Priprava dela na gradbišču element produktivnosti Organdzacijo gradbišLa je tre- Vsako gradbiiče organizlraino izvrSitev dela. To Je prvl tn ba prilagodifci naravi dela, ki po naslednjib. etapah: verjetno najvažnejšd del vsak« ga bomo oa njem opravili, to- — priprava dela, dobre organizacitje. da biti mora tudi tako gibčna, — izvrSitev dela, Kaj vse spada k pripravi za da bo oraogočila dela pod rai- — pouk iz pridobljenih tzku- delo? Predvsem dobro prouče- ličnimi pogoji. Senj. vanje glavnib dokumentov. td Notrcmji transport V industrijski proizvodnji, v gradbetti izgradnji, prametnih uslugah, trgovinski dejavnosti, pri kmetijskih deUh, povsod se različen material prinaša, izto- varja, sklada v skladišča, pre- naša, zavija, razvija, raznaša itd. Ker tega notranjega transporta ni mogoče odpravitt, ga je treba ekr&iti na nnjni minimum In pregledati možnosti za racional- nejše manipuliranje s tem ma- terialom. To pa poraeni da je treba ugo-toviti naslednje: 0 Ali bi lahko napravili tako ambalaio, ki bi hluati nai- bolj ustrezala teži, ki jo nosi, zaščiti, ki jo mora da- jati, manipulaciji pri nakla- danju, prevozu in raiklada- nju, lastni cenl, ponovni uporabnosti, zvijanjn in raz- vijanjo? # Ali bi bilo nakladanje io razkladanje laiiko lažje iu cenejže? 0 Ali bi bil labko prenos hitrejši in cenejši? 0 Ali bi se za transport Iahko uporabili valji, vozički, dvi-Eala in kakšna druga moto-rizirana ali nemotorizirana tnehanizacija? 0 Ali se lahko preprečijo po-škodbe pri razkladanjn in pri drugih postopkih mani-pulacije? 0 Ali se lahko prenosne na-prave in prevozna sredstva bolje izkoriščajo? (morda bi ilo t tovornjak labko 8 za-bojev namesto 6, če bi bili santo za 5 cm krajši)? 0 All bi se transportne raz-dalje lahko skrajšale, da bi bil ves delovni prostor manjši? 0 Ali bi se material lahko na-kladal tudi v višino, da bi se zmanjšal skiadiščni pro-slor? % Ali bi tla labko tako vzdrže-vali in popravijali, da bi se manj kvarila od transport-nih vozil? 0 Ali bi notranjl transport lahko tako organizirali, da se vozila ne bi vračala praz- na. da material ne bi Lakal na delovnih mestih, "a se ne bi zamašili svobodnl preho- di, poškodovali in preobre- menjevali delavci, poškodo- val material ali vozila? S postavljanjem takih in po- dobnih vprašanj in z njihovo re- šitvijo boste prav gotovo našll kakšne možnosti za povečanje delovne produktivnosti. Tk> pot bomo na kratko pre-gledali pripravo dela, ki jo pri nas često zapostavljamo. Ni red,ek primer, da tnvestl-tor po sklenitvi pogodbe ne pusti izvršitelju dovolj časa za proučitev ln solldno prlpravo dela. temveč zahteva, naj grad-bišče takoj prične delatt. Da bl kolikor toliko ustregel zahtevam lnvestitorja, pošlje IzvršitelJ na gradbišče nekoliko dela.vcev, ki zaino poetavljatl barake, pr-pravljati teren In prineso del materiala. Taka praksa je si-gurno znamenje nereda in po-menii prvo oviro za zdravo pri-pravo dela. Podoetju )e treba dati dovol) fiasa, da se res&o prlpravl za so priloženi pogodU. Ce so mo-rebiti nepopolni, je treba sah-tevati, da *a izpopolaijo. Za vsako opravilo, ki ga navaja predračun, ]e treba tzračunati količino delovne sile ln potreb-nega materiala. Tako bo mo-goče določitl po eni stranl šte-vilčno stanje efektivov In se-stavo ekip, po drugi strani pa program preskrbe z materialom In takt požiljatev na gradbtSi«. za katerega se je treba zmenlti 3 poiiljateljl Hkratl Je treba skrbno proučiH plane tn Jih '*-popolnlti x načrtl za postavlja-nje odrov, treba je Izbratl oo-sebna orodja za gradbišfe itd. Odgovorna oseba. ki )e po-stavljena za šefa gradbišča, mo-ra iti na kraj gradnje \n tam pregledati stanje gradbišča, do- Tako gre vrsca priprav, pre- hode za ljudi in opremo, stano- dtn se &učne gradnja objekta. vanja in prehrano dela->cev, Sele ko so te priprave končane prikljutke na prometno, vodo- in je delo dobro pripravljeno, vodno tn elektrifrno mrežo, do- lahko začnemo z graditvijo. hodn« steze, koristne nasiove, Ce bomo tako delali, bomo krajevne dobavitelfe, možnosti Jijceglj mnogo večjo produktiv- zaposlitve tamkajšnje deloviie nost, gradnja pa bo postal« sile lid. boljža m cenejža.