, de bi pokončali nas; zakaj bolje nam je umreti v boji, ^ kor viditi nesrečo našiga ljudstva. (Dalje)' Še dva koraka po borzi. Telefon in telegraf. Ob robu borzne dvorano je cela vrsta telefonskih celic, ki so debelo s suknom prebleeene, da je Človek v njih v miru ga ne moti vpitje borzijancev. Na vsaki celici visi tabla, na kateri je napisano, s katerim mestom moreš iz tiste C6'ice naravnost govoriti, na pr. Dunaj, Pariz, Belgrad, Berlin. Pred vsako ce-Hco stoji sluga, ki pazi. Kaj? Vsako toliko v celici pozvoni. Sluga stopi vanjo ln vpraša po telefonu; koga iščejo. Nato dobi odgovor iz. daljnega mesta, ^ hočejo govoriti s tem in tem borzi-jancem. Sluga pusti odprt telefon,, stopi v dvorano ter poišče poklicano osebo, gre nato k telefonu. Kaj vse se telefonira? Iz daljnega mesta se zanimajo za našo borzo zlasti za dvoje : prvič za cene, ^ugič pa zato, ali se pričakuje padanje a|i dviganje cen. To sporočilo je za bor-*ijanca v daljnem mestu važno, ker on je tudi na borzi. Ako je na daljni borzi Rotov papir dražji ko na naši, tedaj na-^OČi prijatelju na naši borzi, naj kupi 2anj toliko in toliko vrednotic. Mir, vojna, revolucija in borza. Kadar se red v državi utrjuje, ponavadi raste vrednost papirjev, če se bliža vojska ali revolucija, vrednost pada. Kako zna biti telefon silno važen, po-ve tale zgled. Leta 1905. je prejel dunajski borzijanec od prijatelja telefonično Yest, da se je pravkar v Portsmutu sklenil mir med Rusijo in Japonsko. Naš borzijanec pusti celico, molči, teče v Morano in nakupi ruskih papirjev, kar Jih more dobiti, seveda po najnižjih ce- Globe za davtne zamude. Ministrski odlok od 18. septembra Ošteva globe, ki jih plačajo davčnim istirjevalcem tisti davkoplačevalci, ki zamudijo plakati davke ob določnem času. Za dolg do 3 lir, plačaš Slobo 50 st. 8lolx, 1 L. Dolg Za dolg 3.05 do 5 lir, Globa 5.05 L. do 10 — L. L. 2.— 10.05 » 15.— » » 3,— 15.05 » 20.— » .» 4 — 20.05 » 30,— » » 6,— 30.05 » 50,— » » 8,— 50.05 » 100,— » » 12.— 100.05 » 200,— » » 18 — 200.05 » 500.— » » 35 — 500.05 » 1000.— » » 60,— 1000.05 » 2000,— » » 100 — 2000.05 » 5000,— » » 150 — 5000.05 » 10.000,— » » 200 — 10.000.05 » 25.000.— f» » 250.— Ta globa, ki se ji pravi eksekucijska pristojbina, se pa ne bo plačala, ^■ko nisi plačal davkov na določeni !®On. Nlajprej dobiš pismeni opomin. Ako po opomiinu plačaš, ne zapadeš £lobi. Ako še zamujaš, da pride k fehi eksekutor, potem navadno pla-*ilo ne zadostuje, ampak bo treba Ošteti davek in eksekucijsko pristojbino. «o»----------- Zborovanje vinskih interesirancev je vršilo v Rimu. Udeležile so so ga Vse dežele, ki so zastopane v državni ^ezi vinskih interesentov. Ugotovili so, da je v Italiji investiranih okrog 30 tisoč bilijonov lir v vinskem gospodarstvu, ki dajejo letni dohodek 6 tisoč milijo-**°v; državi prinesejo davkov 1500 milijonov lir. Zaposlenih je 2 milijona °Seb. Zbor je pozval vlado, naj v boju *°Per alkoholizem loči pravo vino od Ponarejenega in od visokoalkoholnih Proizvodov. Izvolili so odbor, ki naj se * vlado pogaja zastran spremembe protialkoholne postave. V imenu trentinskih nah. Ko dovrši svoj nakup, razglasi sklep rusko-japonskega miru. Tečaji ruskih papirjev rastejo bliskovito; vse poprašuje po ruskih papirjih in skoro vsi so v rokah našega borzijanca. V pol uri je postal naš borzijanec, Koenig po imenu, milijonar. Tako se na borzi igra. Pri tej igri se spremeni lahko milijonar v berača, nemanič v bogatina. Kakor pač pade ! Zato tudi strašanska nervoznost na borzi. Poročila. Telefonska in brzojavna poročila prihajajo od minute do minute. Veliko število telegraflstinj je na delu, da bi'zo-javke prepisujejo. Vsa poročila vise na posebnih stenah v dvorani. Kadilnica in čitalnica. Utrujeni borzijanci gredo v kadilnico, kjer zlezejo na neverjetno mehke sedeže, kadijo in čitajo časnike. Z borzo je zvezana tudi kavama. V Trstu vidiš borzijansko kavarno z dveh lic. Nasproti gledališču «Verdi» sedijo borzijanci na prostem. Ta del kavarne je vsakomur prost. Za borzijance reserviranl del pa je na nasprotni strani iste palače. Počivajoče in čitajoče borzijance opazuješ, ako greš od «Piazza della Borsa» naravnost proti velikemu trgu (Mihec in Jakec). Sredi te poti na desno vidiš skozi velika okna kavarno in v njej borzijanske igralce. Razsodišče. Na vsaki borzi je razsodišče, ki sodi v morebitnih sporih med člani borze. V prvem nadstropju je cela vrsta uradov za ravnateljstvo in tajništvo borznega zavoda. (P.). vinskih trgovcev je tolmačil vitez Gristi, da je krivično, da velja isti davek za 7 odstotna kakor za 14 odstotna vina. Za šibkejša vina naj se davek zniža. V tem smislu bo odbor pri vladi interveniral. o-------- Vinska letina v državi je sijajna. Ponekod vlada pri vinogradnikih strahovita potrtost. Pridelek obilen, posode ni, v kleti pa še vedno lanski pridelek. Po južnih okrajih so bili kmetje prisiljeni oddiati vino po 40 do 50 lir za hi. Žalostno! Vinski davek. Rok za naznanitev vina iz leta 1923. je potekel 31. oktobra. Za znižanje vinskega davka. Poslanec Marescalchi je sestavil na vlado parlamentarno pismo, ki pravi: «Ko je bil postavljen davek od 20 lir za hektoliter, je znašal ta davek 10 do 15% celotne vrednosti vina, danes pa, ko je ceno vina padlo, pomeni ta davek 60 do 80% vrednosti vina. Podpisani predlagajo, naj se ta davek zniža vsaj na polovico.« To parlamentarno pisrio je podpisal tudi poslanec Šček. Krompirja je šlo letos iz Gorice v tujino nad 200 vagonov. V Avstrijo so ga izvozili 180 vagonov, v Švico 11 vagonov, v Nemčijo 7, na Francosko 3 in na češko 2 vagona. V primeri z lanskim letom se je izvoz na Češko zmanjšal, za to pa smo pridobili nov trg, to je Francijo. Cena umetnih gnojil. Goriška Zadružna zveza : 18% tomaževa žlindra 43 L, 40% kalijeva sol 60 L, superfosfat pa 35 L za kvintal. Gospodarski list« izhaja v Gorici, Corso Verdi 37. Stane celoletno 12 L. «Gospodarski vestnik« stane sicer dve liri manj, pa je vsebinsko za štiri desetine manjši in je po vrhu še razkolniški | list. Sežana, 22. oktobra. Prignali 350 glav goveje živine. Žive vage 4 do 6 L. Konjev 200 po 1000 do 2000 L. Prašičev 150 po 50 do 100 L. Kupčija srednja. Divji kostanj se tudi rabi za krmo goveje živine. Je precej redilen. Živini se daje tako, dal se preje zdrobi; torej šrotan. Lupina je seveda neprebavljiva. Ali bomo žgali? Glede davka na žganje velja po novem tole : lastnik kotla, ako žge, plača le polovico takse; žganje-kuhar pa, ki ni lastnik kotla, plača celo pristojbino. Po čem je lira? Dne 30. oktobra si dal ali dobil: sa 100 dinaijev — 26.20 L. •/.a. 10.000 avstr, kron — 0'3 st. *a 100 č. kron — 65.25 L. za 100 fr. frankov 133.50 L. za ldolar — 22.10 L. za 1 funt — 99.80 L. Ljubezen do naroda. Katoliški učenjak Spirago piše : «Ce kdo reče : «Kristjan sme svoj narod ljubiti«, je rekel premalo. Treba je nasprotno reči: «Kristjan mora svoj narod ljubiti«. Saj ljubezen do starišev tudi ni le dovoljena, temveč zapovedana. In zakaj naj ljubimo narod, iz katerega izhajamo in h kateremu spadamo ? Ker je narod velika družina, velika krvna sorodnost. Kakor ljubiš svoje krvne sorodnike bolj nego tujce, tako moraš tudi svoj narod bol) ljubiti nego vsakega tujega. Ljubezen do naroda je torej utemeljena v n a-ravnem zakonu, to se pravi v volji Stvarnika. Kakor nam je Stvarnik že po naravi položil v srce večjo ljubezen do starišev kakor do drugih ljudi, tako nam je položil v srce tudi večjo ljubezen do ljudstva, iz katerega smo izšli in kateremu pripadamo. Sicer nas že narava naganja, da se priključimo tistim, ki govore isti jezik kakor mL STARI ZGLEDI. Zakone narave pa krščanstvo ni odpravilo. Saj pravi Kristus izrečno, da ni prišel odpravit postavo (Mat. 5, 17). Vsled tega imata ljubezen do vere in ljubezen do naroda v Bogu svojega začetnika. Zato vidimo, da je bil Kristus, da so bili preroki, apostoli, Mati božja in nešteti svetniki za svoj narod navdušeni. Mi srečamo gorečo ljubezen do naroda pri prorokih, mislimo le na Jeremijo, ki joka na razvalinah Jeruzalema. Gorečo ljubezen do naroda srečamo pri judovskih mučenikih : makabejski bratje se umirajoč sklicujejo na »postave očetov« (2. Mak. 7). Sv. Pavel je hotel biti raje zavržen, da bi bil le njegov narod rešen. (9. pismo Rimljanom 2).» DELAVSKI VESTNIK. Nepregledna vrsta delavcev v Tržiču se je izselila v Ameriko. Vzroka sta dva: pomanjkanje dela v Monfallconu, drugič pa če je kaj dela, ga dobijo priseljenci. Sedaj je zadel tržiško ladjedelnico velik udarec. Vlada je razdelila več del za vojno Vnornarico. Tržiška ladjedelnica je pri razdeljevanju ostala praznih rok Župan safn se je obrnil na gospoda Mus-solinja za odpomoč. Tržaške ladjedelnice. Vojno ministrstvo tudi naSim ladjedelnicam ni nakazalo nobenega dela. Vsled tega vlada v mestu silno ogorčenje, zlasti ker so nekatere ladjedelnice v stari Italije dobile precej del. Tržaški župan in pa fašistov-ska zveza in druge organizacije so poslale Mussoliniju ostre brzojavke, v katerih govore o obupnem položaju nagih delavcev, o posebni potrebi do dela v naši deželi, ki leži na meji itd. Arsenal v Puli preide skoro gotovo v privatne roke. Industrijalci upajo za- posliti 2 do 3 tisoč' delavcev. Pred norim letom pa se to ne bo 'zgodilo. Drugod in pri nas. Tržaški kovinar je bil nekaj dni v Turinu in sedaj je priobčil v «Unita socialista« nekaj opazk, ki so zanimive. On pravi: V Turinu vstaja novo življenje. Vse delavnice, vse tovarne delajo in dobivajo vedno nova naročila, dočim Trst propada. Vzroki? Štirje so. V Trstu je med vojno propadel promet in vsa industrija. Kar se enkrat poruši, se ne pozida tako hitro. Vlada premalo stori, da bi se sklenile dobre trgovske pogodbe z državami, ki tvorijo zaledje Trsta. Tretjič so smatrali v Italiji po vojni Trst za Ameriko; zato velikanski naval ljudij iz vseh' dežel v Trst, dočim so domačini brez dela. Četrtič se zdi, da industrijalci nimajo prevelike volje, da bi kaj velikega začeli v Trstu, ki leži blizu meje države, s katero se lahko vsak čas spopademo. In tako umiramo v nekakem mesijanskem pričakovanju. Povečanje reve v Istri. Premogokopna družba Arsa pri Labinju ustavi obrat 1. decembra. Sredi novembra bo odpuščenih okrog 2000 delavcev. Bržkone je ta ukrep poziv vladi, naj kapitaliste dobro z milijoni podpre. Ker pa vlada ne bo mogla ustreči tej želji — znano je, da Italija ni Amerika ali Angleška —, se bo revščina v Istri še povečala. Kam plo-vemo? «Kaj je tvoja dolžnost? — Da naročiš, čitaš in pridobiš še vsaj enega naročnika za «Gospodarski list». MALI OGLASI ZALOGA DOMAČIH VIN : pristen vi-pavec, Istrski reiošk ln kraiki teian. Na debelo in za drnžine via Cnnicoli 8, na drobno v gostilni via G:ulični 32. Cenjenemu občinstvu se priporoča Franc Strancar. ZASEBNA GLASBENA ŠOLA prof. Pervanja via Dom. Rossettl 77. Podnk v klavirju ln na orglah do najvišje popolnosti. Podučuje se tudi harmonija, kontrapunkt, kompozicija; akustika, estetika, zgodovina glasbe. Za organiste : latinščina, liturgika, zgodovina cerkvene glasbe, gregorijansko petje, vodstvo zborovega petja in cerkvena kompozicija. Sprejema učence tudi med letom. PEČENKO FERD. Trst — Scala Belve-dere 1, priporoča svojo staroznano žganjarijo. Ima na razpolago na]bol]ie likerje. VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar Trst - via Uqo Po-lonio 5. DVORANA prostorna, parketirana, električna luč, primerna zlasti za šivilje, modistke i. t. d. se da v najem samo za 200 lir mesečnih. Rojan, Vi-colo delle Rose 13, I. Cene oglasov: za en centimeter višine v eni koloni štiri lire. Popusti; pri 5 kratnd objavi 5 od sto, pri 10 kratni 10 od sto, pri ,28 kratni 20 od sto, pri 52 kratni 30 od sto popusta. POZOR! Zaloga eternita za pokrivanje streh se dobi v Trstu, via Milano 14 (v isti ulici je Stokova trgovina). Novi škof prihaja V nedeljo 14. oktobra je doživela Gorica pomembno slovesnost. V stolni cerkvi je bil posvečen za škofa mož, ki je radi svoje pravičnosti in značajnosti znan in priljubljen po vsej goriški deželi. Kdor je prisostvoval posvečenju v cerkvi in videl ljudstvo, ki je veselja jokalo; je odnesel vtis, ki se ne zbriše nikdar. Kaj pomeni dr. Fogar za gori-ško prebivalstvo, se je pa pokazalo na najsijanejši način in v trenutku, ko se, je prikazal po posvečenju na izhodu stolnice. Tisočglava množica je ob zvokih slovenskega Godbenega krožka začela vzklikati in ploskati navdušenja In viharnih ovacij ni hotelo biti konca. Pozdrav nadškofu. Med pojedino, ki se je vršila, po cerkveni slovesnosti, je imel ekscelenca Fogar nagovor. «Moj prvi pozdrav in iskrena hvaležnost gre poglavarju goriške nadškofije, Njegovi Ekscelenci knezu drju Sedeju ! Ko sem Vam kot mladi duhovnik prisegel pokorščino in zvestobo, sem se zavedal, da pomeni ta pokorščina obenem ljubezen in spoštovanje, in če treba tudi obrambo. Vselej sem ljubil in govoril resnico in tako hočem storiti tudi danes. Bil sem več let Vaš tajnik in sem imel priliko z Vami občevati, spoznavati Vaše mišljenje in čustvovanje kot malokdo. In ker Vas poznam, zato izjavljam iz polnega prepričanja, da govorim škofu, ki je pravičen, svet in plemenit mož. Pozdravljam v Vas škofa, ki je škof po srcu Kristusovem, ki je vzor škofa, kakor ga hoče in želi katoliška cerkev. Poglavar Cerkve za gorigkega nadškofa. Ko sem bil v Rimu, sem se mogel prepričati, da Vas najvišja in najodločil-nejša oblastva razumejo in cenijo. Nato je monsignor dr. Fogar izročil drju Sedeju v ganljivih in lepih besedah pozdrav papeža Pija XI. «Ko sem se poslavljal od poglavarja katoliške cerkve; me je prosil, naj iskreno in toplo pozdravim knezonadškofa drja Sedeja. Zaupanje svetega očeta naj Vam bo v teh časih največja opora in tolažba)). (Ko je izgovoril novi škof te be-sedd, (Se sivi goriški ‘knezonadškof ni mogel več vzdržati in so se mu vlile solze po licu. Pogled na jokajočega goriškega knezonadškofa je globoko presunil vse navzoče). Monsignor dr. Fogar je zaključil pozdrav drju Sedeju s toplo željo, da bi ostal še mnogo let na čelu goriške nadškofije. Konec pozdrava so sprejeli navzoči z burnim ploskanjem. Slovo od rojstne vasi. Moja najtoplejša misel gre vasi, kjer mi je tekla zibel, gre občini Pevmi in njegovemu dobremu ljudstvu. Pozdravljam rojstno občino Pevmo in njegovo ljudstvo, ki ga ne morem zabiti. Lep zgled slovenskega pevmskega ljudstva me je nagnil, da sem postal duhovnik, njemu se imam zahvaliti, da sem bil danes posvečen v škofa. V časih, ko so bili Slovenci zelo močni in vplivni, je slovensko pevmsko ljudstvo italijansko rodbino Fogar cenilo in spoštovalo. In to spoštovanje je ostalo neizpremenjeno tudi v novih razmerah, ko smo prišli v Italijo. Tako mi je napravila slovenska občina Pevma krasno darilo in je hotela na dan mojega posvečenja razdeliti med občinske reveže milodare. Pravo srce. Želim iz celega srca, da bi občevala državna oblastva s Slovenci tako, kakor sta občevala z Vami, gospod župan, kralj in kraljica. Uverjen sem, da ta Čas ni daleč. Mi katoličani smo se vedno učili spoštovati zakonita oblastva in zato nazdravljam papežu in kralju. Govor novega škofa so vihamo odobravali vsi navzoči, med katerimi so se nahajali tudi razni zastopniki italijanskih in slovenskih organizacij. (Znano je da so ravno iste dni judovski listi vodili ostuden boj ioper knezonadškofa samo zato, ker je Slovenec in pravičen človek. Ni čudo, da je bil knezonadškof vesel, ko je (ul, da je poglavar Cerkve z njim,. — Ko sta bila lani kralj in kraljica v Pevmi in na Kalvariji, sta najbolj prijazno občevala z županom iz Pevme; kraljica je govorila hrvaško in se čudila, ko je župan opisoval krivice, Iti se gode Slovencem. Znano je, da je ob koncu pogovora z županom kraljica rekla: bit če bolje!). OREHI UREJUJE DOMEN. Št. 40 — LESTVA (D), ce nič no po bar ra se li ne va sta po Št. — SKRIT PREGOVOR (D). Za oba oreba >0 Lir. Stab. Tip. S. Spazzal, via Cominerciale 8 AORIA-CEVLJE Izdelek Čevljarske zadruge v Mirnu dobiš v prodajalnah: Trst, Via dei Rettori I Gorica, Corso Verdi 32 Trdni, elegantni čevlji, znani po vseh jadranskih deželah. GoriSki okoličani. Brici, Gorjani, Kraševci! Kadar prideto v Gorico po opravkih, želite tudi v domačo gostilno, kjer vlada snaga in kjer se dobi dobra In poceni hrana. Kje? V gostilni »AL BOH FURLAN*1 v ulici sv. Ivana Priporoča,se za obilen obisk JOSIP SFILIGOJ. Jla Goncorrenza“. niške cene. Otvorila se je nova trgovina biškotov in slaščic po na nižjih cenah. Za razprodajalce tovar- S. BASSAN • TRST - Via S. Spiridione 7. Uvozna in izvozna tvrdka 10 IS ŠjJadisca: TRST, V. Coroneo 13, tel. 12-34 prosta luka št. 4, pritličje opozarja na novodošle velike partije steklenine, porcelana, emailirane kuhinjske posode, najrazličnejše šipe v originalnih zabojih in opletene češke steklenice po najnižjih konkurenčnih cenah. Vse blago je češkega izvora. Deteljo Iikarnalko. jesensko repo, motovilec, špinačo, radii itd. itd. samo garantirana, izvrstna semena prodaja Macchiavelli 13. He Iščite konkurence v nizkih cenah* temveč v prvovrstnem blagu JSlovo pogrebno podjetje Thst Corso V. E. III, št. 47. Prevoz mrličev na vse kraje. Raznovrstni pogrebi. Prodaja vsakovrstne lesene in konvinaste krste, sveže in umetne vence, nagrobne svetilke in sploh vse mrtvaške predmete. Ima v zalogi pristne Kopačeve sveče za cerkve. Cene zmerne, postrežba točna. tjmsm illjs Kmetovalci pozori ® a 9 rnsmsiš GORICA, Via Carducci (nekdaj Gosposka ulica) št. 19 Oglejte si bogato zalogo plugov in kmetijskih strojev iz znamenitih nemških in čeških tovarn. •••" - Cene hrez konkurence. ===== Calzature FORCESSIN Za praznike kaj Trst, via Caprin 5 pri Sv. Jakobu & Sihffag Al’ Kčete ferljife Za dekliče in fantiče? Kakčne imajo radi la tiari in ta mladi? Eleganca, trajnost, nizka cena. Ima Forcetsin Calzature FORCESSIN Zobotehnižni ambulatorij TRST, Via Settefontane St. 6, I nad. odprt vsak dan od 8 —18 in od 15 —19. izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom. Slooencem 10% popusta kakor tudi plačilo na obroke. Delo zajamčeno EGIOIJ SCHIFFLIN koncesirani zobotehnik. * 0 0 0 0 0 0 S 0 0 0 0 0 0 Kapital fr. frankov 20.000.000 UNION Zasigurana glavnica v 1922. letu ir. 68.801 059 980 Garancijski fond fr. 150.000.000 - Družba ustanovljena is2s- lokasirane premije fr. 107.842.633 TRST, Via Valdirivo 32 Casella postale centro 290 — Telefon št. 40-66 S- . 'A; ■' Ker bo glavno zastopstvo v Trstu reorganiziralo celotno ozemlje s tem, da bo ustanovilo nova zastopstva po občinah, se vabijo vse osebe, ki se smatrajo za sposobne vršiti resno ta posel, da pošljejo konkretne ponudbe na našo družbo. Družba UNION razpolaga z ogromnimi finančnimi sredstvi, ki dovoljujejo, da likvidira kar najhitreje tudi največje nesreče in vsled tega bodo agenti uživali močne provizije in morebitno tudi mesečno plačo.