Naši dnevi na vseslovan- skem avstrijskem učitelj- skem shodu. (Dalje.) Banket. Kakor je bilo slovesno in t relikem okviru zasnovano glavno zborovanje tega velepomembnega učiteljskega shoda, tako je bil tudi banket na prostornem Zofinskem Trtu. Udeležnikov je bilo nekaj nad 600 in to samo oficialnih delegatov od vseh strani slovanskega učiteljstva. Vrsto napitnic je otvoril predsednik BZveze avstr. sloy. učit. društe?" Josip černy, ki je napil v vznešenih besedab češkosloranski vzajemnosti, poudarjajoč, da je ravno učiteljstvo oni faktor, ki hoče praktičnim potom uresničiti pojem slovanske vzajemnosti. Bogdan S k a 1 a je napil protektorju tega shoda, mestu Pragi, omenjevaje, da je velepomemben tak protektor, ker ima ravno Praga tako zgodovino in tako žilavost, zakaj tako žilavost naj pokaže tudi danes tu zbrano učiteljstvo. — Prof. M. M a d e r a je napil y vseh slovanskih jezikih, da je prvi in glavni pogoj pravi slovanski vzajemnosti temeljito medsebojao spoznavanje, ki se pa more le tedaj oživotariti, ako vse slovansko učiteljstvo osebno spozoa, zato naj se napravljajo taki shodi vselej v kaki drugi deželi. Urednik J. S o k o 1 je napil onemu učiteljstvu, ki deluje tako požrtvovalno na obmejnih, nemškemu navalu izpostavljenih šolah. Poljak Javorski je napil češkemu narodu kot prvoborilcu slovanskih narodov, a Jovo Jovanovic, znani prvoborilec slovanske vzajemnosti med Srbi, slovanski mladini, faktorju, ki ga moramo vzgojiti v prave narodne zastopnike. (Govor je zbudil frenetičen aplavz) Slovenee R a p e je napil učiteljski organizaciji, ob kateri se morajo razbiti ?si neprijateljski valovi, naj potem prihajajo od kateresibodi strani. Hrvaški delegat Jos. Klob u 6 a r je napival zlati Pragi kot predstaviteljici slovanske silnosti in kreposti, maloruski delegat B r o n s k i je nazdravil bratski vzajemnosti s Poljaki in Eusi, slovenski delegat D. P f i b i 1 — v prekrasni češcini — negovanju slovanskih jezikov po takozvanih učiteljskih počitniških vseučiliških kurzih, kar je pravi predpogoj pravemu medsebojnemu spoznavanju; Rus S a z i n s k i slovanski ideji in pravemu skupnemu delovanju Poljakov in Rusinov. Banket se je izvršil nekako ob 3. uri popoldne, nakar so se pričela posamezna zborovanja v treh sekcijah. Podrobneje poročilo v teh zborovanjih moramo pač opustiti za sedaj, zakaj na ta poročila pridemo itak še, nekatera poročila priobčimo skoro doslovno v BPopotniku", a o ostalih priobčirao prilično obširneje izvadke v BUčit. Tov." Poudarjati pa moramo, da smo ravno na teh shodih dobili šele pravi vtisk o živahnosti, o zanimanju in o hrepenenju po obširneji izobrazbi češkega užiteljstva. Javno moramo pa tudi priznati, da se je i slovensko učiteljstvo polnoštevilno udeleževalo teh sekcijskih zborovanj, in upamo, da bo obrodil ravno ta izlet med češke brate med slovenskim učiteljstvom stoteri sad, zakaj dvainsedemd e s e t slovenskih propagatorjev bo menda precej zrevolucijoniralo že itak po globočji izobrazbi hrepeneče slovensko učiteljstvo, da se bo še intenzivneje poprijelo dela za lastno izobrazbo, ki je obenem glavni temelj boljši narodni izobrazbi — ker smo po mnenju nekaterib napolizobražence? še vse prevež — naduti! V prvi sekciji, ki je zborovala v veliki dvorani nŽofina", se je obravnavala tema: Narodnostajeji vyznamve v y c h o v e. (Narodnost in njen pomen v vzgoji.) Glavni referent je bil Jos. Havlik, predsednik BMoravske učiteljske zveze". To je bilo glavno poročilo, a kot subreferati so izpolnjevali to glavno poročilo sledeči: a) Biologicke motivy narodni vychovy. Ref. Jos. U 1 e h 1 a iu Jos. Z e m a n. b) Psychologicke motivy narodni vyehovy. Ref. Fr. M e r t a. c) Sociologycke motivy narodni yychovy. Ref. Jos. Kožišek iu Lad. Horak. d) Vzajemnost, pribuznost*) a odličnost**) — prace a boj narodnostni. Ref. Em. H a v e 1 k a. *) Sližnost, sorodnost. **) Kazličnost. Dalje v prilogi. V drugi sekciji je bilo glavno poročilo: «N a r o d n i v y c h o v a ve š k o 1 - s t v i." Referent Fr. V. Moravee, mešč. užitelj v Pragi. a) Referati: Jednotny dueb ve školstvi. Ref. Fr. V. M o r a v e e. b) Vliv naroda na školsfvi. Ref. Jos. S m r t k a. c) Svobodne školstvi a sprava škol. Ref. K. V. T u č e k. d) Uprava učebuych osnov a predmetfl. Ref. Jos. P e š e k. e) Vynčovani pfedmeturn: 1. Jazyk vynčovaci. Ref. J. M ii 11 e r in Jar. P e t r. 2. Dejepis. Ref. L. H o r a k. 3. Pfiodopis, zemepis, mathematika. Ref Ad. 0 b s t. 4. Kresleni. (Risanje.) Ref. Jos. S o v a. 5. Zpev a hudba. Ref. K. P o s p i š i 1. 6. Telocvik. (Telovadba.) Ref. V. Švacha in V. B r a u n. V tretji sekciji je bilo glarno poročilo: »Narodni v y e h o v a mimo- š k o 1 s k a (izvenšolska). Referent Simon N š m e c , starosta ,,Sležke učit. zveze". Subreferati: a) Vycbova v rodin<3 pro společnost a společnost pro samovychovu. Referentinja A. Gebauerova. b) Vedecke a umeleeie pusobeni vyehovne. Ref. Kaz. T a 1 p a. c) Zajem vefejnosti o narodne-vychovne otazky. Ref. Ot. S k y p a 1 a. Vsi predavatelji so prav častno izvršili svoje naloge in naravnost občudovali smo to vztrajnost in pazljivost kakor tudi razboritost češkega učiteljstva, ki je ? natlačeno polnih dvoranah vztrajalo od 3. ure popoldne do pol 7. ure zvečer. Ni nastala brez prave podlage znana prislovica: Žilav je češki narod! — In narodu, ki ima tako žilavo učiteljstvo, je pač prisojeno igrati glavno ulogo med ostalimi slovanskimi uarodi. Slarnostna predstara ,,Prodane neTeste" T Narodnem gledališču na čast sloran- skemu učitelJstTU. Dostojno in pravično opisati te predstave nikakor ne moremo, z&kaj tako predstavo se more le uživati s pravira užitkom menda edino le na klasičnih tleh tako muzikalično izobraženega naroda kakor je češki. — Vstopnice za ta slavnostni večer so bile že razprodane v nedeljo 9. avgusta, a kdor je dobil kako vstopnico t ponedeljek, dne 10. avgusta, jojedobil pač le s posredovaDjem nadvse ljubeznivega češkega učiteljstva. nNarodni divadlo" — po tem vzorcu je menda zidano tudi ljubljansko slovensko gledališče — je pač zidano po Dajstrožjih zahtevab muzikaličnih postav, zakaj najtišji pianissimo se čuje v zadnjem prostoru najvišje galerije tako razločno kakor v fotelu prv« vrste. In kako se mora uživati godbo, nas je izredno dobro poučil obisk te predstave. Želeli bi, da pohite samo le k eni slični predstavi vsi oni obiskovalci ljubljanskega gledališča, ki menijo, da je kaka gledališka predstava uprizorjena zaradi njib in zaradi njih obleke in fr«ur. Točno ob 7. uri se je gledališče zaprlo, in ko je dirigent Fr. Picka dal znamenje 8 svojo taktirko, da je on tu, je občinstvo v pravem pomenu besede — umrlo za ta svet. Pozabilo je dihati. In piepričani smo, da bi čuli muho brenčati, ko bi bila le katera v gledišču. Vse oči so bile obrnjene v dirigenta in godee, ki so vsak posamezen zase uraetnik. ln ta dirigent! Živa godba menda mu obvladuje vsaka mišica drug glas. Pred predstavo je govoril za ta večer nalašč sestavljeni prolog k BPrvnimu sjezdu slovanskeho učiteljstva" tovariš Bohdan Skala, ki ga je spesnil Jan Rokyta in ki se nahaja v »slavnostuera listu", izdanem za te dneve in o katerem prinesemo še posebno poročilo. 0 predstavi sami ne pišemo strokovne kritike, zakaj vobče je bilo mnenje tistega večera in drugega dne, da je bila predstava nekaj popolnega, ki je zadovoljila tudi najstrožjega kritika; in slično je bilo mnenje mnogih čaBopi8ov, ki smo jih pregledali. Oeški narod se pač lahko kosa s svojimi predstavami v BNarodnem divadlu" z vsako predstavo nemških dunajskih gledališč in to dejstĄO je menda glavni vzrok, zakaj rohne dunajski nacionalci tako proti češkim predstavam na Dunaju. V torek, dne 11. avgusta, so nadaljevale vse tii sekcije svoja predavanja, in sicer od 8. do 11. ure dopoldne, a ob 11. uri je bil glavni zbor nčeške učiteljske zveze", kjer so se sprejeli soglasno, oziroma z raalitni spreraerabami predlagani predlogi glavnih referentov. * * Popoldne ob pol 3. uri smo poleteli skupno v razstavo. Bilo nas je nad 1500 in to zgolj učiteljstvo. Pogled na to pestro množico je bil kaj slikovit, zakaj opazil si tu mnogo narodnih noš raznih slovanskih narodov, posebno kraane so bile noše slovaških učiteljie in ufiteljev. Škoda, da smo Slovenci popolnoma pozabili svoje noše, a upajmo, da popravimo to leta 1910, ko poletimo med brate Poljake. Takrat bodl naša deviza: Vnarodnih n o š a h. Pri glavnem vhodu nas je iskreno po"Jdravil predsednik ces. svetnik L. Bondy, da nam ta razstava nudi nekaj malega neznatnega, ker je razstava le bolj lokalnega pomena, a upa. da obiščerao matičko Prago tudi takrat, ko napravi ve8 češki narod svojo razstavo. Toplo se mu je zahvalil za ta nagovor predsednik Zveze čeških učiteljskih društev, deželni poslanec in učitelj J. Černj, poudarjaje, da hočemo ponesti domov zavest, da bomo delovali po onih gospodarskih in socialnih načrtih, ki se jih tu ogledamo — med narodom, za večji njegov procvit. 0 razstavi objavimo prilično nekaj podrobnejih črtic, zakaj obširneje opisavati razstave ne moremo, ker nam ne dopušča skromno odmerjen prostor. (Dalje.)