n Th« l&rgcs! Slovenian l v ally in the United States. bwed every day except Sunday« and legal Holidays 75,000 Readers. List slovenskih delavcev v Ameriki, POZOR, NAROČNIKI... Naročnikom naznanjamo, da ?f€ ne pošiljamo potrdil za poslano naročnino. Za d ost nje potrdilo poleg naslova na listu— do katerega dne, meseca in leta je naročnina plačana. Uprava. TELEFON i CHelsei 3—1242 Entertd u Second Class Matter September 21, 1303, tt the Post Office »t New York, N. Y.. coder Act of Congrees of March 3 1879. TELEFON: GHelsta 1—1245 No. 293. — Stev. 293. NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 16, 1937 — ČETRTEK, 16. DECEMBRA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. JEKLARJI SO SE STRNILI ZA JOHNOM L LEWISOM PHILIP MURRAY JE NAPADEL DELAVSKO FEDERACIJO IN NATL. LABOR RELATIONS BOARD 'Proč z New Dealom-je geslo republikancev Na zborovanju jeklarjev je navzočih 925 delega- POGLED NA NEW YORK V PREDBOZlCNEM ^ASU tov, ki zastopajo 550,000 delavcev. — Zavzemajo se za šesturni delovnik v jeklarski indu-industriji. — Vlada mora priznati vsakemu pravico do zaslužka. — Demonstracije pred Fordovo tovarno v Kansas City. PITTSBURGH, Pa., 15. dec. — Danes se je začelo tukaj zborovanje zastopnikov organiziranih jeklarjev. Navzočih je 950 delegatov, ki zastopajo 550,000 jeklarjev, pridruženih Lewisovemu odboru za industrijalno organizacijo. Vseh jeklarjev je v deželi 800,000, in jih bo torej treba 250 tisoč še organizirati. Delegatje so izrekli zaupnico Johnu L. Lewisu, načelniku odboru za industrijalno organizacijo — C. I. O. — Odobrili so njegovo politiko, posebno kar se tiče organiziranja neizvežbanih delavcev, zaposlenih v industriji jekla. V treh resolucijah je bil Lewis označen za voditelja, kateremu ne more nihče očitati kakšne ne postavnosti ali nerednosti. Sličnih izrazov časti in priznanja je bil deležen tudi Philip Murray, predsednik organizacijskega odbora jeklarskih delavcev. Murray je predlagal, naj mu dovole skleniti v imenu Lewisovega odbora s 425 jeklarnami nove pogodbe, kajti sedanje bodo izgubile veljavo dne 28. februarja. — Njegov predlog je bil izročen posebnemu odseku. V drugih resolucijah so zahtevali delegatje šest urni delavnik, trideset urni delovni teden ter izvedbo stanovanjskega programa, za katerega je vlada določila pet tisoč milijonov dolarjev. Delegatje so tudi priporočili sprejem protilin-čarske postave in razširjenje socijalne zakonodaje. — Neka nadaljna resolucija je označila svobodo tiska kot temelj demokracije. Delegatje so žvižgali in cepetali z nogami, ko je bilo prečitano poročilo, kako so surovo so ravnali tekom poletnih štrajkov nekateri državni in mestni uradniki s stavkarji. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je v čikaškem spopadu izgubilo življenje sedemnajst štrajkar jev, kar so označili delegati kot sramoto za katerokoli občino, ki misli, da je napredna. Delegatje so odobrili protest proti županu Shieldsu iz Johnstowna, governerju Daveyu iz Ohio ter šerifu Elserju iz Johnstowna. Vk'-izo Nemčija, Japonska in Italija so bile označene; Poleg tega pa je tudi pomož-! Ko jo'(Jreen govoril, je nmo- sko vojno iz naslednjih razlo-kot fašistične države, politika njihovih vlad pa kot ni vo.i111 minister <\r Tliomasjn;|>u m«WX, ILL., Ki. f dec. — Zgodovinsko in najsta-I rejie im sto Shavueetown, v državi Illinois, s»* je pričelo seliti od nevarne reke Ohio. Njegovih lf>50 prebivalcev se i je naveličalo boriti se proti po-jvodnji ter so sklenili da se preselijo tri milje daleč od reke, ker je lansko zimo ob povoduji stala voda v mestu 25 čevljev visoko. V svojem govora je rekel, da je treba število republikam: v pomnožiti ter jih podžgati k bolj energičnemu delu. Ostro je napadal tiste republikance, ki so ga ovirali v njegovem delu, in poudarjal, da je treba enkrat za vselej pomesti s predsednikovim 'Xe\v Dealom', ter postaviti na njegovo mesto "Boljši deal." Člani izvršilnega odbora imajo kakšnih tisoč predlogov, s katerimi se bo bavil odsek za sestavo programa. Sprva jo bilo rečeno, d.i bo odseku na-č loval Frank Lovdon, bivši Zvezne in državne oblasti so za premestitev mesta določila governor države Illinois, toda ANGLIJI PRETI JAPONSKO MUSSOLINI VELIKA KRIZA' BLAGO BO BO POMAGAL BOJKOTIRANO GEN. FRANCU Ministrski predsednik je pomiril poslansko zbor-'--- - j —;---------------------- — nico. — Oborožilni pro- De*avci so zažgali 200 Ko je Italija izven Lige, gram bo še zaposljevalj zabojev japans k e g a ljudi pet let. ' blaga. — Wm. Green — ™ — ——! je obljubil pomoč De- LOXDON, Anglija, 15. d,e.< laVske federacije. KAST LIVERPOOL. < >., 15. idee. — Medtem ko je velika množica demonstrirala pr.Ji i Japonski in znžgala 2!'0 zabo- Zaiadi povišanja števila brez-poelnih v Angiiji za 10S,<)54 v oktobru in novembru in zaradi /.< lo raz^ii jenih govoric, la angleškemu eesar.-tvu pivi i v.--' lika gospodarska kriza, je bi-j jt»v japonskega blaga, je predlo v poslanski zborniei (jn'j}{ ameriške deiavske fed -no na viado vprašanje, ako jejTn(.ij,. Willia (Ireon sinoči v kaj storila, da !><> mogla •/. za-i kampanji za sple.šni Uojkol ja-upanjem stopiti proti temu d<*-l|H>r.skega blaga obljubii. da bo lavskemu problemu. [delavska f< deraeijn p.» ipirala Xa to je ministr-ki predsod-| (;) liojkot. ni k Chamberlain odgovoril. da William (ireon j govoril na javnost nevarnost preteče go- = borovanju National Brotlier-spodarske krize pn liravy in !|,IMM| ()f ()p(>rative Potter- Asso-da je vlada bolj pripravljena,Ration in je med drugim dejal, kot pa ob koncu sVetovne voj-|(]a \ul -kupuj ameriško prepreči vsako takojl)]a bolj podpiral generala Franca v španski državljanski vojni. Ker je Mussolini mnenja, da so zaprta vsa vrata za kak sporazum med Italijo in Anglijo, bo pričel pomagati generalu Fuancu. ker že lalje časa ni ni-kake agilnosti na španskih frontah. $1, 292.495. Governor Horner je naznanii, da je urad WPA dovolil $080.495, družba za odškodnino po povoduji pa $450,-000 ter država Illinois $1i;2,000. Xovo mesto, ki se nahajalo 4-00 čevljev nad morsko gladino in od 25 do 50 čevljev nad gladino vode reke < >hio, be vzorno mesto in je bilo zgrajeno po načrtu inžinirke Mary Long Whit more. Xa kraju, kjer je stal j zapuščeno mi sto, pa bo zgrajen park. Po raznih poročilih se je najboljše delavsko o- Mussolini odločil, da bolj moč-j^. no poseže v špansko državljan barbarska in nevredna civilizacije. Philip Murray je očital Ameriški delavski federaciji, da skuša uničiti industrijalno strokovno gi-,uega programa lelnve' zaposle- banje. To je ugotovil v neki resoluciji, ki naj bi o-1™ 5e n»jm«!'j ;,nii.;.,li ]n'} J."*-i , .| . lil 'V()t znano, ie Angina dolonla cobrila Wagnerjevo delavsko postavo. . V nekaterih slučajih je z Delavsko federacijo potegnil tudi Narodni odbor za delavske odnošaje ter s tem dokazal, da ni tako nepristranski kot bi moral biti. Federaciji je očital Murray, da že petindvajset let ovira organiziranje neizvežbanih industrijalnih delavcev. KANSAS CITY, Kans., 1 5. dec. — Danes se je zbralo pred Fordovo montažno tovarno 1 40 mo-ekh in 2 I žensk z otroci, hoteč demonstrirati. K?.-korhitro so se pojavili, jih je policija aretirala. — Odrasle so policisti odpeljali na stražnico, otroke pa odvedli vsakega na njegov dom. vlado za oborožitev sedem in po! milijona dolarjev.' MADRID SE ZANIMA ZA KITAJSKO VOJNO MADRID. ŠiMitKkii, Ki. J.-. Mmlriilski- liste vojna na Kitajskem mnogo boj j /.onima kot pa domača državljanska vojna. Uredniški članki pravijo, da demokratskim državam n< bo mogoče vstaviti japonskega prodi mi ju na Kitajskem. lo prineseno iz 109 trgovin. "Ameriška delavska federacija. ki nikdar ničesar ne naredi v naglici, se je izjavila v prilog bojkotu proti Japonski, dokler nepotrebna vojna s Ki- povečala, ker so dobile mnogo odnošaje s Franeovo zadnjih mesecih; 2. Fašisti so zadnje case le malo napredovali: o. Morala vladnih čet so je možak je odklonil, češ, da je slabega zdravja. Ezra Whitla, delegat iz države Idaho, je pros'avljal bivšega govemerja države Kansas. Alfa M. Landona, ki je pri zadnjih volitvah kandidiral na republikanskem t i ki'tu za predsednika, ter je pred kratkim iz-iavil. da pod nobenim pogojem ne bo več sprejel republikanske nominacije. Whitla jo pozval Herberta Hoovt rja, naj poda slično izjavo. Predsednik Hamilton mu je odgovoril: "Kolikor pridem ;az v postov. In bil že zdavnaj odstopil in to bi mi bilo v osebno korist. Povem vam pa, da leta je bila uveljavljena najse nisem .še nikdar izogibal bo~ ju in se mu tudi sedaj ne bom.'' Hamilton ima na leto petindvajset tisoč dolarjev plače. "Nekateri zahtevajo,'' je nadaljeval Hamilton, "da bi izstopili iz republikanske stranke Hoover. Laudon in jaz ter da j«1 treba republikanski na ;rodni odbor reorganizirati. Ti ljudje se nagibajo k "X< v dealu'\ četudi so republikanci. "Predvsem nam je treba složnosti. Složnosti med liberalci in konservativci. Edino-le v znamenju sloge lahko ustanovimo pametno vlado ter za-jainčimo deželi blagostanje." ŠPIJON OBSOJEN NA SMRT PRAGA. < Vhoslovaška, 15. die. — Meseca maja lanskega Cehoslovaškem nova postava z ozirom na špionažo. Postava določa smrtno kazen. Včeraj je bil obsojen na smrt Jesepli Bradi, nižji uradnik iz severnega dela Češke. Spioni-ral je prilog in ke tuje države. RUSIJA NOČE VOJNE BKVBRLY IHLLS, Cal. - Pred tujsko ne preneha, in sicer iz ilvi h razlogov," je rekel W. Green. "Prvič, ker je kruta, barbarska in roparska. " Drugič, ker je Japonska po-stavila nizek standard življenja in izdeluje, razpošilja in prodaja v Združenih državah blago po tako nizki ceni, da a-meriški izd levalc takega blaga ue morejo izdelovati za isto i eo'K>." Carl Stevens, mednarodni zastopnik CIO je izjavil, da bodo stavkarji piketirali, četudi se vse jetnišnice v mestu napolnijo z aretiranci. vojnega materjala iz drugih dežel. Vendar pa se Mussolini lie bo takoj vrgel v špansko vojne. temveč bo počakal, da vidi kako stališče bodo zavzela posa mezne" države proti Italiji, ker je izstopila iz Lige narodov. V tem oziru pridete nosebno v po-Štev Anglija in Francija. Italija se čuti. da pripada k veliki družini 420,000.000 ljudi, ki žive v Evropi, Aziji in obrh Amerikah, ki pa ne ma-rajo več priznavati oblasti Lige narodov. HENDAYE, Francija, 15. dec. — Zima se bori na strani Institute of World Affairs" je govoril danes Harold H. Fisher, profesor na Stanford University, ter rekel, da zasleduje sovjetska vlada na Daljnem vzhodu politiko miru in da se tej politiki ne bo odrekla, če ne bo začela Japonska osvajati ruskega ozem-lja. NIKARAŠKI POSLANIK PRI PREDSEDNIKU WASHINGTON, I). (',. 15. dec. — Danes je sprejel predsednik Roosevelt v avdijonciji novega nikaraškega poslanika dr. Leona de Bayle, kateremu je izročil svoje poverilne listine. španskih republikancev, ki zadržujejo fašistične armade, ki so pripravljene^ da prično veliko ofenzivo v severni Španski. Z obeh strani prihajajo poročila, da je zaradi hudoba mraza in snega le malo bojev. VELIKI VIHARJI NA AN-ANGLEŠKEM LOXDOX, Anglija, 15. dec. Hud mraz ovira promet po angleških otokih ter je povzročil smrt najmanj devetih oseb. Veliki snežni zameti, nekateri visoki 12 Čevljev, pokrivajo Škotsko in severno Anglijo. Po nekaterih krajih ovira promet gosta mogla, po drugih krajih pa led in celo narastle vedo. • ADVERTISE IN 1LAS NARODA" •r< 64 Glas Naroda 99 <▲ 0*rp«sttM) OtTMd ud PnbUabta fey 1LOVKNIC PUBLISHING COMPANY Frarfk Sakser, President J. Lapeba, Bes. Pim» al bakla?« of tlM corporation am wfdraMM of tbov« officer*: 4 *** •# MmMw. SOV I«t CMr. N. I. •GLAS NARODA" (Voice of the People) ■▼erj Dty fccept Bandar* end HoUdaii SobecripUoe learly 98.00 rrfo let« vdjo m flMerllro to Kanado .................... M.00 '« pol leta .................... |8.00 fletn leta .................. |UW Zt New York m eelo leto ......97.00 Za pol leta .........................99.sc Za iDosemetro at eelo lato •......97 (K Ka pol leu ....................9S.51; tiiaa Naroda" Utiaji mU dan laruemAt nedel) la praanlkov •GLAS NARODA 219 W 18th Street. New Vaffc. N. I. Telephone: CHelsea 3—1242 JAPONSKA IN AMERIKA Japonska vlada je na ameriško protestno noto naglo i.«, kot kaže, tudi zadovoljivo odgovrila. A ko pa se bo mogoče izogniti takim dogodkom, kot je 11. pr. potop ameriške topničarke Pauay in petrolejskih parni-kov Standard Oil družbe, četueli pri tem pokaže japonsko vrhovno armad i io poveljstvo tudi najboljšo voljo, je pa še dvomljivo. Na vsak na?in pa je mogoče pričakovati, da letalci ja jM!i>k ga mikada ne bodo-več lahkomisljeno metali bexuib na tuje ladje in da japonska oprostitev ni samo prazna beseda. Mogotci v Tokiju se dobro zavedajo, da je nevarno z napadi na tuje interese nakopati si sovražno mnenje sveta. Ameriška nota je bila tako po obliki kot ]>o -vsebini zeli: mirna. Državni department zasluži popolno zalivalo celega prebivalstva za svojo stvarno politiko, kakoršne se že drži šest ljudi. Kadar sem jih prešteval. sem jili dobil vselej nekaj nad dvesto. Ali veste, da so bili meseci in leta, ko je vaščane resno skrbelo, da bi kdo ne umrlNe zastran ljubezni do bližnjega, ne zastran izgube, ali strahu pred smrtjo, ampak zato, kar cela vas ni premogla štirih moških, da l»i člove ka nesli poko-pat. In živo mi je v spominu še slučaj starega Krovčevega Janeza. Mož ni hodil nikdar po svetil, ker je bil, kakor je nam zatrjeval: na zunaj slab na znotraj pa bolj "fajn" kakor vsi vaščaui skupaj. Obolel je bil med mašami, ko je na deželi najvtč dela. Va-ščani so hodili mimo njegove hišo z nemalo skrbjo na obrazu. Pa jih je potolažil Janez: "Nič se ne bojte, ne pojdem prej na drugi svet kakor tje okoli T« režije, ko bo že nekaj zdoma ne v elojna." Amerika je bila velika in prazna. Ljudstva so prihajala in vso je delalo. Za pa d je bil tedaj tako odprt in tako prazen, da so se skoro tepli za človeka. Spominjam se slučaja nekega dckhta, ki ni moglo dohiti v New Yoiku primerno službo, pa so ji od doma p;sali: "Kaj si se pa ustavila precej od kraja. Pojdi bolj notri, pa te bodo nosili na rokah." (V je- kdo izgubil delo tu k a i ali tam, mu ni bilo treba dolgo čakati, zakaj dež la jo rabila delavcev na vseli konceh in krajih. Toda prišel je razvoj maline. Na vseh poljih -o delali iznajditelji tako, da smo danes srečno priplavali v tisto dobo, ko je vsega dovolj in preveč, samo detla n-. Ta kritični položaj se je začel nekaj let pred svetovno vojno. Vojna ga je srečno brisala in delalo se jo, da je od 1 Hiti i visel denar na vseli konceh in krajih. Še boljše je bilo po vojni. Denarja kot smeti — plače, da je človek strmel. Kam ž njim? Delavec je začel po vzgledu težkih bogatinov — kupovali in prodajali so delnice ter izkazovali tak papirnat dobiček. da's so tisti loti najmanj trideset i so i I milj od mesta v kraju, kodi r je bila zemlja okoli 73 dola rje r aker. "Koliko sf plačal za lot?" "Moj je šest sto. Eni so bili dražji, cenejših po pet sto ni bilo. " 4Ta zakaj si kupil, ne da bi vedel, kje je in kakšno je?" "Kar so vsi kupili v naši naselbini, sem pa še jaz." Tedanji predsednik Hoover jo mislil, da se bo vso to zašilo,' kakor se je v preteklosti. Posamezna mesta so od začetka skrbela nekoliko po znanih starih receptih: malo naj da ta, malo oni, n« kaj mu pa so bo pretolklo. Ko je za Hoover jem prišel Roosevelt, je takoj uvidel, da je treba nekaj več, kakor je mogla dajati privatna podpora' in dobili smo znani relief, državno pomoč za brezposelne Od kazal i so ne milijone, ampak milijarde v ta namen in ljudstvo brez dola in kruha se j> oglasilo. Ne tisoči, ampak milijoni. To je važna iaprememba v pred dva tisoč leti v bogatem Hi mu. Ustvaril gaje modemi kapitalizem s tisto čudno gospodarsko demokracijo, ki dovoljuje, da jemljejo eni vse zase. Kapital -se ga veseli, zakaj on dajt hrano za fabriko in kanone. Nedavno sem bral v velikem kapitalističnem listu članek o reliefu. Pisec razpravlja tako: relief naj se ukine. Zakaj čim večji je boj z? življenje. tem bolji in močnejši rod se rodi. Proletariat naj daje zdravo človeško hrano za kanone in fabriko, za dekle in hlapce, zakaj višji sloji niso več zmožni produeirati zdravega in močnega človeškega materijala. Res je začel velik kapital, ki je zastopan v washington-skih zbornicah, krčiti izdatke za relief. Država bi rada spravila v ravnotežje svojo prejemke in izdatke na račun tistih, ki so brez strehe, brez obleke in brez hrane. Vsak kraj naj skrbi zase in za svoje brezposelne. Tako je revež zopet postal žoga, ki jo mečejo sem in tje, žo-ga, ki je vsem napoti. Trpi naj. strada naj in daje — otroke. Na eni strani proletariat, na drugi neizmerno bogastvo. Letošnje leto so bili vsi prekoinor-ski parni k i tako }>o!ni, kakor že dolgo let ne. Roga t i posta vači so šli zapravljat čas in d. nar na račun — proletarijata. Po BLAZNIKOVA Pratika za leto 1938 Cena 25c 8 poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York. N. Y. v. ,. . ,, , . . (listih krožijo, kakor vsako leto našem življenju. Zakaj vso do ol> tvm t,aslK k<1,on| sedanjega predsednika Roose velta je bila "charity" ali dobrodelnost nekaj skritega. Ni se vedele največkrat, odkod pride in kam gre. Sla je k;1 k or tih greh, ker je bilo ljudstvo trenirano tako. da iv. -hotelo, da se vidi, kdo daje in kdo jemlje. Ko so je po prizadevanju predsednika Roosevelt a odprl Iržavni relief, je prišla v ljud- 1 .. , . , , . krači jo, enake sivo zavest, a taka.. Kako je že zapisal tisti šolarček? Da ste miza in krava enaki, ker imate po štiri nogo. In prilike? Te so pa — če mogoče — že bolj enake. Res so banke javna -poslopja, ampak če nimaš nič notri, kmalu na cesti. Res so prodajalne — zlasti zakaj okoli Božiča — tfolne raznega blaga, ki ga imajo naprodaj vsem. In vlaki vozijo v solnčne kraje in ladje plujejo na vse strani sveta. Hm — prilike so res. če imaš. (V nimaš, si brez njih. In če pride kdaj trenutek, da bi si kje drugod kaj pomagal — so pa otroci okoli tebe. Pa je spet veriga. Otroci pa morajo biti — proletariat naj jih rodi in redi. Zakaj Webster-jev besednjak razlaga besedo proletariat tako, da taki ljudje niso za drugo korist, kakor da rode otroke. mo nadaje najmanj šestdeset milijonov dodatni gu proletarijata, ki ne spada na relief, a ji piavtako v pomanjkanju kakoi tisti, ki uživajo njegove dobro te. In vseh teli >to milijonov ljudi j' danes na >vetu samo zato, da more dvajset milijonov drugih živeti v post opast vu in brezdelja. Take so ra-zm« re danes. Z začetki proletarijata se je ne-nehote ustanovila organizacija njegova. Zakaj dokler se ni priznale., ni vedelo zanj. In ta proletarinjat tvori začetek no vi zgodovine. Tiho a vztrajno se razvijata dva razreda: i roletarijat na eni strani in skupina bogatih postop- čev na drugi. Y tem razvoju >nio d« segli že prvo vidno stopinjo proletariat je začel zaničevati ljudi z velikim bogaslvom. r ie nekaj posebnega, m kaj ve kega, če primerjamo to z razmerami deset ali petnajst let nazaj. Zakaj tedaj so veljali ameriški bogatini za našo narodno posebnost, na katero smo bili ci lo ponosni. Kazali smo jih, kakor rojak cleveland-sko slovensko naselbino znancu. ki je prišel od odzunaj. IV znani Saint Clairii ii ponosa lezli mravljinci po hrbtu, do kler ni nekega dne vprašal tu-jec: "To, pra\Iš, da je naše.Moje ni, ali je kje ka.: tvojega?" Bogati postopači čutijo, da jili masa prezira in zato se ji tako umikajo. Toda masa novega proletariat;: »re za ajin.i. In pojile za njimi, dokler ne prde do tega, kav ji gr» po božjih in člov: škili (iravicah: eko:. «-mična enako>t Kar imamo za zemlji, je ■ ti. Moti se nadalje tudi ti-ti. ki izkuši napraviti soglasje med kapitalistično družbo in proletarijatom, to se pravi: da bi ostala oba pri življenju, ('e je danes Imgati-ja škandal, bo jutri zločin. Do tega mora priti. Zakaj zakoni narave ne počivajo. Prvi veliki korak, ki »mo ga i napravili v ti deželi, je prizna- Zelaj bi jaz samo rad vodil, nje, javna ugotovitev proleta-za kakšno korist so tisti bo-1rijata. Drugi korak je njegova gati postopači, ki jemljejo zase j velika sila, ki se je izkazala pri vse, kar je narava namenila zadnjih presedniških volitvah. Za tema dvema ni dabč tretji korak: proletariat vzame v ne najdem nobeno druge poseb- svojo roke svojo usodo in iz- vseni? Za (produkcijo otrok niso, kar priznavajo sami. Kot ne nalopre zanjo, bi rekel, da >o vampirji, ki se zajedajo v kri in meso zdravega človeškega rodu. pelje vso tako, da bo najbolj pravično in pošteno za največje število ljudi. Ko se to zgodi, bomo lah K o Imamo eno tretjino priznane- ugotovili dvojno: da je resni-ga proletarijata. To bi bilo štirideset mili ionov ljudi. Tma- čen konec kriz- in resničen za-eetek trajne pros|»eritete. kam s produkti. In m*d vso to obilico in bogastvom je štirideset milijonov ljudi v pomanjkanju. Proletariat je tukaj, v polni meri enak tistemu, ki je bil KO POTREBUJETE ODVAJALO, BODITE PREVIDNI PIJTE TRINERJEVO ANGELICA TONICO! Počutili a* hortc dobro jeseni in pozimi. — Pri v&eh lekarnarjih. — Kako je pa to: ti in tvoj sosed pa nista več tako velika prijatelja kot sta bila včasi. Ali ti je kaj dolžan.' — Ne, dolžan mi ni nič, toda hotel mi je biti dolžan, pa sem mu rekel, da je zame bolje*, če mi ni. Prijateljice so pikre v svojem govorjenju. Posebno glede moških so si vedno v laseh. — O, tako — jo rekla — torej si se zaročila z gospodom K..' — Da, včeraj je bila zaroka. — ('est i tam, čestitam. Poslušaj. ali ti je povedal,- da je bil že enkrat z menoj zaročen! — Xo, tega mi ni povedal, ampak je le rekel, da je nekoč v življenju napravil veliko neumnost, katere se še danes kesa. Rojak se je vrnil zgodaj zjutraj domov. Ko je odpiral vrata. je zaslišal znotraj ženin glas. — Ali si ti.' — Seveda — je zamrmral. — Jaz sem. Ali si nemara koga druge'ga čakala! ' till sem oglas, v katerem je fanner vabil meščane na svojo farmo: iPodm bje je krasne), voda dobra, farma je na visokem, bistri studenci, izborim hrana, sveže mleko itd. Kdor je tukaj, doseže v najkrajšem čaMi visoko starost. In še nekaj sem ti hotela povedati — je rekla nevt sta. — Ko s,, bova poročila, in ko bo moja mati stanovala pri naju.... — Tvoja mati.' — jo je preplašeno prekinil — tvoja mati* — Da, moja mati bo pri nama. Pa >e ti ne ho treba nič briicati za njo. S seboj ho nam reč pripeljala mojo staro mater. Bo že moja stara mati >krbela za njo. r^p To je haj« resničen >!učaj. Ugleden mož in uglednej-ša njegova žena sta šla preko ulice. Menda sta bila namenjena na ples, ker |ieha v bodoč-no>ti. Glavni govornik je bil pa Mr. Andrew Bomhač, on je bil ustanovitelj zbora in bivši pevo-vodja. Odkar se je bil pe)dal ua <.apad, ga je pa v-selje do •petja minilo, morda celo žaluje za tistimi puščavskimi kraji, ki jih je že opi-al v listu in Koledarju. • t , > ... Na omenjeni prireditvi je sodeloval tudi pevski ibor 'Cvet* iz Clevelanda. Ko je bilo konec govorov, so pevci nastopili s pevskimi točkami in nam zapeli par krasnih slovenskih pesmi in ameriško himno- Peli so v moškem in mešanem zboru. Oba zbora sta pa tudi skupno nastopila in na odru je bilo pevcev in pevk, da še nikoli toliko. Pevovodja obeh zborov je Mr. L. Seme. Tako torej želi priznanje pevovodja in pevci. Občinstvo jim je navdušeno ploskalo. O omenjeni prireditvi bi še bolj -na široko poroča, toda težko mi je opisovati take prire-ditve, ker pevec nisem in bolj natančnega poročila mi manjka. Rečem le še to: zadnjih deset let so nam pevci "Javor-nika" neštetokrat zapeli in nas razveselili. Zbor je imel težak obstanek in dosti ovir. Končno je pa postal zopet me>čan in sedaj ima lepo število članov. Izgubo nekaterih prvotnih pevcev so nadomestile mlade moči. Torej smemo upati, da v bodoče nam bodo pevci "Javor-nika" še večkrat zapeli na raznih prireditvah. Da imajo dosti prijateljev, je pokazala velika udeležba. Posetniki so bili navroči tudi iz Warrena, Gi-rarda, Clevelanda in celo iz idaljnega Cannonsburga so pri- »šli ter gotovo so odnesli lep vtis. • • • Zadnje dni je zelo poge>stoma začela kositi bela smrt med našimi ljudmi v tukajšnji naselbini. Kar pet smrtnih slučajev imam poročati, in med vsemi je najbolj žalosten oni, ki je zadel družino Mesec ter ji Zahvalni dan spremenil v dan žalosti. Mrs. Agnes Mesec se je preselila v Barberton pred 13 leti. Mož se ji je ponesrečil v premogovniku nekje v državi Arkansas in je za poškoelbami umrl. Mrs. Mesec je potem z devetimi otroki prišla sem,, kajti upala je, da bo našla zase in za otroke l>oljšo življenje. Toda razne nesreče so jo še dalje zasledovale. Triindvajsetletna hči Berta je dobila v tovarni zastruplje-nje, in v tukajšnji kliniki se je mučila osem mesecev. Zdravniki so izgubili vse upanje ter so z vsakim dnem pričakovali njene smrti. Mati je na smrt bolno hčerko obiskala dan pred Zahvalnim dnevom v kliniki. Preelno je oelšla, je naročila 18 letnemu sinu Johnu naj bo doma, toda sin matere ni ubogal, odšel je z elrugimi fanti drsat se na tenak led globoke venle. Led se je udri, in fant je utonil. Naslednjega dne je pa umrla težko bolna sestra. Tako so torej iz hiše žalo-ti en dan odnesli dva mrliča, ki sta izgubila življenje v svojih najlepših letih. Oba sta spadala k podpornemu društvu Buckeye SNPJ. Članstvo društva, prijatelji in drugi znanci so jih spremili na pokopališče sv. Križa v Akronu. Pokojni John Mesec, ki je našel smrt v vodi, bi bil že enkrat v mladih letih skoro utonil, pa so ga z umetnim dihanjem zo-pet spravili k življenju. Torej je bilo fantu kot urojeno, da bo moral umreti v vodi. Dne 18. novembra je umrla Mrs. Alojzija Markovič. Pokojna je dalj časa bolehala. Doma je bila iz Kota, fara Ig pri Ljubljani. Dosegla je starost 53 let in v Ameriki je bivala mnogo let. Zapušča moža Franka, sina in že omoženo hčer. Spadala je k društvu 4 4 Ljubljana" SNPJ. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti v cerkev Srca Jezusovega na pokopališče Sv. Križa. Samsko ime pokojnice je bilo Alojzija Zad-nik. Dalje je pe>stal žrtev "monoxide" plina od avtom obilove-ga motorja sin dobro poznane družine Petrič v Akronu, Mr. A. F. Petrič. Pokojni je bil šele 35 let star. oženjen in oče dveli otrok. Že nezavestnega so prepeljali v bolnišnico, pa mu življenja niso mogli rešiti. Kako se je pripetilo, ela je mladi mož postal žrtev strupenega plina, mi ni znano, čul sem le, da so ga otroci našli nezavestnega v garaži v avtomobilu. Pokojni je bil simpatičen človek, in zato je temvečja škoda, ker je še tako mlad zapustil svet. Po dolgotrajni in mučni bolezni je preminul Mr. Joseph Podpečnik. Imel je raka v grlu in zanj ni bilo več pomoči. Star je bili 60 let in doma iz Jesenic na Gorenjskem. V A-meriki je bival 34 let. Tu zapušča ženo, v stari domovini pa elve sestri. Pokojni je spadal k društvu ".Majnik" SDZ, k društvu "Srca Jezusovega" KSKJ., k samostojnemu društvu "Domovina" in k Madžarskemu samostojnemu društvu. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti v cerkev Srca Jezusovega, na plokopališče sv. Petra in Pavla v Daylestowjm. Umrlim naj bo lahka zemlja, ki jih krije, prizadetim izrekam pa svoje sožalje. M "Cable Letter" SE JE CAS, DA VASA BOŽIČNA Pa SIUATEV DOSPE V DOMOVINO PRAVOČASNO ZA PRAZNIKE, AKO SE POSLU2ITE "CABLE LETTER". — Pristojbina je $1.—. Potniški Oddelek "Glasa Naroda" 216 \V. 18th Street New York City ROJAKI V GOWANDI, N. Y. Skupna drnuštva slovenskih j kor sta jih on in njegova so-podpornih Organizacij JSKJ, | proga imela v času svojega bi- Kjakor je opaziti, se zopet pojavlja depresija, kapitalisti so začeli enlpuščati delavce, in marsikdo v strahu zre v bodex*-nost. Bolj ko se bojujemo in poganjamo za demokracijo, temveč imamo diktatorjev. Preelsednik Roosevelt dela na vse kri pije, da bi prišlo elo nekakšnega raznovesja. toda kaj si hoče pomagati, če člani kongresa nočejo za njim, in da sam Mojzes pride, jih ne bi do tega prisilil. Spočetka se je govorilo, da bi bilo potrebno zvišati število sodnikov v najvišjem sodišču, da bi to pripomoglo k boljšim razmeram. Dobili smo pa samo enega sodnika, in tega se sedaj v kongresu tako boje, da nočejo kaj takega storiti, kar bi najvišje sodišče gotovo potrdilo. In tako se ponavlja ein-canje. Prej so se obotavljali sodniki, sedaj se pa obotavlja kongres. (%> gre naprej, ljudstvo pa zastonj čaka. Tako tudi ne vemo. kam bi se obrnili, da ne hi zadeli v temo. Pride volilni dan, izbiramo in delamo križe, kjer se nam zdi najboljše. Volili smo Mr. Roo-sevelta in tudi drusre demokrate ž njim vred. Roosevelt je pripomogel neštetim demokratom, da so prišli do svojih stolčkov, sedaj so ga pa zapustili, zapustili so pa tudi nas delavce. Tako se nam je izneveril tn-di naš ohijski governer. Pred volitvami se je znal laskati in dobrikati, govoril in govoril je. kaj bo dobrega storil za delavec in siromašni sloj. kar naenkrat se je pa prelevil v diktatorja in nič več noče poslušati, kaj hočejo delavci in tisti, ki so ga volili. Jaz sem upal in tudi pisal sem, da to pot ne bomo prevarani, pa sem bil v zmoti, kakor nešteto drugih. V zmoti živimo leta in leta in naj. brž tudi še bomo. Od kar sta pa nastali dve zelo nasprotujoči si stranki: fašizem in komo-nizem, ves svet napeto pričakuje, kaj se bo končno zgodilo. Naj bo pa še kakor hoče, milijoni in milijoni bodo trpeli in nedolžne žrtve bodo padale. Prilezli smo v tako dobo, da niti ne vemo, kaj se bo zgodilo prihodnjega dne. Torej ni nič. čudnega, če je že marsikoga vse veselje minilo do nadaljnega življenja. Pozdrav Frank Troha. NEKAJ LOVSKIH NOVIC. Iz Clevelanda poročajo o dobri sreči slovenskih lovcev Fr. Jelerčiča, Fr. Spenka, Al. Je-lerčiča in Tetaon Prezla, ki so obogatili domače kuhinje z zajci, fazani in dvema velikima srnjakoma. Bartol Jerant iz W. Aliqiup-pe, Pa., in Fliks Selen sta odšla na lov 28, jiovemtbra v 125 milj IZ PITOSBURGHA IN OKOLICE. Tukajšnje razmere niso preveč ugexlne. Vsi smo odvisni od vsakdanjega zaslužka in vsakdanjega dela, in srečen je tisti, ki ga ima. Pittsburške tovarne bolj po-maleno obratujejo, istotako tudi rovi v okolici Pittsburgha. Nekateri po dva do tri dni v tednu, nekateri pa sploh nič. Kakor kaže, Miklavža ne bo križ bolel od pretežke krošnje. No, pa saj smo vsega vajeni, in ne pričakujemo posebnih dobrot. Predno sprožim katero o naših burnih lovcih, naj še omenim, da so vsi člani Slovenian American Citizen Association na Acmetonu in iz okolice nujno vabljeni, da se udeleže letne seje, ki se vrši v nedeljo dne 19. decembra ob 10. uri dopoldne. Seja je izredne važnosti, kajti rešiti imamo več važnih zadev. Volili bomo tudi nov odbor za prihodnjo leto. Omeniti moram tudi, da je dobil Klub dovoljenje točiti pijačo, tako da ne bo nikomur ničesar manjkalo. Dopisa pa ne smem zaključiti ne da bi omenil našega burnega lovca Tonija Klemenčiča, pred katerim trepeta vsa divjad in zverjad. On in Anton Lesko-vec, to sta tiča. Toni zaviha mustače, Leskovec pa skozi daljnogleel pogleda, pa ni srnjaka nikjer. Ce ga opazita in streljata, ga pa sfalita za en "cimpermanski las." Menda veste, koliko je to. Lep pozdrav in vesele praznike vsem, posebno pa lovcem! Rudolf Mesnar. IZ LUCERNE, PA. Tukaj je umrl Frank Juvan, star 64 let. Zapušča žalujočo soprogo in sina ter sestro Marv Saatz. Doma je bil blizu Litije pod Ljubljano. 3. decemjbra je ubilo pri delu v jami Antona Brica, starega 56 let. Zapušča žalujočo soprogo, 3 odrasle otroke in brata Johna. Doma je bil iz Zgornje Besnice pri Sv. Joštu, po domače Kocjanov Tone. 27. novembra sta si obljubila- zakonsko zvestobo Maks Cir in Cecilija Turček.. Nevesta je hči Frank Yurceka, ene najstarejših slovenskih družin v tem kraju. Zakoncema želimo obilo sre- V , ce! Poročevalec. SSPZ, ter SNPJ, pet po številu, prirede božičnico v četrtek 23. decembra v Slovenskem De>mu. To bo prireditev v zabavo naši mladini in prva prireditev skupnih društev. Torej nekaj novega, ker elo letos so društva posameznih organizacij imela same svoje božiču ice za mladine). Mladina ho nastopila v raznih točkah, kar bo v zabavo tudi odraslim. Kakor se sliši, se mladina prav pridno pripravlja, da tem bolj zadovolji občinstvo. Kot običajno na takih prireditvah, bo tudi tu po-setil Miklavž in razdelil mladini, članom dimštev gori omenjenih organizacij dosti lepša darila, kakor so jih prejeli v preteklosti. Po končanem sporedu se bo vanja v Ameriki. Dne 4. decembra smo ju spremili do postaje, si stisnili roke, ter jima z žalostnim glasom želeli srečno pot, ona dva pa solznih oči nam vsem skupaj good bye. Tukaj sta pustila mnogo prijateljev, hčer ter sina. Imamo pa še upanje, da se zagotovo vrneta k svojim otrokom-vnu-kom in številnim prijateljem. John Mutekovich. OBISK Minulo nedeljo sta me v mo- jem stanovanju obiskala moja soseda in prijatelja gospod in gospa A. Šprohar Ker je bil to baš večer pred | sv. Miklavžem, sem šel parkrat mo pa lahko zavrteli, ali pa za-j s pičerjem v klet po malo o-peli kar kelo ljubi, ter se po.krepčila. Ko nas je božja kap-domače zabavali v Slovenskem; Ijica malo pogorela, smo, kot Domu, kateri tudi in prezrl na- je že navada, začeli obujat spo- še mladine (oziroma njega direktorji) ker je dal elvorano brezplačno za to prireditev.) Bratje in sestre, apelira se na vas. da se udeležite v polnem številu, ker vstopnine ni nobene. Pripeljite svoje malč-Jke, kateri so člani omenjenih organizacij, tiari 1 bo za vas do-volj. S tem boste pokazali, da ste za slogo med našimi društvi v naselbini. Ne pozabite, da se vrši prireditev v četrtek zvečer ob 7.30 uri dne 23. decembra. • • • Po 36 letnem bivanju v Ameriki smo izgubili iz svoje srede dobrega delavca za Slovenski Dom ter zvestega člana SSPZ. in SNPJ, Johna Neče-'čas s či tan jem. mine iz naših mladih dni: kako smo po dnevi pridno delali, ponoči pa na vasi prepevali in dekleta plavšali itd. Pri tej priliki mi je Šproliar vročil $3.00 za obnovitev naročnine za Glas Naroda, kar sedaj po Money Orderju pošiljam. Šproharjev sin Tone, igralec na harmoniko mi je obljubil, da me pride včasih z mehom obiskat. V kleti je še nekaj zdravila, samo kranjske klobase bom moral od nekod dobiti, pa ga bomo s Tonetom in njegovim bratom žingali, da bo kaj. Zdaj, ko od zunaj sneži, jaz pa doma brez dela, preganjam ZAHVALA Temi potom se iskreno zahvalim potniškemu oddelku Glasa Naroda za vse, kar ste mi storili v prid. Z vsem sem zadovoljen. Moj sin je prišel povsem srečno in brez ovir zdrav in vesel iz domovine do nas. Na postaji sva ga sprejela jaz in moj starejši sin Joseph, Jr., kateri je prišel v to deželo pred 3 leti, tudi z vašim posre-dovanjem. Šedaj samo cela družina skupaj srečni in zadovoljni. Dalje se tudi zahvaljujem onim sopotnikom iz Clevelanda pod čijih nadzorstvom je bil na ladji, in Mr. Anthony Svetu, zastopniku Glasa Naroda, kateri mu je pred odhodom na vlak razkazal newyorske nebotičnike, o katerih ima sedaj toliko povedati. Za vse, v kolikor sem se že jaz posluževal Potniškega oddelka Glasa Naroda, ter bil vedno dobro postrežen, me dolžnost veže, da priporočam to tvrdko vsem našim rojakom, kateri imajo dobiti kakšno svojce iz starega kraja, da se je poslužijo. Gotovo bodo vsi dobro postreženi. Končno želim vašemu osebju, rojakom v Združenih državah in Kanadi vesele božične praznike in srečno novo leto. S pozdravom, Joseph Rostan. oddaljeno gorovje v okraju Forest in drugi dan, dne 29. novembra, ob devetih zjutraj, to je 15, minut po postavno odprtem lovu, je Jerant imel na tleh srnjaka s šestimi rogovi, nakar se je še isti dan odpeljal domov z avtomobilom. merja in njegovo soprogo. Podala sta se na stara leta zopet nazaj v elomovino, iz katere sta pred 36 leti oelšla v to deželo polna upanja za boljšo bodočnost. Toda, kakor večini, tudi njima ni bilo tukaj z rožami postlano, ii* odšla sta. Ker sta pa bila dobra člana in prijatelja vseli Slovencev v naselbini, so se jim društveni člani spomnili ter jima priredili v slovo malo zabavo dne 28. novembra. Društva so vse preskrbela. Direktorij je tudi tokrat pokazal, da vpošteva delo, katerega je g. Nečemer storil v korist Doma, in George Samson je igral plesa željnim tudi brezplačno. Pred za-ključkorj zabave je g. Nečemer lepo govoril naši mladini, ter jo prosil, naj se čuva ter pazno sledi delavskim dogovorom, ker drugače se nič ne ve, kam bo potisnjena na stara leta. On sam, da lahko gre nazaj, odkar je prišel, ker ima posestvo v starem kraju. Tudi on ie bil enkrat mlad. in sedaj, ko je pri svojih 64 letih ter je mnogo garal v zadnjih 36 letih, za ameriški kapitalizem, ima namesto penziiona pot nazaj, odkoder je prišel v cvetju mladih let. Solznih oči se je v svojem imenu in r imenu soproge zahvalil članstvu obeh društev in direktorifn Slov. Doma ter nam vsem želel boljših razmer, ka- Pozelrav! Nick Skube. NOVICE IZ M1NNESOTE. V Evelethu je te dni umrl Mihael Bohar, star 70 let, ki zapušča sina, dve omoženi hčeri in sestro v Dirluthu. Na Elvju je bil Frank Jenko ponovno izvoljen za predsednika farmarsko-delavskega kluba; Andrej Pire je podpredsednik in Martin Grahek st. je blagajnik. milwau&ke novice. 'Zadnje dni je v bolnišnici umrl rojak Frank Pavlovič, star 51 let. Druge podrobnosti o njem niso znane. V bolnišnici leži Math Štukel ^ateremu so odrezali levo nogo m njegovo stanje je resno, m Poročno licenco so vzeli John H. Verdev in Jeanette Bon-dowi?ki, Ludvik Prah in Mary Troha, Steve Vodenjak in Katie Bilandzič, Albin Bruič in Alice Salo ter Geralel J. Kočevar in Mary C. Buckett. V sosednjem Shebovganu je umrla Ana Babošek, stara 43 let in rojena v Prečni vasi pri Novem mestu na Dolenjskem. V Ameriki je živela 26 let in zapušča drugega moža, sina in hčer iz svojega prvega zakona ter očeta, v stari doiritrvini pa mater. Jugo Slovanska K at. Jednota je najboljša in najpopularnejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Računa nizke asesmente in plačuje liberalne podpore sa slučaj bolezni, nezgode ali smrti. Ima 185 podrejenih druMev in Meje nad 2MM članov r obeh oddelkih- Za Tstanortter novega drnitva zadostuje 8 oseb. Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev Pilite za pojasnila na GLAVNI URAD J. S. K. J. :: :: ELY. MINNESOTA "ODPRTA NO C IN DAN SO GROBA VRATA .. /' 12. dec. zjutraj je preminul v Clevekmdu v starosti 70 let Anton Darovec. Bil je doma iz Dolenje Straže pri Novem mestu na Dolenjskem. V domovini je bil kovač, pri hiši so rekli pri Dragonarjevih. V A-meriko je prišel meseca maja 1899. 12. decembra zjutraj ob 11. je v cerkvi sv. Jožefa na St. Clair Ave. v Clevelandu, ko je bila pri maši, za srčno hilfo umrla Frances Skufen, roj. Turk, po domače Stančeva, stara 64 let. V Clevelandu je bivala 48 let in doma je bila iz vasi Zverče, Hinjska fara. V Clevelandu je umrl A. Satkovič. Pokojni je bil star 56 let, doma iz Velike Maine na Notranjskem. V Ameriko je dospel pred 22 leti. V naselbini je bil poznan kot mojster-ski stavbenik, izurjen delavec in gospodarski mož. V Clevelandu je umrla Josephine Jazbec. Pokojna je bila doma iz vasi Brezova Reber, fara Ajdovec, po domače fiub-čeva. Po očetu se je pisala Vidrih. V Ameriko je dospela pred 26 leti. ik Dne 4. t. m. je v So. Chicago, umrla Theresa Hvala, stara 54 let in doma iz Depole na Gorenjskem. y Ameriki je živela 31 let in tu zapušča moža, tri sinove in štiri hčere. NAZNANILO Bojakom po Pennsylvaniji (posebno v Alleghany, Cambria in Somerset okraju) naznanjamo, da jih bo obiskal aaš nori potovalni zastopnilr FRANK AHLDi Rojake prosimo- naj mu poskušajo ustreči pri nabiranju naročnine. Uprava Gl4a Naroda "GLAS N'ARQD'A " New York, Thursday, December 16, 1937 TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.A. Georges Ohnet: Zadnja Ljubezen 'A'2 Nekoliko presenečeni Armand je vstopil v notarjev kabiuet opremljen z rezljaniui pohi-ttvom in v pol m* ne i jc zagledal v uaislanjaeu pri oknu mlado ženo... Kar ga je na prvi po gled skoraj oslepilo, je bil zlati lesk njenih las, lesketajoči h se 4v žiirkih jesenskega solnea. — Molee se je priklonil in jo radovedno pogledal. Vstala je. Prepričal se je, da je srednje posta.-ve in ko se je ebrnila k njemu, jo je dobro videl in presenetila ga je njena lepota. Bilo ji je kvečjemu dvajset let. In vendar je bil njen obraz resen, da se je zdela skoraj dozorela. Lalmo je prikimala z glavo, ko se ji je grof priklonil in obraz se ji je za hip zjasnil kakor pod vplivom notranjega zadoščenja. Bilo je kakor da hoče reči v trenutku, ko prvič vidi Armau-aa: Ali, tak je* Zadovoljna sem z njim. Tak je živel v moji domišljiji. Ni pa izdala svojih misli z nobeno besedo, niti ko ji je notar predstavil klijenta, rekoč: — Gospodična, grof de Fontenay, vaš bra trance, s katerim ste se hoteli seznaniti. Zopet je prikimala z glavo v .znak zahvale in mu neprisiljeno podala drobno ročico v rokav it i iz švedske kože. Arunind je sedel kraj oje čisto blizu notarjeve mize, zagotovil jo jc polglasno, da je srečen, da se more seznanili z n jo, potem jo je ]ki vprašal, kaj bi mogel storiti zanjo. Nekaj časa je molčala, potem se mu je p.i jela s >vojiui jasnim in zvoukim glasom za ivaljevati za prijaznost, da je izpolnil njeno ie .. In takoj niu je hotela pojasniti svoj položaj. ' Pri tajaia j0 iz Kanade, iz okoli«* i^uebeca, iz cv '.'.»V, bogate krajine, kjer etiiidvnj>et let. Njen oče, rojen IIo- la i ' je izgubil življenje kot žrtev hude epi-<•, ki je razsajala med prebivalstvom pred l/ i ! njena mati, \>a izčrpana med očetovo boleznijo iu >kru-ena po njegovi >nirti, je m.s i to tlni pozneje iu mlado dekle je osta-'■> -rimo z e«iino staro sonulnieo po očetu. Le-ta i j bila globoko udaua. Dve leti si je pri- levala ureiliti očetove zadeve, to, da se je človek prepričal, da ima pred seboj i z rod no energično dekle. Prvi lup je začutil grof do nje samo obieaj-jo simpatijo. Bila je tako daleč. od vsake koketnosti, da niti za hip ni pomislil na to, da bi ji priku|»oval. Spoznal je takoj, da bi ji mogel ponuditi svoje prijateljstvo samo kot moi možu. Komaj pol ure sta bila skupaj in že ju jc vezalo medsebojno zaupanje, kakor da se poznata io leta in leta. Notarju je bilo mnogo ležeče na tem srečanju in zato ju je pustil kramljati. Pozabil je celo na svoje klijente v čakalnici, tako ga je zanimalo to srečanje.- Ko je Arniand potem taktno namignil, da bi zelo rad priskočil svoji mladi sorodnici na polnoč tudi v denarnih zadevah, se mu jc le-ta zahvalila, češ, da znaša njeno premoženje po prodaji očettovega posestva miljon dvesto ti-mič frankov, kar ji jamči za redno letno rento (Ki t deset tisočakov. Ni bilo torej treba skrbeti za njeno gmotne razmere. — Kaj torej morem storiti za vas? — jo vprašal grof začudeno. Ni namreč mogel razumeti, kaj je napotilo njegovo sestrično, da se je obrnila nanj. —1 Veliko veselje mi lahko storite, gospod. Živeli smo v Kanadi v blagostanju, toda daleč od umetniškega sveta. Težko mi boste verjeli, ča nimam nobenega ]>ortreta svojega očeta ra zen slike, izvirajoče iz časov pred njegovim od hodom iz~Francije. Na tej Kliki pa ni tak, kakršnega sem poznala. Na svojo mater pa nimam niti najmanjšega spomina. Mislila sem, da bi utegnila biti med Iz slovenskih naselbin DFLAV8KE RAZMERE V OKLAHOMJ. Kar ravno pošiljam pol letno naročnino za list Glas Naroda, ki prinaša zanimivo čti-vo iz vseh delov sveta, naj še __________________malo opišem naše razmere. Kar se dela tiče, sedaj še zapuščino našega deda pri vaši materi slika, ki ni preslabo, jo je bila naročila moja mati pred odhodom v Delamo pQ -tJri (1■llliniilll*l|Slf i».fUf«"--H:f i^ll* •^Ml!|M!l«,!,'M;;jHfH'!,|lli!i ill«« '»Unniii^^^iiiin^i^-^UniiiiH1 ''»iiijiitii1-''»Mitiiii*'-'1!!;!! nil* ..................................... Slovensko-Amerikanski KOLEDAR 1938 - V STIRIiNSTIRIDESETEM LETU 160 strani zanimivosti Ji4 3 £ v 11 š S II 0 australia i ■'!> IZBRANI INFORMATIVNI ČLANKI IZ VSEH DELOV SVETA POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMUEPISJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE KRATKA VSEBINA LETOŠNJEGA KOLEDARJA Iznajdbe jugoslovanskega učenjaka Nikole Tesle — Povesti nekaterih najboljših svetovnih pisateljev: Maupassanta, Selme, Lagerloef, Garšina, itd. — Pomen ruskega poleta preko Severnega tečaja. — Močna ljudska arma ni tako kruta, kakor armada mravelj. — Rojaki z Vrhnike in Borovnice bodo z užitkom čitali opisi največje zanimivosti njihovih krajev. — Masaryk, največji evropski državnik— Čarovnije z igralnimi karta mi _Temeljni vzroki kitaj ska japonskega spora. — Različni tipi moških. — Solventnoat slovenskih podpornih organizacij. — Nekaj, kar bi moral vedeti vsak ameriški delavec Najvažnejše točke postave za javno zaščito.—Pesmi Bukovinskega Par najboljših, kar jih je kdaj Peter Zgaga napisal — in še mnogo zanimivosti. Bogato Ilustriran Stane Vas samo 50c. Poštnino plačamo mi. (V Zdniž. dr lahko iwsljrte znjonko; Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. (Dalje prihodnjič.) iM«*^«^ ....................................................................................................... SLdvsuvuL v JiiuiadL ZANIMANJE ZA DRUŠTVA IN DELAV. ORGANIZACIJE Piše Valentin F. Ručigaj iz Oshawe, Ontario Mesto Hamilton ima nad liki|mesta kot gozdarji, in ostane-tisoč jwebivalcev in je največje jjo toliko ča-a tam, da pride industrijsko mesto v Ontariju, njihova sezona na okrog, pa morda tudi v celi Kanadi. Povsod se pa še najde po V njem je danes kakih 12 na* 'den ali dva rojaka v raznih Šili Slovencev, veliko število mestih po Ontariju, seveda pa je v tun liie-tu nasoljenih mnogo jih je, ki kar molčijo, medžimur>kih Slovencev. Tu so ter se ne dado v javnost med si ti Slovenci letos ustanovili nas. novo društvo pod imenom — Ker je v Manitohi jako dol-j Takega gibanja bi bilo treba "Slovenska katoliška «'ružina ga zima. smo se naveličali te-|ined našimi rudarji v Kirkland v Hamiltonu." :a sibirskega življenja ter j Lakcn in Timminsu več kakor To drutvo je bilo ustanov- .tajili na Kast. Iga je do sedaj. Izgleda pa, da cev. Toraj vsaka 6. oseba spada v unijsko organizacijo. Kai je i>o štrajku, je v tej industriji veliko izboljšanje za delavce. Delamo dopis« smo Slovenci v on vsako leto priredi misijou < >>ha\vi dobili zopet enega na-za t<» naselbino. V-i člani pla šega lojaka, kateri jo dobil de-čujcjo po 10 centov na mesec v !o pii (reneral Motors Co., ta' se je v mestu kjer je največja slovenska naselbina, začelo daniti med našimi rudarji, kateri kopljejo zlato. Da, kopi jet e zlato pod ze" Kram- -<-u pit i rata. On jo 'i-tu čltamo iz vseh krajev sv • Lfohn S«-ver. ali Mine po doma- z grozdjem obloženega, nakopa! jamsko j<-t:k'». za ka- ia. edino o Kanadi se je zeloč-. S;ij ga poznat . Šot čev- Želim prav ve-ele i> >.'r t; i«.- le.iko naših rojakov in !: .;;!<» čitalo. Mr. V. Ručigaj v je visok in kadi tiste maj- praznike in Novo leto v- i « drugih umrje v-ako leto. ;:;s<> prav zan'mivo. I"]>:itiu>, (vile sumljive cigane, ne pa tateljem li-ta (Ha- N.'vnd ., p Pruv razveseljivo je, da .!a se bo še večkrat oglasil. d« 'gili kot jih je prejšnja letaJ-ebno mojim sorodnikom linam jo dal li-t (Has Naroda ko- Pred kratkim me je obiskal: John ne more preliva lit Van-i prijateljem v Butte, Mont, tiček v listu. Jaz sem to že iz Nanaime, IS. C., moj prija- couver blanda, kar se tiči Matija Pečaver, prej enkrat omenil, ker res vuelj in sosed v starem kraju,'žlahtnega sadja, posebno trtjai Rossland, 1». C.. Kanada. društveno blagajno, katera bo ko o jo odrinili v j V Coon Valley v \Vi-eon-i- /lato. ter zlato ostane v Rusi-rudniške naselbine. Kolikor j« nil pa -va z ženo doživela ža* i ji državna imovina, dokler vla-liaših rojakov v tem mestu, so losten slučaj. Imela -va src i bi ne razpolaga ž njim. večinoma stalno zaposleni. ča v nesreči, ko sva se ponoči! Kako pa kanadska vlada raz- T u kaj imamo dane«. edino [r» »rnila v globok prepad, ter i polaga z zlatom.' društvu Slovenske Narodne -va morala najino mašino za ; V-o zlato kar hitro izgine i/. .1« dnote. Zadnjih par let -ui». pu-titi tam, kjer sva obležal la. j Kanade, takoj ko je priprav to društvu pustavili na prav,j V tem mestu sva ostala .'t dm, j l.icuo za odpošiljatev. !n gnoj! dc.nokiatično podlago in nan Ida -o -e najini u.iarei malo o*:by« /. zlatom v Stales. Človek: prilično dobru n peva. V njem'hladili, dobila sva -i drugo -i mili: Zlatu je nar; -no boje prostora za vsakega, kajti ; staro mašino in nadaljevala igav organiza-'put v Chicago. je globoko pod zemljo te na cijc ju i uči članom popolno svo-j \* tem mestu -va -e uajprvolše velike in bogate države.' Ou bodo vcr-kega ali pulitičnega {oglasila |iri rojaku Frank Zait- i zaklada imajo dobiček oni, I::. pit pričanja. Takega principa u. uredniku " I* rolet area"'. On niso nikdar-videli rudnikov M-Ih» Iciiiu \ Turuntu držilli pri imiju "je pa npotil in -.'Ziianil zjol znotraj. Ampak kadar bol naš« m društvu, dočim mnogo :drugimi našimi rojaki tamkaj.''h l;:vec pameten, bodo tudi d" j roj« k« r, tolmači naše društvo, Ostala sva v Ohii-agu 12 dnijlavvi uživali sad naravnega \ napačni obliki. Nikakor pa t . in -e takrat ugledala Chicago j bogastvu. To pa ne poprej, doni politično društvo. Kakšna :\V«»ihls Fair. 'kler ne bo«lo vsi rudniki držav-poloviea Toiontčanov je dane-| Najbolj je pa mene tudi za- na iunrvina, to se pravi, da jih pri našem društvu in imamopiimalo, da >i ogledava košar- ha" država sama obratovala in tudi mladinski odsek z 1!» čla-jno ali glavni stan naše Jcdmr nadziiala. ni, katerega >nm lansko leto |te. Spoznal sem ,>» gl. odbor To gibanj«* se zadnje čase ja ; šele ii-tanovili. jnike, se razgova rja I z njimi, ko razširja po Angliji, ni po L«*tos -ta v Turuntu umrl;.' j opazi I sem lep n-d in dobi o i mnenju nekaterih veščakov IP organizirane urade. Iz <'hicaga -va odnesla le,» bodo v Angliji vsi rudniki podržavljeni že do leta 1 !»4l!. V 1'raui iji pa je že itak Ljudska pridu jo zdravit v Toronto, ni Chieaga proti Indiani pa sem laznin niajo nikakšnih prijateljev ti:, -e -juunni! na nekaj, kar mi je kor a. že d » a slovenska rojaka, pa To-lontčani malo vedo o tem. Zvedelo se je že jKiUMi, ko sta bi- vtis naše J pa pridruži kakemu svoje- ncli štrajk 10 dni. Štrajk snn. nru društ.u .poznaiih rojako'.,'dobili, in kompanija je prizna ]»a ne ostane sam zase, kajti la unijo C. 1. O. z lokalno šte vsak prijatelj ali rojak ga rad vilko -J*J*J. Danes je v Oshawi obi-«V tudi V zadnjih urah. Z i v tej uniji že nekaj nad 4 tiso«'-to -i zapomnite rojaki, da oni članov. Mesto Oshawa p a ljudje, kateri s,, <«m«-|ase..ima vojih 24 tisoč pn>bival-skozi vse svoje življenje, so ------ \*se to kaže, da gredo po-ča-i'za Rusijo, čt ravno so kapitalistične države v Evropi velike iiasprotuice današnje Rusi je. Ona jim pa le kaže pot naprej. Drugi četrtek bo Mr. R uči ga; opisal slovenske farmerske naselbine v Ontariu. — Ne z;i-uiuditc t»* zanimive razprave. I Dalje p*-ihc Injio.) hiti 'o |H»zab|jeni, a oni, ki so aktivni na društvenih poljih, pa njih delo še po smrti žrvi in niso pozabljeni. OD TAM. K JEER SO CESTE Z ZLATOM POSUTE.. . Skoraj -em pozabil obnoviti h ojakov, razen dve4: Jrem Tudi v Port Arthuni in Ft. j aaiočnino za list (ilas Naroda,, krat obiska rojr.kc doli v Trail.! Williain-ii -e najde nekaj na- zato storim to danes, šib rojakov, a stalno naselje"! V listih smo čitali, da kdor nih ni' dosti. V |#oMiiom čas«! s«' hoče sprehajati ]«» zlatih naši rojaki zahajajo v ta dvaju'icali, naj gre v Heleno, Molit. Nam. ki smo v Rosslandu. K C., Can. ni treba, ker t uli Vsi z nirdo izjiMiio s»» >jrastni jjigri. kakrr tudi jaz sam. Mi 7-nb nemo celo ti.-! ' srnjake, ki jih ni. Vse, kar zadenemo. na mestu pustimo, tisto, česar ne ustrelimo, pa domov prims* »in. ee so tlakovane z gramozom, ki je iz tukajšne maj ne. in ima vi , eni toni do $:i.00 zlata. Akoj , 'V"™- V| bi pa kdo z,hrepenel ,h, t,,J »k-U^U. 1 inH) rudo^ip, n.ci,j ulicah, naj ne pride sedaj, ^r^^ ,,^k,:V^ Im|' j,, vse s sin goni |x>krito. Ta- kole kakih »leset inčev ga je sedaj, a ga bo gotovo kot vsako zimo, toliko, da se ne bo vi delo s pločnikov na cesto. Ker v tem mestu ni uaših za božične prazniKe: i zenjetu l»<> $TiO. neoženj« ni pa ^'»a v s ik-(Sotovo bo prav prišlo. V Nclsonu je umrl Louis Skiinar. doma iz Seniiča. Zapušča hčer in dve sestri, v San KNJIGARNA "GLASNARODA 216 WEST 18th STREET, NEW YORK S : ■ I.- —I* v -- . . --."T. Primeren božični dar SLOVENSKA KNJIGA -- ]1 Knjige, katere toplo priporočamo MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. Marryat. (lil.'J strani.> V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje. — Časi, v katciih sta spretnost in gibčnost odločevali. Ot na ...................... 85c. MORSKI VOLK. Spisal Jack London. (M'Js strani.) — Kden najboljših romanov zii umitega amoriškega pi -aiel ja. ki pisal svoje roman" naj-v, č po -volih i a s!• i! doživljajih. R nii; u je zaniaiiv .»<1 prvo »|.> zadn je stran: { itati j ga a b.» o !• ;■. .. 11«» kicr ^a ne bo p .-čital t!'.> aica. < itn ...................... šl/Jo OD UVLJZKJA ŠTETA. Spi-al 21. J. Breme. {.V.\7 strani.» Strašna usodi šestnajstletne in:a« :-nke. k: jr iz rad.ive !tr -ti za-la v tiepo/.nano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki diievaika. Cena ......................$1-")0 OGENJ. Spisal Henr>T Barbusse. t:W7 strani.) i'r tresljiv opi- ]>rizorov iz svetovne vojne. Kdinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati kaj tr.kega kot je "lOgenj." Cena ..................... ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. ("JbS» strani.) Opis lanberške ga gospoda l>o ostal v sj)oniinu slehernemu, ki ga bo }»rečital. Pregelj je mojster sloga in jezika. Prištevaš jo ga med na jboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena ..*....................$1.50 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj, t OS strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav t.ič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pngefj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku. Cena ...................... 70e. POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bchinc. < H>d strani.) Rokovnjači ua (roivnjskem. — Črni graben. — Veliki (iroga. —Primeri rokovnjaške govorice. Povest t; melji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih "Rokovnjačev". svojevrstna v slovenski književnosti. CVna.......................5">c. POD SVOBODNIM SOLNGEM. Spisal Franc S. Finžgar. 2 zvezka 300 in .'168 strani.) Po izjavi kritikov je t:,» in *J.'iM strani.) < o se hoče od -r.*e na-niojati, eitaj-te to -J.4*> POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spisal Guy de Mau,pessant. 11.">7 strani.) V knjigi je zbreniii dvajset najl>o|j-sih črtic -Invneva francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje -o skiajno zanimive ter neprekosijiv • pu -voji vsebini. Maupessaut je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena ......................$1.00 ROMAN TREH S?.C. Spisal Jack Lan don. (4.')l) strani.) Kna najbolj zanimivih in najdilših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ki> jo človek prične čitati. se ne more oiltrga-ti ud nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic tenm je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. Cena ......................$1.50 SAM0SILNIK. Spisal Anton Navačan (15.'» strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Cena ......................$1.50 STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spisal Ivan Pregelj. (25;i strani.) T ra -gična usoda župnika Golje. potomca tolminskega puntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje i)oleg drugih črtic tudi dve klasični ]»ridigi Tomaža Rutarja. Cena ......................$1.50 TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar BuiTOughs. (294 strani) Nadaljevanji' "Tarzana," ki je že vsaj po imenu znan vsakemu oniikaneu. Da-si je snov j »oves ti neverjetna, se lahko čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vaite. (±20 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati i/, prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena ...................... Cena S5c. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil- činski. (151 strani.) Naš najboljši humorist je zbral v tej knjižici nekaj črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da čitatelj <»b čitanju zares uživa. Posebno zgodba u Cefizljn j<* naravnost klasična. Cena .... $1.0^ Slovenlc Publishing Company CVETJE V JESENI. — VIS0ŠKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (-1-1S strani.) "Cvotje v je-eni" in '•\*is»»ška kronika" -t;t najboljši de. li pi-atelja Tavei.rja. Kritika jo soglasnega mnenja, vršita v Skofji Loki oztru • ,:a v Poljan- -:i «i »II * 11 _ Cena ......................$2-."v> ZATNJA NA GUSIADI. Spisal Franc Jaklič, ii!i>s -trani.) Tudi dolenjska Ribnica j«- ine la -voj ••arovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal pn ganjanje in kaznovanje •'čarovnic," ki su bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena ......................$1.00 ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. (1^ strani.) Povest je prevedena iz češčiiie. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si skoro ne moremo želeti. Cena ...................... S.V. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga fcoriau. (246 strani.) Claboriau je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagouetke, dokler ne prečita do konca. Cena ......................$1.00 ŽIVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411 strani.) Najznamenitejše delo pi--atelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena ......................$!l.OO AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. (00 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni čital z užitkom. Cena ......................$1.00 HČI CESARJA M0NTEZUME. Spisal M. Rider Haggard. (38:1 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napoto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom prečita 1 od začetka do konca. Cena ...................... $1.50 Ljubezen za ljubezen MMAM IZ 2IVLJEUA O ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I.H. O ' i****1 1 O hita glolmko vzdih ne. "(Samo, ko l>i liilo ž*» tako daleč. mama, da hi se lili odkril, ltrcz ozira na njegovo bogastvo je |k> svoji zunanjosti mož, za katetega hi mi v»i zavidali." T«, je l>il.i za Dito poglavitna stvar. Darland kot človek za njo ni bil nič več, kot vsakdo drugi. LANGERHOLČEV ODGOVOR V (J. X. z dne iL decembra je priobčen "drugi del" Kerže-tovega odgmora na mojo kritiko glede njegovega tolmače" nja eksekueij v Rusiji. Zelo sem moral užaliti Keržcta, ker ne maram vzeti vsega njegove i ga razlaganja za "sveto pj j smo", kajti posvetil mi je ee j lih oseui kolon tis'ka v odgovor.! Iz njegovega odgovora ji•! razvidno, da on obrača moje besede. To tudi sani potni'.; p;oti koneu kjer piše: - Tak* '•esede si človek lalsko obrača ZDAJ JE PA 2E V DRUGAČNI OBLIKI. l>o prihodnje srede poteee Mani r;i> kot hi letel. I -ta Helena j«- skrliela za to, da je prida k'maj do sape. Naglo je >e m.ločila veliko jierilo. v r ji b«» drugaee «l.»-1 . 1 ... , ■• - , , .... i i i..........'vilen, cenili potem osemkolon vol le nje, da l»i se >mela hoditi v druabo, «».i\/.«*io. . .„ ' tr • . i-i •(•••! i i i i .. .i . i i., •"ki otlguior. Da Kerže be.-e.l liana je pri takih namigijajiii vedno preb!etle\ ala. tout proti temu -e ni mogla hraniti. Liziki <> tem ui nič. sar povedala, ker ni hotela njene matere pri njej zatožiti. Da si zaradi svojega obnašanja ni mogla ničesar oeitati. ji- dobro vedela, vedela j«* tudi, d;i hoče teta s tem samo napraviti prosto |wit za Dito. |Kt vendar jo je mučilo. obrača je dokaz, ker piše v od- ! govoru eelt kolone o gospodar-skem stanju Iiu>ij«. in dopove ! d nje na drobno, kako je Rusi j 'ja napredovala v industriji, te- ; cMSlte nam u cene Toenlb 11-itoT. reservaeljo kabin le pojasnila m potovanje. S1.0VEMC PUBLISHING $ COMPANY (Travel Bureau) \ 216 W. 18th St., New Yerfc I « KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS Ko hi tela Helena le slutila, tla se je (Seri Darland toliko Ovadbi iu inilitarističn. zanimal za liano, da je bil pripravljen v vsakeui ožim potegniti se za njo, bi bila prav gotovo vzrojila. Zato se Urna komaj vedeli na sredo, kajti vedno se je bala. da bo tela Helena našla kak povod, da hi jo pustila doma. K lenin j»n še pride, da Herbert proti njej ui nič manj vsi l/i v, kot prej. Vsako priložnost poj, bi, da bi ji navidezno pokazal ke-auje nad svojim prejšnjim obnašanjem. Kjerkoli je mogel, ji je izkazoval uljndnosti. Skočil je. da ji je odprl vrata, je uljuduo i dstopil. da je *la prva v sobo, za kar Slika je bila posneta tekom trgatve v vinogradu (Juasti v Južni Kaliforniji. S trgatvijo • bilo zaposlenih delavcev. (Jiozdje je bilo sp:-ešano. giozni -ok je dovrel in čaka oil* I ii*I 9/.in* j. inaleev. To piše v takem tonu, kol d;i bi bil jaz kdaj to zanikal. Mo ;a kritika v prvem dopi.Mi se jejvarjali ck-ekneije na tlebelo. jkomuni-t, kd..r zagovarja ekse.Lj n.k,.|, da je zagrabil tikala le eksekueij v Kusiji.j Vprašuje me. ako vem, za ikueijc v Rusije, ter vprašuje:! ,1(.st |,|;ltil j„ . decembra: Atjuitania v Cherbourg J.'!, decembra: Saturnia v Trst 20. di-cemhra: Normandie v Havre tičuega pomena, in goi Keržetu '.ol j zameril c vetlic, katere je sun -utrgal. jprav ta debata pričela. zalo bom za enkrat to opusti!. liana je te cvetlice -prejela in mu je rekla, da jih smatra napredka Mied nami. n tem i Piavo.' Ali mi najdete človeka, j to po njegovi sodbi mam jaz par -voje nnu-nje, kipi l>i mi m .gei pokazati. kd». ••|„,;tena kritika", je pa precej različno mi Ker je, po-tavim, pravi in koo ne žettivega, toda ko bi jaz toijiravi soeijalist ali komuni-t Moj «Nlgov«M* je: Da, in to brez "bukvie", iz katerih bi -i* Kerže rad norčeval. Treba erze, j«-seveda Zakaj /.ivijati in obračati !»<■- >:a in-kako z* doščeiije za n jegovo prejšnje obnašanj , toda ga prosi, da ji ne prinaša več cvetlic, ker jih ne bo nikdar več sprejela. Nekega dne ji priiies«* iz ni« sta -katljo bonbonov. Hotel jih ji je dati. ko je bila nekaj časi ž njlin. Toda liana jih odločno zavrne ter mu je rekla, da takih tiari I od njega „;,. .. ............i • ....... . ... , .. i i i. > ... , . . - .... "J1 \ pnciii dtipi>u, namreč. >aino ono posti na kritika, kar iUo\ onnio o pra\< pk.li ne mara sprejemati. Hubert pa ji reee. da ga s tem y-i ..; v.. . 1 zaix.ij je z.i časa s\ett»vne voj -iede. in sc izmotovati iz zaga te kot muha i/, pajkttvc mreže. I Vinu mi nnprimer Kerže n--odgtivori in pojasni na vpraša- Njegtrvo mnenje je, da na- .je >anio, da ima t;i človek ne Taki sino pač danes ljudje! Zato o imel priliko prizadeli- -j»o i like. Kaj je poštena kritikal/.nali in opazovati. Po mnenju Ki ržeta bo mend 1 1 Kerže je mnenja, da lahko' vaio. ila la bo imel Krže dovolj: IniŠtvo.l Te- /ali. ill da želi, da bi med njinui vladalo prijateljstvo, daj pa um liana reč«* mirno, |ki odločno: **Tetlaj mi daj b«»iil»oiic vpričo -voj«* matere in tvojih •e-tra. da jili rauu1**Kni ž njimi. T«*daj pa ji z jeznim izrazom v -vojili očeh odgovori: ''T. ga vendar ne uioivni.'* "Potem jili pa obdrži.'' "Kaj pa napravim ž njimi."" "Daj jih -est m t ii.** "Zaliti in<* h«m*,-Š,*" ji r«-«V o<-il.-« j«>«".«•. *• j.-iz [»;« i»- inumi tik . ra«l!" Nehjite -e ji zategn«* obraz. 4'.Ve nn rem te žitliti. toda. če mi hočeš pokazati kako -o-rotluo naklonjenost, t« daj mi s takimi -tvanni ne delaj uikakih nepri M-tno-ti." Herln-rt se hripavo zasmeje. •'Sormlno naklonienost .* t Hi. Ifana, ljubim t«- pov-em drugače, kot pa -orodno - ljubim — ljubim te. kaj morem za ti ltieda do ustnic -< mu liana prestrašena umakne. 'Neb« ne lw-e«le več — drugače moram pov«*«iati tvo-jemu ečelu: takih besetl ne morem iu ne maram več slišati." "Nimaš srca. liana, krut- sj 5n mrzla!" liana /.l>« ži in ua |msli -aniega Spoznala j«-, da je bil Herbert -e vedno ob.-eden stra-ti do nje. Kaj bo iz t ga.' Ve upa se {io veda t i uiti Liziki, uiti oč«ti!l, toda Herbert a se izogiblje, kjeikoli nu re ler ga pri mizi niti ne pogleda. Tako pride sreda in v 1 lani no razočaranje je teta Helena otlhčila. da -e mora liana, ker je v zaprtem avtomobilu prostora samo za >liri «»-« be. zvečer - Herliertom peljati z lov--k"io voztm n:' llerrenberg. Hana in Lizika -e pogledata z velikimi očmi iu Lizika -i M: glavo, kako bi bilo moiroče to predrugačiti. u zadnjih Htrberlovih napadih na liano ui vedela ničesar, veildar pa je v dela prav golovo, k> ko ji mora biti neprijetno peljati se sam« s Herbert* m. Ko je Hana pozneje sama z Liziko, pra vi žalostno: 4*Xnjbrže boni lilinila. da mi je slabo iu bom o-tala doma. kajti - Herbertoin -e na noben način ne peljem." Li/ik iie oči z žare. "Imaš tako odlt>čnost. tla celo nekaj opustiš, na kar si se tako zi lo veselila. Tega ne trpim. Seveda na to tudi n' misliti, da bi s«* p«.ljala - Herbertoin. Na potu mu nič ne za-upHiu, če se tudi -e sedaj nesramno obnaša proti tebi. Raj-e se jaz peljem ž njim z lovskim vozom." "Tega tvoja mati ne bo trpela." Lizika zamišljena gbtla preti se. Nato pa se naenkrat s pr-tom potrka po čelu. "Ha! imam! Samo pet minut počakaj, takoj bom vse uredila!" Naglo gre k očetu v njegovo pisarno. "Oče, mama je ravnokar odločila, da se nuira nocoj Hana s Herbertoin z lovskim vozom peljati na Herrenberg, ker jt v avtomobilu prostora samo Zr štiri. Pustiti pa ne smemo tla hi w Herbert sam |>eljal s Hano. to bi pomenilo nji ga zo-P«'t spravljati v skušnjave. Hani pa tmli ne moremo povedali. zakaj se Hana ne sme ]>eljati s Herbertoin, drugače b' »e jaz ponudila, da se |X'ljem mesto liane," Oče |»ogleda hčer. • "Ali je mogoče Herbert zopet stopil preblizu liani?" "Ne, oče. proti njej je zelo vljuden, toda zelo bi ........... !a. ako take firiložntMti ne'bo zt»p< t poslužil. Da se za Hano ne bi zanimal, o tem ni nikakega dvorna, %toda ne smemo «.»a pustiti, da gre v nevarnost, da bi se zopet spozabil, ali nr misliš tako. oče ?" OČ-* j«, pogladi tw» laseb. Njegova najmlajša liči mu je v tem času zarp» (»ostala prava tolaži »a 24 njegovo ?ree t • ne pisal o krutosti av-lrij-kih oblasti, ko >«» ljudi "po-tnvlja Ii ob zid," ali obešali za pre stopke proti «lrzavi! Dam - pa. k«. -«• i -1. • vrši \ jRu-iji. z izjemo, da ni drža\M v vojni, to piMM'tj«* I« pša, češ, da je potrebno. Tudi jaz -em pričakoval o.I Kcržeta, nekda Kerže je mnenja, -ni i:i nepra ' on napi'e. Drugo je vse uepo I vem denarju, ne moremo pa' steno. Moja kritika o ek-eku [prenesli i«*va na idt jno polje, eijah v Rusiji je bila napisana Zakaj |M»t«*m piše o «i«» ' - poštenim nameni*.11. Saj lo io'o ih in -slabih pr« «l>t*«lnikili, 1 vendar ni nie v«*č k«»t jM»št« no. lobrih in -labih državnikih,' in elove—k«>, «"•«• -e «>h-oj;i -ii- jdi.brili in slabih generalih, vo ijanje ljudi za maleiiko-tn. jakih ilu. prestopke. Kerže ni mislil tako. ampak pr«\i. da bi lahko prišel - kakim boljšim materi" njega urednika napredne revi- jaiom v javnost, je, boljšega innterijnla \ nje Kerže -e -podtika nad teie. govih člankih, kakor pa Ziigo-jl"«r sem zapisal, da ni pravi NAZNANIM) IN ZAIIVAI.\ 'l'uziij«'^a -rra muiia 11 jatu« vsem -onwliiikeui. prijateljem ii; ziiaiKi'in. «ln j.- n milu -mrli pretrdi nit 4 vlj.-njfi «|..|.i« um M.pr«.y«i ill «*vlii. — Joseph Sluga jo umrl ]H> dve l«-li lr:ij:ij(M*i Udezui. Hol. hjtl j«, na ..l.istih in vsi«*:! osLsiIk'IusI i s rra. 1 Mil* I'-!. liiiVHllImi ji' /.aveilim v (»osjukIh /;|v|i;i| j 1,, 1 •-•T. mnembm -m«> pi |«.k«*i^li \k> katoliških (»l.nilih itn kun>lišk< m jH»k.H>.iUM ii v Snliimum-a. \. V. Pokojnik j.- bil r«»ji*u let:« l.ss? ,,r; 1/ožu na Nolraiijskem. V tej deželi j«> nahajal «m1 leta 1-nh;. V dolžnost si štejem«i zahvaliti s«- vsem. ki nam stali uu strsmi v britkib urab. l*«w«4>ua hvala .Inižini Kaluža iz Ki\f.»nl, |*:<. I'umazali sn mi v «l«*iiariiili z:nl«*vab in s|>i»h v vs.ni. kar j«- l.ilu v njihovi uioT-i. Nadalje iskn na hvala shnh^lBi: •Mr in Mr- Hribar in družim«, t»nuvilli*. X. V.: .Mr in lir- Zrim-»*k, tiiiovill«*, X. Y.: Mr in Mrs Karowitz. tH«*an, X. V.: Mrs Mlakai «Hwm. X. V.: M, Kuan«-. tH«*au, X. Y.: Mr in Mrs Kovwvk. Olcan." X. Mr. Mobar, IVrtvill«-. X. Y.: Mr in Mrs Kvans. t;«,«au-l;.. X. Mr t'-mpri«', l'ortville. X. Y.: Mr. lirntosh. tbwamh. X Y • Mr 111 Mrs Si^ilin iu .Iružiiia, r«rti«|,W.rt. l'a.; Mr llradlv in dnr žhia, t\HMb*rs]Mirl. Pa.; Mr in Mrs Z1..M-I, f«.u«b*rs|M,rt, Pa.; Mrs. Poiukvar iu .Iružiiia, t'rosby. Pa.: Mrs Komlon*. rr.Kbv, Pa • Mrs Marinik. t'r«»-by. Pa.: Mrs lntiliar in ilružlna, Ouovill«*! X. Y - Mr t'arr. Onuk^Nirt, Pa.: Mrs Ihn.n in «Inižina, El«lnil. Pa • Mr-Mohar. Portvllb*. X. Y.: Mr in Mrs Kramer, Khlred, Pa.: Mr in Mrš Nkek. imke t enter. Pa.: Mr in Mrs Knret*. IJm«*xtoue, X. Y Mr I Ijau. Lhii.'si«,,!«-, X. v.: Mr v. l ijau, Ceinl. rsiH.rt, X. Y.; Mr K<<-midar. Kixfenl, Pa.: Mr Kot,,:.h«r Jr.. Uixfonl. P«.: Mrs Kskn., Olean. X. Y.: Mrs. K«N-janei«-, Illxfunl, Pa.: Mr. K.N-jaiKl«-, Rixfonl] Pa.: Mr in Mrs Framv. IU*«I House. X. Y.: Fmu.v P.r..s, U.hI H««m*. X. 1.: Miss M« Klr«.y. Salamam-a. X. Y.: Mrs Z«*lko, fh-vehind. t) • Mr Kerj«H. flev.lan.U 11.: Mr iu Mrs W,Hntieli hi dnižhia, t'lev«*. land. t».: M!ns smith. Salauiaiu-a. X. Y.: Mr Henihnrton. Jami^wn, X. : Mrs Seaiilon. t'r.^by. pa.: Mr in Mrs Slnua iu družina, Mt Jewett. Pa.: Mr in Mrs Pliilii«. Littu* Vallor, X. Y.: Mr iu Mrs Sumner. U«*.I 11,,»«.. X. Y.: Mr. WHImni. lt«*d Hotwe, X. Y.: Mr W Il«*miiitft..n in ilružlna. It«*«] Hous«*. X. Y.: IJoy.l oblroxv. IUmI Hikis**. X. Y.: Anthony W.^M^'eli, fb-v.-land, O.: lib-hard Ren»ln«t«,iif .lauus-town. X. ,(.>st*p|i Kaluža Jr.. Ulxford, Pa.; Vincent 11 van, r«md-pnq«««rt. Pa: ICJn-rt Kmafek. HUhhi, X. Y.; Anthony Ulyon, Limc-st.Hi«*, X. Y. aiuenška annlja. Žalujoči «vilatl: FRANCES SLI'GA. s,.pr«.-a • JOSEPHINE, FRANCES, 4CLIA, JOSEPH, ANTHONY, EDWARD. «RACE, WILLIAM, Kl lKILPH, ANTON1A ooiož. RICHARD REMINGTON, otr.w-i; Zet ti^ak, nečakinja t Jam^tmvn, N. Y.; FRANK SLI'GA, hrat. Mi. YurHtr. Pa.; MARIJA. KATARINA, ANTONIJA, OUiA, ***tr«, v stari domovini; Sorodniki v Združenih državah in v stari domovini. R»i| H« hi**, X. Y., 10. «le«vmbra IKI7. Ker Kerže primerja dober iu slab denar, naj -e ja/. pri- 1 1 Himni m, da -e i-tega najlažji ; spozna na i»ankah. Ak.. baukii ; lie \ e loeiti si:;b« y;a o«l dobre ga denarja, j.- -lab bankir, i.i j ne odgovarja .službi, ki jo o pravlja. I —to \« Ija za politikaša. -Kdor n«* zna ločiti ljudi v raz 1 nil. strankah v dobre ali slabe, kljub leinu. «la jih pozna, ho • lisi po dejanjih ali pisavi ter j • ia jih 1'na takorekoč na dlani! kol denar, tako politik je slab KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE ZA LETO 1938 $J 35 4 KNJIGE m sicer — STRTE PKitlTl I Ivan I'oOr/.ap Pwv.-st S 1 N 1 Ivan Potiv».....J'uvest KXAiXTKiPKsi-rr in ki»kn h j. s«-st.-Knjiga o vojnem vjelnišlvu. KMl.KHAIl ZA I.KTtl GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York. N. Y. ipaoa na voiiiliii' politik iu ne mesto. Med drugim Kerže tudi pi se: — Iz rii-kcga mužikn, I►*-ba-tega, zaostalega, ki niti že Icl ui, da bi sebe dvignil iu iz bol jšal, jc v.-tal nov narod. Kdor ho«*e, lah!\o lo \«-r jame, obodno mu. Toda naj Kerže meni nikar ne zameri, ('••• moiain ponovno povedati, da lako razlaganje ui za me, le. da ne vidim v njeni nobene h obražbe. Moje mnenje .je: Ko bi ruski niužik ne želel priti _•> leti seb«* dvigniti, in si razmere izboljšati, se lic bi bil tlvi gnil v revoluci ji ter stavil -tem svoje življenje v nevarnost. l)i ugo je pa to. Ko bi, rt "into, pred 1*0 leti nekdo drugi zapisal, da j«, ruski mužik "be hast", ki ga Kerže proglasil za Avstrijaka, iiciuškutarja itd Ako bi to zapi.-al m kdo dane-. VAŽNO ZA NAROČNIKE Po!;-« na-lovn Je ,L.»ldi.o do tdaj liu«t<» plačano uarofinlno. Pr?^ 4t..vi;K« iMinieul m«*s<*«-. druga «Jnn In trt.Ja v» -et"- t'« num prlhr* Ui.e u< -.H,trebii«ia dela in str.iškov. Vas prosimo, da skuftale naroCnl-t... (iiNVo^asne [.. ravnali Pošljite naročnino .laravnoat nam ali Jo pa 1 Ite'ait«- »ašenju zasi..|.uiku v \nšem Kraju ali i»a kateremu iznitd «sro,.ik.iv. tujih liu«*na s., tiskana z dt-belimi črkami, ker 80 upravl-čp»:i obiskati tudi omue naselbine, kjer Je kaj n«»ib rojakor naseljenih. »EflNA TEH ZAST0PNIK0\ IMA V ZALOtil TCDI KOI.EDAR.1E IN (K NE -lili PA ZA VAS NAROBE. - ZATO OBIŠOETK ZASTOPNIKA. CE KAJ POTREBIMETK ,-KATIK«-.; CAL1FHKNU: s dO Fraucisro. Jaeok Lauihla 'UMiKAIlt): Pnebhi, Peter 1'ulljC, A. SartlA Waiii-oliurg, M. J. Bavuk XDIAXA: IndlanaiMilla, Fr. Zupan«!*. linger, Jacob Kemik Jono Hlapnik Oirard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, Jobn KivbM YoorigstowD, Anton KlkeU JR2GON: Oregon City, Ore„ J. Koblar ŽENITNA PONUDBA Vdova poljske, narodnosti stara 55 let, se želi poročiti s Slo vencem. Ponudba pošljite na: IVANA 11ASXEK, Canirna C'oiieniaugli, H, 1 >. 1, Oregon City, Oregon. SESTRA JSCE BRATA JANKZA iu ALOJZIJA III* DOLIXA. Oglasita naj-.se na naslov: Frančiška Skotllar, Rožna dolina ('UI 14, Ljublja na, Jugosiavija. Ali pa na na slov: FRANK SKODLAH. 1 Bonna Ave., Cleveland. Ohio. Iščem jih zaradi važni!: zadev v Jugoslaviji. <2x) M.INOIS: t'lii.-au'o. .1. n. vi'-i." Cieero, J. Fabian (Chicago, CIi vrr In Illlool» Juliet, Jenni«* P>ambii-h 141 Salle, J. Spollrb Mii«ron»nb. Krnnk Aiurnnrtn Xortli Chiengi. in Waukegan, .Math. Warsek UAKILANO: Kltxniiller. Fr. VtNlopUec dlCHItJAN: Detroit, L Plankar »IIPfNESOTA: Chl8b«>lm, Frank Uoute Ely. Jos. J. Pealiel J. Lukanicb Ereleth, Louis (lonže tJllliert, Louis Vessel Hlbl.liiK, J0L.1 Por9« Vlrgina. Frank Rnatlcb MONTANA: Koundup. M. M. Panlan Washoe. L. Cbatapa »KHKASKA: Omaha. P. Broderlefc ^EW YuHK: tlowanda. Kart Strnlsha Utile Falls, Frank Ma sle OHIO: HarlM'1-tou, Frank Troha PENNSYLVANIA: Bessemer, Jobn Jevnikar Brougbton, Anton Ipaveo Conemangb, J. Brexovee Corerdale In okolica, Mre. (vana Rupnik Export, ImIi Snpantil Farrel. Jerry Okorn Forest City, Math Kamla Oreensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Fereneliak Johnstown, John Polantx Krayn, Ant. TauielJ Luzerne. Frank. Balloeb Midway. John f.nnt l'ittsliurgh in ok«>liea, Philip Prvgar Steelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Sefalfrar West Newton, Joaepb Joria WISCONSIN: Milwaukee. West AlUa, Vr. &šk Shelmygan, Joseph Kakez WYOMING: Rock Springs, U0I1 DlamondvUIe, Joe Rollch Vsak zastopnik life pstrtlla ia n«. to, katera Je prejel. ZMUpnlka teple I PRAVA "liLVS NARODA lil »*• *