cena 17 dinarjev številka 44 (748) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo velenje, 8. novembra 1984 Iz ocene rezultatov poslovanja Oživljanje našega gospodarstva Kot je mogoče razbrati iz ocene rezultatov gospodarjenje občine Velenje, ki so jo pripravili na odseku za družbeno planiranje, so dosegle delovne organizacije občine Velenje zadovoljive rezultate. Industrijska proizvodnja je skoraj sedem odstotkov višja kot v enakem lanskem obdobju. Vse to kaže na to, da bomo ob koncu leta lahko uresničili resolucijsko določilo, ki opredeljuje 3 do 4 odstotno rast proizvodnje. Naši izvozniki so ustvarili za 7 milijard 815 milijonov dinarjev konvertibilnega izvoza kar je za 24 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Doseženo je tudi pokritje konvertibilnega izvoza. Nakazila deviznih prilivov delovnim organizacijam pa močno zaostajajo. Tako dosega gospodarstvo občine v osmih mesecih lanskoletne rezultate le z indeksom 92 na konvertibili in 40 na kliringu. Dohodek je nominalno pa tudi realno močno porastel. Žal pa je močno obremenjen s plačili obresti. V ta namen so razporedile organizacije združenega dela v devetih mesecih po oceni kar 5 milijard 791 millijonov dohodka kar pa predstavlja 32 odstotkov vsega ustvarjenega dohodka v tem obdobju. Iz tega sledi, da so postali krediti strašansko dragi, da bodo morale organizacije združenega dela iskati drugačne rešitve. Za akumulacijo je gospodarstvo namenilo več sredstev kot lani. vendar pa 9.9 odstotni delež še zdaleč ne more biti zadovoljiv. V velenjski občini je vse bolj prisoten problem zastarelosti opreme. Amortizacija ne zagotavlja enostavne reprodukcije osnovnih sredstev. tako v delovnih organizacijah ne uspejo zamenjati roi SPECIALIST MED PROIZVAJALCI HLAČ niti najbolj nujno potrebne opreme. Svoj delež v dohodku izgubljajo tudi sredstva za osebne dohodke. Ti so se v primerjavi z enakim lanskim obdobjem sicer močno povečali — kar za 43 odstotka, vendar pa so zaradi še hitrejše rasti življenjskih stroškov realno padli kar za 8 odstotkov. Za rastjo dohodka zaostajajo kar za 58 odstotkov, kar je mnogo več kot zahtevajo resolucijska določila, ki predvidevajo 20 odstotno zaostajanje. V oceni predvidevajo, da bodo znašale izgube v letošnjih devetih mesecih 3 milijarde 302 milijona dinarjev kar je polovico manj kot v enakem lanskem obdobju. Spodbudno pri tem je, da Gorenje ne ustvarja več izgube iz tekočega poslovanja ter da dosegata RLV in TEŠ takšno udeležbo v skupnem prihodku. ki jima omogoča pozitiven finančni rezultat. (Dalje na 2. strani) 15 ** Vsepovsod si prizadevajo, da bi do konca leta čim več naredili Občinski komite ZKS Velenje Razprave že v vseh osnovnih organizacijah ZK Na nedavni 17. seji so člani občinskega komiteja ZKS Velenje Dušan Šinigoj, predsednik IS skupščine Slovenije obiskal Gorenje Sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje je 30. oktobra obiskal predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, Dušan Šinigoj, skupaj z republiškim sekretarjem za finance in članom republiškega izvršnega sveta, Rudijem Šepičem, ter podpredsednikom republiške konference SZDL Slovenije, Jožefom Knezom. Med pogovori so predstavniki Gorenja seznanili goste z 9-mesečnimi rezultati gospodarjenja in z uresničevanjem sanacijskih programov, predstavili pa so tudi integralni projekt ,,Obnova Gorenja" in nov sistem nagrajevanja. Predsednik Dušan Šinigoj je med pogovori, med drugim, poudaril, da so doseženi uspehi delavcev Gorenja dobra osnova za potreben elan, delovno vzdušje in medsebojno zaupanje v prizadevanjih za uresničitev zahtevnih planskih nalog. Po njegovih besedah bo vključevanje družbenopolitične Bgg8Sgg»»w8Siiuuiiuyiiyyyuii skupnosti v sanacijo Gorenja lažje spričo doseženih rezultatov, ki odpirajo perspektivo tistemu delu Gorenja, ki ima možnosti za nadaljnji razvoj. Z integralnim projektom ,,Obnova Gorenja" pa so v tem poslovnem sistemu izbrali pristop, ki je potreben celotnemu slovenskemu gospodarstvu. Da bi se Gorenje še bolj uveljavilo na mednarodnih tržiščih, ob hkratnem spreminjanju regionalne strukture izvoza, pa bo treba pospešeno modernizirati proizvodnjo, za kar pa bodo, razumljivo, potrebna tudi odpovedovanja delavcev. Predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj si je skupaj z gosti in v spremstvu predstavnikov občine Velenje ogledal proizvodnjo štedilnikov, zamrzovalnikov in pralnih strojev v Gorenju Gospodinjski aparati, obiskal pa je tudi 9. razstavo dosežkov in ustvarjalnosti sozda Gorenje. Nova pridobitev obravnavali ocene in povzetke razprav o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ. Razprave so bile opravljene že skoraj v vseh osnovnih organizacijah, v njih pa so komunisti razpravljali o razmerah v lastnem okolju o delovanju in položaju osnovne organizacije, večina OO je kritično ocenjevala razmere in iskala tudi poti za razrešitev. Med vsebinskimi vprašanji pa je bilo izpostavljeno prepočasno izvajanje programa ekonomske stabilizacije, urejanje družbenoekonomskih odnosov in položaj organizacij združenega dela, nagrajevanje po rezultatih dela, boljše gospodarjenje, delovanje delegatskega sistema, praktično na vseh sejah pa so spregovorili tudi o ugledu in zaupanju v zvezo komunistov. V več osnovnih organizacijah so opravili tudi diferenciacijo članstva, izpostavljali so vprašanja idejnopolitične usposobljenosti članov in pa kadrovsko nolitiko. Razprave so pokazale veliko zavzetost in pripravljenost komunistov za drugačno in kvalitetnejše delovanje in hitrejše spreminjanje razmer. Predsedstvo OK ZKS Velenje bo na osnovi teh razprav izdalo kon- kretno oceno idejne in akcijske usposobljenosti vsake osnovne organizacije, v nadaljnjem delovanju občinske organizacije ZKS pa bo treba krepiti vlogo in položaj komiteja, ki se bo sestajal poeosteje in zavzemal stališča o vseh aktualnih vprašanjih v občini. Na seji so spregovorili tudi o delovanju aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev, njihova aktivnost ni zadovoljiva in o delovanju posameznih komisij. Komite je naložil osnovnim organizacijam nalogo, da na osnovi ocene usposobljenosti izvršijo kadrovske spremembe v vodstvih OO ZK, izdelajo načrt kadrovskih krepitev, sprejemanja novih članov in izdelajo oceno aktivnosti vsakega člana. Za uspešno delovanje občinske organizacije pa je pomembno tudi enotno delovanje vseh institucij v občini in enotno delovanje komunistov, ki opravljajo odgovorne funkcije v občinskih institucijah in organizacijah združenega dela. Za doseganje večje enotnosti bo predsedstvo in komite še naprej krepil svoje delovanje, pri tem bo izhajal iz načel demokratičnega centralizma in zahteval in uresničeval odgovornost za neenotno delovanje. Predsedstvo OK ZKS Velenje pa bo redno izdajalo informacije o aktualnih dogodkih in razmerah v občini. Svet za kulturo pri predsedstvu OKSZDL Velenje Knjižnice v OZD Na zadnji seji sveta za kulturo pri predsedstvu občinske konference SZDL, so člani največ pozornosti namenili akciji, ki jo je že v maju sprožila republiška konferenca. ..Več knjig v knjižnice." V občini Velenje se pri tem pojavlja problem, ker denar za nakup knjig je, bolj problematičen pa je nakup knjig, po katerih je , med bralci največje povpraševanje, ker teh enostavno ni mogoče dobiti. Da pa bi knjigo čim bolj približali bralcu, dvigovali njegovo bralno kulturo, pa bi kazalo več pozornosti nameniti ustanavljanju knjižnic v organizacijah združenega dela, v začetku morda v dveh največjih kolektivih v občini, Rudarsko elektroenergetskem kombinatu in Gorenju. Več pa bi morali ponuditi tudi knjig delavcem iz bratskih republik. Spregovorili so tudi o obnavljanju poverjeniške mreže Prešernove družbe, ki si želi pridobiti čim več poverjenikov na terenu. Za prodajanje zbirke bodo tudi primerno nagrajeni. V akcijo pa se naj bi vključil tudi sindikat preko kulturnih animatorjev, društva in poverjeniki v krajevnih skupnostih. Člani sveta za kulturo so obravnavali tudi poročilo o izvajanju stališč in sklepov o razvoju kulture, ki je bilo na dnevnem redu torkovega zasedanja vseh treh zborov skupščine občine Velenje in predlog o organizaciji Tedna kitare, ki naj bi bilo prihodnje leto prvič v Titovem Velenju, in ki naj bi postalo tradicionalno. ^p Predsedstvo 0K ZRVS Priprave na obvezno izobraževanje Jutri, v petek, se bodo v prostorih doma borcev sestali člani predsedstva občinske konference ZRVS Velenje. Na seji bodo obravndvali in ocenjevali minulo občinsko tekmovanje s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, pohod in preverjanje znanja starešin, spregovorili pa bodo tudi o pripravah na obvezno izobraževanje starešin v prihodnjem letu. Razglasili bodo tudi rezultate in podelili priznanja in knjižne nagrade najboljšim z letošnjega občinskega tekmovanja. Konferenca svetov potrošnikov Premalo denarja za povečanje zmogljivosti Na ponovno sklicani seji konference svetov potrošnikov občine Velenje, prejšnja je zaradi nesklepčnosti odpadla, so člani in drugi vabljeni predstavniki razpravljali o pomembnih vprašanjih, ki zadevajo delo, uspešnost in težave svetov potrošnikov v velenjski občini. Na seji so največ pozornosti posvetili poročilu komisije, ki je obiskala vse krajevne skupnosti, v katerih delujejo sveti potrošnikov, ali jih nameravajo ustanoviti. Po izčrpnem poročilu je sledila razprava. v kateri so med drugim poudarili, daje še vedno največja težava s preskrbo krajanov v krajevnih skupnostih Škale. Topolšica in delno v Gorenju. Raz-pravljalci so opozorili na nevzdržno stanje prav v teh krajih in dodali, da sta trgovski organizaciji Era in Nama očitno premalo storili. da bi se stanje izboljšalo. Predstavnika obeh organizacij sta odgovorila s tem. da se nikakor ne moreta strinjati z ugotovitvijo, da trgovina ni zainteresirana za razširitev svoje dejavnosti. Poudarila pa sta. daje glavni razlog za takšno stanje v dejstvu, da ni dovolj denarja za gradnjo novih trgovskih lokalov, v vsakem času pa so pripravljeni in sposobni obstoječe lokale opremiti in jih zalagati s potrebnimi artikli. Sledilo je poročilo koordinacijskega odbora za delovanje občinskih konferenc svetov potrošnikov pri republiški konferenci SZDL. ki gaje podala Majda Zbičajnik. V njem je zapisano in predlagano, kako naj konference svetov potrošnikov delujejo, kateremu vprašanju naj namenijo največ pozornosti in podobno. Na podlagi tega poročila so razpravljala ugotovili, da so veliko predlaganih nalog že uresničili. Še več! Organizirali so tudi seminar za člane svetov potrošnikov, ker pa se ie število svetov potrošnikov v zadnjem času močno povečalo, že pripravljajo drugega. Ko so člani obravnavali obratovalni čas trgovskih in gostinskih lokalov v velenjski občini, so se strinjali s tem. da ostane takšen, kot je sedaj. Med delegatskimi vprašanji je bilo najbolj zanimivo o možni razširitvi čevljarske delavnice v ljubljanski Nami v Titovem Velenju. Ugotovljeno namreč je. da so potrebe precej večje, kot so zmogljivosti. Predstavnik Name je ob tem dejal, da se zavedajo dejanskega stanja, da pa zaradi pomanjkanja sredstev za razširitev in zaradi iztro-šenih strojev, ki so izključno iz uvoza, kljub dobri volji ne kaže. da bi to dejavnost lahko kaj kmalu izboljšali. Na seji so sprejeli tudi več sklepov, predlogov in pobud, ki zlasti izvršni odbor konference svetov potrošnikov obvezujejo, da jih čimprej uresniči. Med njimi velja omeniti sklep, da morajo še naprej nuditi vso strokovno pomoč svetom potrošnikov, zlasti pri preskrbi prebivalstva in končno skrbeti za usposabljanje vseh članov svetov potrošnikov. B. Mugerle nama VELEBLAGOVNICA TITOVO VELENJE V krajevni skupnosti Salek Gorica od danes bogatejši za novo prodajalno tekstilno tehničnega blaga, ki je odprta v prvi etaži velike Merxove blagovnice Iz ocene rezultatov poslovanja Oživljanje našega gospodarstva (Nadaljevanje s prve strani) Ce gledamo številke, so lahko v občini Velenje še kar zadovoljni, saj je opaziti še nadaljnje oživljanje našega gospodarstva, kar se odraža v povečanju proizvodnje, produktivnosti. izvozu, pa tudi kvalitetnejši delitvi dohodka. Vendar pa ob teh podatkih še vedno ni mogoče trditi, da so to trdne osnove za dosego stabilnega gospodarjenja. Naše organizacije združenega dela se namreč otepajo / velikimi težavami, ki jih nekajmesečni dobri rezultati še ne morejo odpraviti. Upoštevati pa je treba tudi. da so rezultati velenjskega gospodarstva odvisni predvsem od gospodarjenja v obeh sozdih. kjer pa se srečujejo z največjimi problemi. Mednje gotovo sodi pokrivanje izgub, ki postavlja likvidnost ozdov na kritično mejo in zaviralno deluje na naložbeno spodob- nost našega gospodarstva. Velik del občinskega gospodarstva predstavlja predelovalna industrija, kjer so izgube največje, ravno ta del gospodarstva pa se otepa tudi / največjo zamudo tako v modernizaciji kot tehnološki obnovi, še bolj pa v razvoju. Poleg tega pa se še vc Jno tudi energetika in premogovništvo ubadata / nedoseganjem planskih cen v okviru skupnega prihodka elektrogospodarstva. Problemov pa tudi v ostalem delu gospodarstva ne manjka, predvsem pa imajo težave- zaradi omejevanja investicij Iz vsega tega sledi, so poudarili člani izvršnega sveta. da morajo biti usmeritve v prihodnost odločne, premišljene in trdne. Zavedati se moramo, da preoptimistično zastavljeni cilji v kratkem obdobju nimajo realnih osnov. M. Z. Konstruiranje in izdelava robotehnike ..RAZSTAVA INOVACIJ, KI JO PRIREJAJO V OBČINI VELENJE IN CELJSKI OBRTNI SEJEM STA PRILOŽNOST, DA TUDI POSAMEZNIKI POKAŽEJO, KAJ SO SPOSOBNI NAREDITI," JE ZAČEL NAŠ POGOVOR LJUBO AVRAMOV1Č, STROJNI INŽENIR. KI JE NA LETOŠNJI S. RAZSTAVI NO-VACIJ PREJEL DRUGO NAGRADO, PRVE NISO PODELILI, NA PODROČJU USTVARJALNOSTI POSAMEZNIKOV IZVEN ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA. TEHNIČNA IZBOLJŠAVA JE PLOD NJEGOVE POPOLDANSKE OBRTI. NAGRADO JE PREJEL ZA ,,PNEVMATSKO POLNILNO NAPRAVO," NAMENJENO DOZIRANJU TEKOČIN IN SPECIFIČNO GOSTEJŠIH SNOVI. TA PNEVMATSKA POLNILNA NAPRAVA JE DESETKRAT CENEJŠA OD UVOŽENE, NAROČILI PA SO JO ŽE V DONITU. Sicer pa moramo povedati, da smo se s pogovorom precej namu-čili mi, ki nikakor nismo razumeli, kaj je njegova popoldanska obrt, kot on, ki se je trudil, da bi nam to le dopovedal. Nismo pa bili edini, ki nam to ni šlo v glavo. ,,Ta popoldanska obrt ni klasična. Zato sem imel tudi probleme, ko sem jo prijavljal. Hoteli so me uvrsti med ključavničarje, pa se nikakor nisem mogel strinjati, saj Ljubo Avramovič je moje delo veliko bolj ustvarjalno", nam je povedal. Uradni naziv njegove popoldanske obrti je namreč ,,Konstruiranje in izdelava robotehnike". Nekakšen popoldanski inovator, konstruktor je, ki želi pomagati povsod, kjer potrebujejo pomoč. Pomaga pri tehnoloških in proizvodnih problemih samostojnih obrtnikov, lahko pa tudi organizacij združenega dela. Ker več glav več ve, mu včasih kak problem pomagajo razrešiti tudi prijatelji. Njegovo delo bo sedaj, ko je težko z najrazličnejšimi uvoznimi deli, postalo verjetno precej iskano. Veliko delov, ki smo jih do sedaj uvažali, bi bilo mogoče nadomestiti z domačimi. EKO - tozd Instalacije Govorice jemljejo moralo Pred štirinajstimi dnevi smo se udeležili sestanka osnovne organizacije ZK tozda Instalacije, delovne organizacije EKO, kjer združuje svoje delo 145 delavcev, od tega osemnajst članov zveze komunistov. Temeljna organizacija se že nekaj časa srečuje z velikimi težavami, ki jih povzroča pomanjkanje dela na njihovi glavni dejavnosti, to je na instalacijah. Rešitev iščejo v prestrukturiranju tozda, v preusmeritvi na bolj donosno področje, na proizvodnjo elektro naprav. V prestrukturiranju vidijo prihodnost, vendar pa ne bo možno takoj preiti tudi na tehnološko posodobitev, čeprav kot je rekel sekretar OO ZK tega tozda, Srečko Rajh: „Smo s stroji in pripomočki na ravni obrtniškega predelovanja, pa še obrtne delavnice so ponekod bolje opremljenne". Za novo dejavnost bodo potrebovali večje proizvodne površine in primerno tehnologijo za potrebe šibko-točne dejavnosti. Pri tem pa bo potrebno intenzivneje obdelovati tudi tržišče, kjer bo lahko pomembno vlogo odigral tozd komerciala — promet in iskati več predvsem količinskega jdela. Končni cilj pa bi bila združitev vseh elektroprogramov v novo-registriranem tozdu. Prehod iz ene na drugo dejavnost pa je povezano tudi s prekvalifikacijami in prerazporeditvami delavcev. Ze v polletju so med njih poslali anketo, s pomočjo katere so želeli izvedeti, kaj delavci mislijo o prestrukturiranju, v zvezi s tem tudi kje bivajo, želijo delati na sedežu tozda ali zunaj . . . Odziv na anketo pa je bil v začetku več kot pičel, sedaj pa se ji je odzvala že več kot polovica delavcev. ,,Fluktuacija sama jemlje de lavce, zalo velikih premestitev ne bo potrebnih", je bilo čutiti v razpravi. Število se spreminja iz dneva v dan. Še pred kratkim so se pogovarjali o devetdesetih delavcih na elektrokovinarskih instalacijah, sedaj jih je le še petdeset. Prestavitve so boleče. „Težko je že zalo, ker so dela na instalacijah vrednotena en razred više zaradi delovnih pogojev", pravijo komunisti in pri tem poudarjajo, da morajo pri vsakem premiku zagotoviti enakopravnost in ustreznost sprejemanja delavcev na novih delovnih mestih. Na sestanku je bilo slišati tudi to, da je zamisel dobra, da pa program temelji na bakru in šibko-točnih surovinah, ki pa so iz uvoza. ,,Zalo je Ireba dobro premisli- ti, da se čez tri leta ne bomo spet prestrukturirali." Medvedjo uslugo pa načrtom delajo govorice. Jemljejo moralo. Pojavljajo pa se verjetno tam, kjer delavcem stvari niso jasne. Zato bo potrebno delavcem najprej najbrž temeljito razložiti, zakaj sploh gre. Tu pa lahko pomembno vlogo odigrajo prav komunisti mkp V prestrukturiranju je prihodnost. Sekretar Srečko Rajh 00 ZK Stanovanjska oskrba Največ o lastnih težavah Člani osnovne organizacije zveze komunistov Vekosove temeljne organizacije Stanovanjska oskrba, 12 jih je, so v svoj delovni program zapisali, da bodo največ svojega dela posvetili lastnim težavam, predvsem seveda gospodarjenju. Zato so na vseh dosedanjih sestankih, precej so jih imeli skupno z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, veliko govorili o predsanacijskem programu. ki so ga poleti sprejeli v delovni organizaciji, o letošnjih gospodarskih načrtih in o njihovem uresničevanj u. veliko časa pa so namenili delu temeljne organizacije Stanovanjska oskrba, saj so njeni delavci v nenehnem stiku s stanovalci in večkrat deležni takšnih ali drugačnih kritik. Ena najpomembnejših nalog je tudi stalno prizadevanje za rast števila članov. Ugotavljajo namreč, da je zaradi delavcev-komunistov. ki so odšli iskat delo v druge delovne organizacije, število komunistov znatno manjše. Zelo si želijo v svoje vrste vključiti predvsem mlajše člane, saj so prepričani, da bi se tako povečalo zaupanje mladih v zvezo komunistov. Seveda so tudi v tej osnovni organizaciji temeljito obravnavali predlog sklepov 13. seje CK ZKJ. Razpravo so razširili in spregovorili tudi o težavah, ki trenutno pestijo delovno in temeljno organizacijo. »Poleg predloga sklepov smo obravnavali še rezultate 9-mesečnega gospodarjenja, ki so dokaj razveseljivi, saj smo gospodarski načrt za letošnje leto dosegli in presegli že v devetih mesecih. Na podlagi široke in ak tivne razprave smo člani zveze »Sestanki so uspešni, če so vsebinsko dobro pripravljeni in kratki,« pravi Metka Kumer komunistov sprejeli več pobud in sklepov. Med pomembnejšimi so, da moramo čimprej sklicati akcijsko konferenco, na kateri bomo razčistili odnose med tozdi in delovno skupnostjo skupnih služb, med izvajalsko organizacijo, DSSS in samoupravno interesno skupnostjo gospodarskih dejavnosti. Ko smo govorili o predsanacijskem programu delovne organizacije, smo ugotovili, da je večina naših delavcev vsa prizadevanja podprla in se z vso resnostjo vključila v uresničevanje nalog. Vendar smo ob tem poudarili, da je treba program še dopolniti s konkretnimi nalogami in ukrepi. O predlogu sklepov pa bi dejala, da za nas komuniste niso nič novega, le prejšnjih nismo izvajali dosledno. Zato je danes še toliko pomembnejše, da od besed preidemo k dejanjem, diferenciacijo pa moramo izvršiti med vsem članstvom zveze komunistov, ne le v osnovnih organizacijah,« je med drugim povedala sekretarka OO ZKS Stanovanjska oskrba. Metka Kumer. B M. Ukvarja se s tehnologijo surovinske predelave, predelavo poli-mernih materialov in površinsko zaščito ter s konstruiranjem in izdelavo priprav, delovnih pripomočkov, manipulatorjev in bolj enostavnih robotov. S tem se ukvarja že približno pet let. Enostavneje povedano: če kdo misli, da bi se kakšna naprava, stroj, dal izpopolniti, da bi lahko bila proizvodnja večja, da bi naprava z izpopolnjeno konstrukcijo lahko bila koristnejša, se lahko obrne na Ljuba Avramoviča. Teh pa bo ver- jetno vedno več. Saj vemo, da še marsikje delajo z relativno zastarelo tehnologijo, pri tem pa ni nobenih ali zelo malo možnosti, da jo bodo lahko nabavili zunaj, naše znanje pa je tudi takšno, da ga lahko nadomestimo z uvoženimm, pa še cenejše je. Tako je Ljubo sklenil naš pogovor: ,,Imamo vse možnosti, da doma izdelamo naprave, robote, ki bodo služili večji produktivnosti, samo izkoristiti jih je treba." mkp, B. M. Kulturno gibanje mladih Naša beseda 85 Odbor za klubsko dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij občine Velenje ter komisija za kulturo pri občinski konferenci ZSMS Velenje sta tudi letos poslala vsem osnovnim organizacijam ZSMS, kulturnim društvom na srednjih ter osnovnih šolah in v krajevnih skupnostih razpise za kulturno gibanje Naša beseda 85. Vsi, ki že nekaj časa spremljajo to gibanje v naši občini, dobro vedo, da lahko sodelujejo v njem vsi mladi ustvarjalci ali skupine, v katerih jc večina članov mlajših od 27 let. Namen Naše besede je znan — poglablja zanimanje za slovensko besedo, likovno in gledališko ustvarjalnost, plesno izraznost, razširja literarno in glasbeno dejavnost, v gibanje pa sodita še filmska in oblikovalna ustvarjalnost mladih. Mladi kulturni ustvarjalci se lahko v tem gibanju predstavijo s celovečernimi uprizoritvami, enodejankami, s proslavami ob spominskih dnevih, akademijami, pa literarnimi večeri, satiričnimi kabareji, veselimi večeri, nastopijo lahko literarni, gledališki in recitacijski krožki, plesne skupine.' razne razstave mladih likovnikov, fotoamaterjev, narodno zabavni ansambli, pop in ročk skupine, ki izvajajo predvsem lastne skladbe, prikazovanje lastnih filmov ter oblikovna ustvarjalnost mladih. Možnosti je torej veliko, oblik prav tako. Gibanje mladih Naša beseda daje mladim kulturnikom, prav tako skupinam možnost, da pokažejo svoje dosežke, kakovost in napredek širšemu krogu ljudi, hkrati pa je to tudi priložnost za uveljavitev njihovih dosežkov, ustvarjalnih pogledov ter njihov odnos do sedanjega kulturnega utripa. Vse prijavljene predstave si bo ogledala posebna strokovna komisija, ki bo po vsaki predstavi imela pogovor z ustvarjalci prireditve. Vsi nastopajoči pa bodo lahko pokazali, kaj so pripravili za Našo besedo 85 širšemu krogu občinstva, še na občinski reviji, ki bo meseca aprila prihodnje leto. Za nagrado sta organizatorja prireditve organizirala za dva člana vsake sodelujoče skupine ogled Cankarjevega doma in prireditev v njem v mesecu maju. Zanimanja za vsa področja ljubiteljske in amaterske dejavnosti med mladino in pionirji je v velenjski občini zelo veliko, saj ni osnovne ali srednje šole, mladinske organizacije kulturnega društva oziroma kulturne skupine, ki ne bi razvijala kulturne dejavnosti. Zato bi bilo prav, da skupine oziroma posamezniki kar najhitreje izpolnijo prijavnico ali telefonsko prijavijo svoje sodelovanje v tem gibanju mladih na naslov občinska konferenca ZSMS Velenje ali Zveza kulturnih organizacij Velenje najkasneje do i. decembra letos. Delavci zaposleni pri samostojnih obrtnikih Strokovna ekskurzija Sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela v celjski regiji organizira za delavce zaposlene pri zasebnih obrtnikih občin Velenje, Mozirje in Šmarje pri Jelšah tridnevno strokovno ekskurzijo, in sicer 23., 24. in 25. novembra. Ogledali si bodo med drugim ladjedelnico Uljanik v Pulju in nacionalni park Brioni. Delavci zaposleni pri samostojnih obrtnikih občine Velenje, se lahko prijavijo na občinskem sindikalnem svetu do vključno četrtka. 15. novembra. Ob prijavi je potrebno plačati prispevek v višini 1500 dinarjev. za člane sindikata pa 1000 dinarjev. Ker je število udeležencev omejeno na 40 oseb. je prav, da se čimprej prijavite. Ob prijavi boste prejeli tudi podroben program ekskurzije. Odhod avtobusa bo 23. novembra ob pol šestih zjutraj izpred Rdeče dvorane v Titovem Velenju. Samostojni obrtniki Športna rekreacija Komisija za šport in rekreacijo pri Obrtnem združenju Titovo Velenje, je poleg drugih športno rekreacijskih aktivnosti, uvrstila v svoj program dela tudi možnost množičnega vključevanja obrtnikov v športno rekreacijske oziroma telovadne aktivnosti v dvoranah. Tako se je komisija pogodbeno dogovorila z osnovno šolo Anton Aškerc v Titovem Velenju, da lahko v določenih dnevih in urah koristijo telovadnico tudi samostojni obrtniki občine Velenje, in sicer od 6. novembra letos do 30. junija prihodnjega leta. Telovadnica bo za obrtnike na razpolago vsak torek od 19.30 pa do 21. ure. V telovadnici bo posebna knjiga, v katero naj bi se vpisali vsi obrtniki, udeleženci telovadbe. Na podlagi teh podatkov, bomo lahko ugotovili množičnost in pa višino potebnih finančnih sredstev za najemnino telovadnice. V upanju, da se bodo obrtniki vključili, jim želimo veliko uspeha pri njihovih športnih dosežkih, ki pa naj bi bili hkrati tudi osebno zadovoljstvo in sprostitev po njihovem vsakodnevnem napornem delu. 1. Gorogranc „NAS CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10. ,,NAŠ ČAS", je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ,.Šaleški rudar" kot tednik pa izhaja ,,Naš čas" od prvega marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik) Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič Planine (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 855-450, 856-955, 854--»61. Brzojavni naslov; Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 17 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 720 di- narjev (na mesec 00 dinarjev), za tujino 1530 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800—603—38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za ,,Naš čas" se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421—1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Tiskovna konferenca v sozdu Gorenje Veliko pozornosti lastnemu delu V devetih mesecih letošnjega leta je Gorenje doseglo zadovoljiv obseg fizične proizvodnje, ki je sicer zaenkrat štiri odstotke pod predvidenim načrtom, a vseeno za 15 odstotkov večji od lanskega enakega obdobja. V velenjskem delu Gorenja pa je kar za 24 odstotkov večji. Produktivnost se je povečala v celotnem sozdu za 12 odstotkov, v velenjskem delu pa za 20 odstotkov. Med sanacijskimi zadolžitvami je poseben poudarek namenjen izvozu. Ta je v sozdu večji za 12 odstotkov kot v enakem lanskem obdobju, v velenjskem delu pa za 21 odstotkov. Izvoz je tudi za 8 odstotkov večji kot je bilo predvideno v planu SISEOT. Dosegel je višino 74 milijonov dolarjev oziroma v velenjskem delu 62.3 milijone dolarjev. Uvoz je bil v letošnjih devetih mesecih 68 milijonov dolarjev, v velenjskem delu pa 55.7 milijonov dolarjev. Pokritje uvoza z izvozom ni najbolj idealno, seveda pa je podoba povsem drugačna, če upoštevamo. da je skoraj ena tretjina celotnega uvoza namenjena domačim dobaviteljem Gorenja, ki mu le tako lahko zagotavljajo ustreznejšo oskrbo. To je le nekaj podatkov, ki sojih predstavniki Gorenja nanizali na tiskovni konferenci prejšnji tor,ek. Vsi ti kazalci so seveda vplivali na zadovoljujoč finančni rezultat, saj razen Gorenja TIKI in Gorenja Elektronike široke potrošnje, sedaj ni v izgubi nobena druga delovna organizacija. In še Gorenje TI KI izgube v prihodnjem letu ne bo imel. če bodo uspeli dosledno uresničiti začrtani sanacijski program. Večji problem je Elektronika široke potrošnje Tuje izgube za 3.68 milijarde dinarjev. Sicer pa je sozd v letošnjem devetmesečiju ustvaril za 67.172 milijarde diin cclotncga prihodka, kar je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta za 96 odstotkov več, oziroma 79 odstotkov letnega plana. Dohodek je bil dosežen v višini 12,7 milijarde in je dosegel indeks 214 v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, obenem pa je to 80 odstotkov letnega plana. Za čisti dohodek je ostalo še 5.69 milijarde. Tuje indeks že manjši, in sicer 170 oziroma 64 odstotkov letnega plana. Ostanek za skiade je bil dosežen v višini 1.37 milijarde, kar je indeks 152 oziroma 43 odstotkov letnega plana. Prav gotovo je zelo spodbudno, daje bil fizični obseg proizvodnje kljub visoko postavljenemu planu v glavnem dosežen oziroma bo v celoti izpolnjen v še preostalih treh mesecih tega leta. Rast fizičnega obsega proizvodnje in produktivnosti pa je vplivala, da se v tem letu z izgubo iz tekočega poslovanja otepa le še Gorenje Tiki, v enakem lanskem obdobju pa je bilo kar pet takšnih delovnih organizacij. V Gorenje Tiki so sanacijski program šele pričeli uresničevati, ker je bila komaj v prejšnjem mesecu opravljena kadrovska zamenjava v vodstvu. Opravljene so bile tudi nekatere spremembe sanacijskega programa, ki naj bi že do konca letošnjega leta pokazal nekatere pozitivne učinke, vendar pa bo izguba v tej delovni organizaciji vseeno 35 milijonov dinatjev. V prihodnjem letu pa bo ob doslednem spoštovanju sanacijskih usmeritev tudi tu vetjetno zagotovljeno pozitivno poslovanje. Kot so na tiskovni konferenci poudarili predstavniki Gorenja je poseben problem slabša dohodkovna učinkovitost od predvidene. Razlogi so predvsem v neskladju cen, hitri rasti obrestnih mer. prepočasnem obračanju obratnih sredstev itd. Kljub temu bo plan prihodkov in dohodkov do konca leta v celoti uresničen, čisti dohodek pa bo dosežen le okoli 80 odstotno. Medtem ko se sanacijski program s strani Gorenja dosledno uresničuje, pa bistvene odmike povzročajo razglabljanja v bančnem sistemu, kjer sanacijskega programa še vedno niso verificirali. Gorenje se je samo zelo uspešno spopri jelo z lastnimi slabostmi. Tako so bistveno dvignili fizični obseg proizvodnje, ki tudi v letošnjem letu dosega načrtovano dinamiko. S tem zagotavljajo seveda boljšo izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in gotovo je. da bodo predvideno stopnjo rasti dosegli tudi v prihodnjem letu. Uspešno uresničujejo tudi rast konvertibilnega izvoza in to kljub zapiranju zahodnih trgov za asortiman, ki ga ponuja tudi Gorenje. V letošnjem letu naj bi na konvertibilne trge izvozili za okoli 115 milijonov dolarjev izdelkov, velenjski del Gorenja pa bo tu udeležen z95 milijoni dolarjev. Za približno 13 milijonov dolarjev pa bo Gorenje izvozilo tudi na vzhodne trge. S tem svojim velikim prizadevanjem še naprej ostaja drugi največji slovenski izvoznik, kar je gotovo izrednega pomena za našo republiko. Zelo skrbno so se lotili odprave žarišč izgube v tujini, kar je bila tretja pomembna naloga iz sanacijskega programa. Pretehtali so delo vseh enot v tujini ter likvidirali Gorenje Koerting ter Gorenje Hallas. kjer bo likvidacija zaključena do konca leta. Sanirali so tudi stanje v enoti v Milanu, medtem ko ostale enote poslujejo pozitivno. Pomembno področje sanacije je bilo odprava notranjih slabosti v kolektivu. Sprejetje bil projekt obnove Gorenja, ki temelji na sistematski in strokovni analizi. Na osnovi tega projekta je bila izvedena reorganizacija Velenjskega dela sozda Gorenje. Tako so iz nekdanjega TGO nastale štiri delovne organizacije in sicer Gorenje Gospodinjski aparati. Gorenje Notranja oprema. Gorenje Procesna oprema in Gorenje Elektronika široke potrošnje. Iz Gorenja Promet Service pa sta bili oblikovani delovni organizaciji Gorenje §ervice in Gorenje Commerce. Ta reorganizacija seveda še ni v celoti končana in tudi kmalu ne bo. Zahtevala bo stalno sprotno dograjevanje in odpravljanje tekočih problemov. Da pa je bilo takšno preoblikovanje potrebno. že sedaj dokazujejo nekateri pozitivni učinki. Dosežen je bil namreč osnovni namen, izoblikovati manjše, poslovne, samoupravne, homogene celote, ki jih bo lažje obvladati tako na področju ustvarjanja dohodka kakor stroškov. Veliko negotovost pa povzroča, kot smo že omenili, neuresničeva-nje sanacijskega programa s strani sanatorjev. predvsem bank. Ob koncu leta je še vedno nereguli-rana devizna zadolžitev v višini okoli 33 milijonov dolarjev, ki povzroča veliko izgubo v Elektroniki široke potrošnje. Če ustrezna rešitev ne bo kmalu poiskana. bo Gorenje ob koncu leta zopet zabeležilo ogromen primanjkljaj. Zato so strokovnjaki Gorenja ob pomoči nekaterih zunanjih dejavnikov pripravili in predlagali novo varianto za izhod iz te zapletene situacije. Po tem predlogu bi se vsa izguba komu-iirana do konca leta 1983 po predlaganih pogojih dolgoročnega kreditiranja (lažjih od sedanjih) zaključila v Gorenju. Tako bi Gorenje prevzelo vračanje teh kreditov in plačevanje obresti, vendar sanacijskih obresti, ne pa tržnih kot se to dogaja sedaj. Izgubo. ki obstaja zaradi deviznih zadolžitev in stalno narašča zaradi spremembe tečajnih razlik pa naj bi sanatorji (predvsem banke) regulirali predvsem s pomočjo delnega prevzema tečajnih razlik, z razmejitvijo tečajnih razlik in z delnim odpisom terjatev. Med novo nastalimi delovnimi organizacijami v velenjskem delu Gorenja je predlagan sporazum ob medsebojnih razmerjih v sanaciji. Izguba nastala iz poslovanja Gorenje Koerting Electronic bremeni namreč delovno organizacijo Elektronika široke potrošnje Ker pa naj bi vso izgubo nastalo do konca leta 1983 pod določenimi pogoji prevzelo Goren je, je jasno, da Elektronika široke potrošnje ni sposobna vračati vseh kreditov in plačevati obresti, zato naj bi s tem samoupravnim sporazumom vse te delovne organizacije združevale del rezervnih skladov za vračanje kredilov in plačevanje obresti. Zapleteno razreševanje velike izgube, ki je v prejšnjih letih nastala v Gorenju, seveda z nesprejemljivim in nerazumljivim zavlačevanjem, gotovo odpira le še dodatna vprašanja in probleme in draži celoten postopek. Omenimo še. da so v Gorenju pred kratkim sprejeli nove samoupravne akte s področja delitve po delu, katerih naloga je predvsem ustreznejše nagrajevanje pa tudi zagotovitev višje produktivnosti. Osebni dohodek delavcev bo sedaj bolj odvisen od gospodarjenja in uspešnosti delovnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb ter jih bo bolj zavezoval za izpolnjevanje planskih obveznosti. Poleg količinske norme bo poseben poudarek namenjen tudi kvalitetni normi, saj je kakovost izdelkov nujna tako za tuji. kot domači trg. Predstavniki novinarskih hiš so po tiskovni konferenci odšli v Rdečo dvorano, kjer so si ogledali letošnji oktobrski hišni sejem sestavljene organizacije Gorenje, kije bil organiziran pod geslom Z izkušnjami in znanjem v prihodnost. Na sejmu so bile nazorno prikazane smeri nadaljnjega razvoja Gorenja, kijih ta naš velikan načrtuje skupno s partnerji. Sejma so se udeležili številni domači in tuji dobavitelji in kupci, predstavljeni so bili izdelki, kijih gorenje uvaža, a bi si zanje želelo domače proizvajalce, sprejetih pa je bilo tudi okoli 80 odstotkov vseh letnih pogodb. V vseh programih Gorenja je poseben poudarek namenjen kakovosti in varčevanju. kar pa je zanimivo tako za domače kot tuje kupce. Z večjo kakovostjo, z uvajanjem novih tehnoloških rešitev si Gorenje počasi, a vstrajno. pri marsikaterem od svojih izdelkov na tujih trgih utira pot v višji cenovni razred. To pa je še ena od svetlih točk sanacijskega programa. Plodno sodelovanje med ESO in RLV Sedežnica z veliko prednosti Pretekli teden so v prisotnosti strokovnjakov Elektro-strojne opreme. Rudnika lignita in drugih v delovni organizaciji Elektrostrojna oprema predstavili delovanje in prednosti nove sedežnice za prevoz delavcev v rudnikih. Naprava ima vrsto prednosti glede na sedanje klasične prevoze rudarjev na različna delovišča v jami in je plod dobrega in uspešnega sodelovanja med strokovnjaki. Elek-trostrojne opreme in Rudnika lignita. Take in podobne sedežnice v tujini že imajo, vendar so zelo drage, sedežnica v Esu pa je pri nas v Jugoslaviji novost in je izdelana z lastnim znanjem in izključno iz domačih materialov. Novo napravo in njene prednosti ocenjuje Vinko Gostenčnik, projektant in konstruktor, ki je to zahtevno delo opravil s pomočjo sodelavcev: »Vprašanje hitrega prevoza delavcev — rudarjev v jami je bilo že dalj časa nere- »V tujini je taka naprava izredno draga,« meni njen konstruktor Vinko Gostenčnik šeno. Zlasti vprašljivo je bilo, kako ljudi čimhitreje in z najmanjšimi napori prepeljati do delovišč. Drugačni načini transporta sicer že obstajajo, v Velenju imamo urejen prevoz s transportnimi trakovi, ki pa ob sedanjem načinu pospe- šenega izkopa premoga, ne zadostuje. Zato smo se lotili konstruiranja naprave, ki bi v »največji meri omogočila kar najhitrejši in sodobnejši prevoz ljudi v jami. Zmogljivosti nove sedežnice so 440 ljudi v eno smer, pri hitrosti 2,2 metra v sekundi in v dolžini 1.200 metrov. Seveda je to napravo moč oblikovati tako, da poveča hitrost, zmogljivost pa celo na 600 do 800 delavcev na uro. Danes predstavljeno sedež-nico, bomo uporabljali v jami Škale. Zagotovljeni so tudi pogoji za izdelavo novih, saj lahko vse potrebne materiale dobimo na domačem trgu, delovna organizacija ESO pa ima dovolj zmogljivosti, da jih lahko izdela. Velenjski rudnik v bodoče načrtuje še več takšnih sedežnic, po vsej verjetnosti pa bo nova naprava zanimiva tudi za dnige jugoslovanske rudnike.« B. Mugerle Delavci praktično preskušajo novo sedežnico Na sejmu sso bile prikazane smeri nadaljnega razvoja Gorenje Titovo Velenje Oktobrski izvoz 11 milijonov dolarjev Zaposleni v delovnih organizacijah Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema. Gorenje Elektronika Široka potrošnja. Gorenje Servis in Gorenje Commerce so v prizadevanjih, da bi kar najbolj dosledno uresničili naloge iz sanacijskih programov, dosegli prejšnji mesec novo, pomembno delovno zmago. Na tuja tržišča so prodali za 11 milijonov dolarjev izdelkov in rezervnih delov in s tem dosegli najvišjo mesečno vrednost izvoza vseh časov. Kar 90 % vseh izdelkov in rezervnih delov so oktobra prodali na najzahtevnejša tržišča. Sicer so v obdobju januar — oktober delovne organizacije Gorenje iz Titovega Velenja izvozile na tuja tržišča za več kot 80 milijonov dolarjev izdelkov in rezervnih delov, kar 90 % vsega desetmesečnega izvoza pa so ustvarile na tržiščih s konvertibilnimi valutami. Pomembno je, da delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema. Gorenje Elektronika široka potrošnja in Gorenje Servis dosegajo in presegajo predvideno vrednost konvertibilnega izvoza, dogovorjeno v okviru Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Povečan izvoz v zadnjih mesecih, posebej pa še rekordni oktobrski izvoz, pa obeta, da bodo delovne organizacije Gorenja v Titovem Velenju dosegle vrednost izvoza, predvideno s sanacijskin.i programi za leto 1984, obenem pa občutno presegle dogovorjeno vrednost izvoza za letošnje leto v okviru SISEOT. Tozd Gradbeni elementi Dosledno uresničujejo zastavljene programe Bilka za še boljše rezultate gospodarjenja in za večji izvoz se je delavcem Gorenjske delovne organizacije Notranja oprema, lozda Gradbeni elemenli še kako obrestovala. To so ugotavljali že ob polletju, oh koncu devetih mesecev letos so rezultati poslovanja znova spodbudni. ,,Dobro delamo in še bomo," poudarjajo delavci 205 članske temeljne organizacije Gradbeni elementi ob pregledu rezultatov gospodarjenja v tretjem kvartalu letošnjega leta. V tem času so ustvarili kar za 58 milijonov dinarjev čistega dohodka. Tudi količinska proizvodnja je bila dobra. V devetih mesecih letošnjega leta so zaposleni tega kolektiva izdelali 826 tisoč 239 kvadratnih metrov keramičnih ploščic, samo v tretjem četrtletju 273 tisoč 278 kvadratnih metrov. Načrt za ta časa pa je bil 263 tisoč 800 kvadratnih metrov. Prav tako uspešno uresničujejo načrtovana izvozna prizadevanja. Kot vemo, izvažajo svoje izdelke največ na konvertibilni trg (Madžarsko, Zahodno Nemčijo), v Avstriji pa gredo dobro v prodajo korita. Zalog v delovni organizaciji Notranja oprema, tozd Gradbeni elementi nimajo oziroma le tri ali štiri dnevno proizvodnjo, kar je zelo malo. Nekoliko slabše kazalce poslovanja kot so načrtovali so zaposleni dosegli v obratu umetnega marmorja v Šoštanju. Razlogi so znani, predvsem so jih pe- stile težave pri nakupu materiala. Z boljšo oskrbo tega in nekaterimi kadrovskimi okrepitvami bo odslej tudi ta obrat delal tako kot mora. Programi, zlasti kopalniški, precej obetajo. Ze sedaj ne morejo zadovoljiti vsem zahtevam kupcev. Do konca leta pa morajo v Igalu v Črni gori s kopalniško opremo opremiti dva velika objekta. ,,Pred časom, še do lani in celo letošnje poletje, smo imeli težave z visokim odstotkom loma na negla-ziranih ploščicah. Odločili smo se za izgradnjo deponije ter navozili 30 tisoč kubičnih metrov gline, da se ta homo-genizira in stara. Ta storjen korak se nam je že sedaj obrestoval. Za šest odstotkov smo zmanjšali lom na negla-ziranih ploščicah, škarta je sedaj precej manj. Denar, ki smo ga porabili za izgradnjo deponije, smo dobro oplemenitili." je povedal vodja Gorenjske delovne organizacije Notranja oprema, tozd Gradbeni elementi Peter Letonje. S kakšnimi večjimi težavami se zaposleni v tretjem četrtletju leta 1984 niso ,,ubadali". Treba pa je povedati, da imajo 10 let staro že iztrošeno tehnologijo in da obratujejo preko mejnih teoretičnih zmožnosti. Zato imajo nekoliko težav z doseganjem kako: vostnejših najbolj zahtevnih tipov keramičnih ploščic, ki jih zahteva tržišče. ,,Naša želja je, da bi vsaj del tehnologije posodobili. Boljši bi bili delovni rezultati in lažje bi ugodili zahtevam tujega trga." Kljub zastareli tehnologiji so rezultati gospodarjenja dobri Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica Naš jutri - življenje z računalnikom Razvoj sodobne družbe se premika v smeri informacijske družbe opremljene z inokroprocesorji. Ta razvoj lahko danes pri nas še samo slutimo. Slutimo lahko, da se bo v prihodnje pomembno spreminjal odnos živega dela v neposredni proizvodnji na račun uvajanja mikroprocesorjev — avtomatiziranih tehnoloških postopkov. V razvitem svetu beležijo na lem področju že velike uspehe, v proizvodnji pa že delajo roboti. Na Japonskem jih na primer že dela preko 380 tisoč, v Jugoslaviji pa bi jih verjetno lahko prešteli na prste ene roke. HITER RAZVOJ RAČUNALNIŠTVA_ Do leta 1970 je pri nas prevladovala doba velikih računalniških centrov in gigandskih raču- računalništva. ki se skriva v teh mikronapravah. Pomembno je namreč, da ta računalnik približamo slehernemu zaposlenemu, da mu dopovemo, da gre za enostavno napravo s katero ni težko upravljati. Prevladuje namreč še vedno miselnost, značilna za sedemdeseta leta — leta velikih računalniških centrov, kjer so lahko delali le visokoizo-braženi kadri. Prvi seminar — pripravili so ga za vodilne delavce v združenem delu. je uspel, odziv paje bil tolikšen, da bodo pripravili še dve povsem enaki izobraževalni obliki. Kako pa bo v prihodnje? »Vsekakor moramo priznati.« poudarja predsednik Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Ivo Kos. »da nam tudi za seminarje v ti v organizaciji združenega dela. nesia dela. CENTER ŠOL BO SKRBEL ZA IZOBRAŽEVANJE NA TEM PODROČJU Prav je. da za izobraževanje na področju računalništva skrbi ena organizacija. Na Savinjsko-šale-ški gospodarski zbornici so menili. da je najprimernejši za to Center srednjih šol, ki ima v svoji glavni dejavnosti tudi izobraževanje računalniških kadrov. Jasno je sicer, da izobraževanje mladine po rednih programih ni isto kot izobraževanje delavcev v združenem delu, kjer mora biti poudarek neprestano na neposredni uporabni vrednosti izobraževanja. Tako se Centru srednjih šol nalaaa s tem zelo odgo- nalniških naprav. Po tem letu se je začela doba miniračunalnikov. ki z enako funkcijo, vendar v bistveno manjši dimenziji nado-r. eščajo velike računalniške centre. Po letu 1980 pa beležimo ponovno pomembno prelomnico. Tu so mikroračunalniki, ki spet pomenijo pomemben napredek na tem področju. Seveda pa še vedno prevladuje težnja, da povežemo vse te tri sisteme v celovite računalniške centre. Z mikroračunalniki se spreminja predvsem težišče uporabe teh naprav — mikroračunalniki se lahko uporabljajo takorekoč na vsakem delovnem mestu, na vsaki delovni mizi. kot so se doslej uporabljali pisalni stroji, telefoni itd. Tako se bo vse bolj spreminjala struktura služb, močno pa se spreminja tudi vloga centrov avtomatske obdelave podatkov. V bodoče bodo imeli svojo veljavo predvsem v sintezi večjih sistemov, večjih podatkovnih sklopov, sama uporaba računalncka pa bo preko mikroračunalnika približana neposredno delovnemu mestu. POTREBNO JE RAČUNALNIŠKO OPISMENJEVANJE ^■»K.Na področju računalništva beležimo resnično tako hiter razvoj, ki mu je sledilo le malo občanov in le redki so tisti, ki danes poznajo uporabno vrednost teh »čudežnih« naprav. Prav zaradi tega so se na Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici skupaj s Centrom srednjih šol odločili. da pripravijo vrsto izobraževalnih oblik, s katerimi bodo skušali približati delovnim ljudem in občanom občin Velenje in Mozirje svet računalnikov. Takšna akcija je nujna, saj se danes številne delovne organizacije že opremljajo z mikroračunalniki. njihove uporabne vloge pa ne poznajo v zadostnem obsegu. lako so že organizirali eno t,>požar« pa so gasili člani sosednjih društev. Akcija je poka/ala dobro pripravljenost m usposobljenost, razkrila pa tudi nek tj po- Predvidevajo. da bodo zemeljska dela končali že letos, seveda, če bo zima suha. Prvi so se podali na delo gozdni delavci Gozdnega gospodarstva Nazarje, tozd Gozdni obrat Šoštanj, ki na trasi sekajo smreke, prave orjake. L. Ojsteršek manjkljivosti. ki jih bodo seveda /. nadaljnjim delom odpravili irr s tem svojo usposobljenost še okrepili. m mm -Adfitt V industrijskem središču, kot so Nazarje, je dobra pripravljenost gasilcev še kako pomembna Med pregledom pred domom na Rečici ob Savinji Občina Velenje Delo knjižnic na osnovnih šolah Na strokovnem posvetu in drugi skupščini zveze bibliotekarskih društev Slovenije, ki je bilo pretekli teden v Titovem Velenju, smo sodelovali tudi knjižničarji osnovnošolskih knjižnic naše občine. Zaradi hitrega napredka znanosti in tehnike, prav tako splošne in kulturne ravni učencev, imajo knjižnice na osnovnih šolah vedno večji obseg in zahtevnost dela. Šolska knjižnica s svojim gradivom in dejavnostjo dopolnjuje ter bogati vsa področja vzgojno-izobraževalnega dela na osnovnih šolah. Ob načrtno izvajani knjižni in knjižničarski vzgoji šolski knjižničar vzgaja učence v samostojne uporabnike virov informacij, uporabnike, ki znajo tudi zahtevati in uporabljati informacije ter čutijo željo po osvajanju novega znanja. V ta namen je bilo na velenjskih osnovnih šolah v preteklem letu opravljenih 291 pedagoških ur knjižnice in knjižničarske vzgoje z razrednimi skupinami od 1. do 8. razreda. V šolskih knjižnicah je po zbranih podatkih Viza Velenje 82875 knjižnih enot. Kljub temu, da se tudi te ,,otepajo" predvsem s finančnimi težavami, so lani šolske knjižnice kupile 4025 knjig. Šolske knjižnice je v preteklem letu obiskalo 53600 učencev, ki so si izposodili kar 84219 knjig. Poleg osnovne dejavnosti so knjižničarji na šolah pripravili še 50 razstav ob spominskih dnevih in pomembnih datumih. Razstava knjižnih novosti in najljubših knjig je stalna oblika dela skozi celo šolsko leto. Vsak mesec pa smo pripravili še kakšne literarne uganke, ki so zanimiva oblika spodbujanja bralcev. V okviru knjižnice deluje knjižničarski krožek, v katerem se učenci ob različnih oblikah dela podrobno seznanijo s knjižnico, knjigo, njenim ustvarjalcem. Zanimanje za dobro knjigo širimo in poglabljamo s tekmovanjem za Kajuhovo bralno značko. V letu 1983 jo je osvojilo kar 3658 učencev. Svečane podelitve v preteklem letu so se udeležili Ivo Zorman, Tone Svetina, Tone Partljič, Branka Jurca, Saša Vegri, Jelka Reichman, uredniki Cicibana, Pionirskega lista, Pionirja ter lutkar Nace Simončič. V času, v katerem živimo, dobivata knjiga in znanje vse pomembnejše mesto, s tem pa tudi šolska knjižnica. Knjižničar pozna skoraj vse učence na šoli, spremlja njihov osebnostni in umski razvoj, jih spodbuja pri delu in tako prispeva pomemben delež pri oblikovanju mlade osebnosti. Aktiv osnovnošolskih knjižničarjev občine Velenje Mladi bodo še plesali Odbor za folklorno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Ve-ienje je v oktobru organiziral dvodnevni seminar za vodje otroških folklornih skupin. Udeležilo se ga je osemnajst slušateljev, nekaj že izkušenih, nekaj pa čistih začetnikov. Najštevilčnejši so bili člani Šaleške folklorne skupine ,,Koleda", ki so prevzeli vodenje skupin po šolah. Manj je bilo mentorjev iz šol, čeprav bi lahko pridobljeno znanje koristno uporabili pri svojem delu, predvsem pri glasbenem pouku ali telovadbi. Seminar so vodili strokovnjaki s folklornega področja. Igor Cvetko, zaposlen pri sekciji za glasbeno narodopisje pri SAZU v Ljubljani, je dal nekaj napotkov za razvijanje zvočno čutnih sposobnosti otrok in za izdelavo improviziranih instrumentov, ki lahko služijo za melodično ali ritmično spremljavo pevskim zborom, lutkovnim, gledališkim ali recitatorskim skupinam v vrtcih in osnovnih šolah. Praktični del seminarja sta vodila Neva Trampuš iz Titovega Velenja in Mirko Ramovš iz Ljubljane. Omejila sta se predvsem na tista področja Slovenije, za katera v Velenju že obstajajo narodne noše in pa na rajalne igre za otroke nižjih razredov. Mirko Ramovš je udeležencem seminarja dal še nekaj napotkov, kako pripraviti skupino za nastop. Čeprav se je v soboto popoldne že nekoliko poznala utrujenost, so seminaristi kljub temu z navdušenjem spremljali metodiko poučevanja najmlajših. Koreograf Iko Otrin iz Maribora, ki je dober poznavalec ljudskih plesov, je s praktičnimi primeri pokazal, kako mlade z igro naučiš gibanja v prostoru, ritmičnosti in sploh plesnega izražanja. S svojo metodo je navdušil vse prisotne. Slušatelji so na tem prvem občinskem seminarju spoznali osnove za vodenje otroških folklornih skupin, ki jih bodo lahko koristno uporabili pri praktičnem delu. Folklorni krožki delujejo letos skoraj na vseh velenjskih osnovnih šolah. Vanje se vključujejo predvsem učenci nižjih razredov. Vendar bodo ti kaj kmalu prerasli obdobje rajalnih iger. Zahtevali bodo težje plese. Te jim bodo lahko posredovali le usposobljeni mentorji. Zato bo Zveza kulturnih organizacij poskrbela, da bodo seminarji redno vsako leto, začetni in nadaljevalni, kjer bodo vodje lahko dopolnjevali svoje znanje in ga prenašali na otroke. N. T. Biba Roeck Ustanovili KUD Na osnovni šoli Biba R5ck je bila v ponedeljek, 29. oktobra, majhna slovesnost. Na šoli so ustanovili Kulturno umetniško društvo. Tako je še zadnja izmed osnovnih šol v velenjski občini dobila svoje Kulturno umetniško društvo, ki so ga poimenovali po šoli Biba ROck. Na ustanovnem zboru so sprejeli pravila društva in izvolili izvršni odbor. Pripravili so tudi krajši kulturni program. Temu pomembnemu dogodku so prisostvovali predstavniki Zveze kulturnih organizacij, predsednik krajevne skupnosti Šoštanj Martin Primožič in predstavniki pedagogov, ki so jim zaželeli kar največ uspeha pri delu. Učenci so si v letošnjem programu zadali smele načrte. Prepričani smo, da jih bodo uresničili, in da bodo dobili vso podporo tudi s strani vodstva šole. N. T. Tovarna usnja Šoštanj Srečanje upokojencev Že nekaj let zapored organizira šo.štanjska tovarna usnja v mesecu oktobru srečanje svojih nekdanjih delavcev. Tudi letos je bilo tako. Zaposleni so vsem svojim nekdanjim sodelavcem pripravili prisrčen sprejem in nam z veliko pozornostjo pokazali, da so veseli vsakega našega obiska. Manjkal ni rdeč nagelj, ki so nam ga na prsi pripela brhka dekleta. Najprej smo. si upokojenci ogledali proizvodne prostore. Opazili smo, da so delavci v svojih prizadevanjih in naporih uspeli, saj je na vsakem koraku viden napredek. Mlada generacija s pridom in vestnostjo uporablja znanje, ki si ga je pridobila od nas. Seveda si želimo, da bi mladi tako smelo in s toliko poleta nadaljevali tudi v prihodnje. Po ogledu proizvodnih prostorov smo se z.brali v prostorih družbene prehrane. Najprej nas je pozdravila predsednica delavskega sveta in nas seznanila s težavami, ki jih danes nikjer ne manjka. O poslovanju nam je spregovoril nekaj besed tudi direktor Aleksander Samobor. Učenci osnovne šole Karla De-stovnika Kajuha pa so nam pripravili prisrčen kulturni program. Upokojenci smo se nato pogovorili. rekli katero o tem in onem za obloženo mizo. kolikor je pač »dopuščala« stabilizacija, manjkalo pa tudi ni prijetnega razpoloženja in vzdušja ob zvokih harmonike. Poskočne viže so marsikaterega »spravile« v dobro voljo, težave in bolečine so bile pozabljene. Vsi upokojenci se za veliko pozornost zafivaljujemo kolektivu tovarne usnja Šoštanj, mu želimo še veliko delovnih uspehov. prihodnje leto pa na svide- nje' Rudi Klamfer Koleda in Rudarski oktet v Titovem Vrbasu Še dolgo se bomo spominjali Iščemo najstarejšo fotografijo Mladi iz krajevne skupnosti Šoštanj so bili tudi v tem letu nadvse prizadevni, to velja tudi za njihove nastope v občinski ligi mladih v malem nogometu. Ob koncu te lige so pred nedavnim pripravili na rokometnem igrišču v Šoštanju zanimivo srečanje v malem nogometu, kije privabilo več kot 200 gledalcev. Srečanje je bilo resnično zanimivo, kajti mladinci so se preiskusili v znanju nogometa z mladinkami. Na presenečenje vseh so bila dekleta boljša in so zmagala s 5:4. Fantom v tolažbo velja, da so imeli krajši korak"— noge so imeli namreč zvezane z vrvico. Ooh, nekdo zvoni . . . Drrrr. . . Pa. saj se je naslonil na zvonec! Drrrr... Uh, nekateri so pa res vztrajni. Drrrr. . . No, saj že grem. Odprem oči. Tema. Kaj pa naj to pomeni? Drrr. . . Ura! Seveda, sinoči sem jo navil. Stokrat sem pogledal, če je z njo vse v redu. da me bo zares zbudila. Torej je že tri. Vstanem. se umijem. oblečem. Treba je urediti še tisoč stvari, meni pa se tako neznansko mudi. Saj gremo v Titov Vrbas. No. končno lahko grem. Joj. presneto, saj sem brez potovalke. Zaspan, nor ali kaj? Zobna ščetka! Sem jo vzel? Pogledam v kopalnico. Še vedno je na svojem mestu. Odločim se. da grem. pa če pustim doma polovico stvari. Verjetno je bila nervoza na obeh straneh. Pravim na obeh, tako oktetovcev kot folkloristov. Oktetovci so misliii: »Oni so mladi, razigrani, kako bo?« fol-kloristi smo mislili: Resni so. zadržani, kako bo?« V resnici pa je bilo: pesem. smeh. šala. skratka vse po domače. Bili smo predstavniki mesta, ki je poime-novano po tovarišu Titu. In kot predstavniki smo hiteli Titovemu Vrbasu naproti z nekakšnim velikim in veselim pričakovanjem. Avtobus je požiral kilometre. ko smo mi. eni bolj. drugi manj budni, poležavali po sedežih. kajti v Titovem Vrbasu bo za spanje verjetno malo časa. To spokojnost prekine le kakšna opazka »dobro jutro«, »zajtrk«, ali kaj podobnega, ki te kar vrže iz dremavice. Tako smo z daljšimi ali krajšimi postanki potovali. Rudarski oktet je ponesel v Titov Vrbas pozdrav rudarjev, njihovo, slovensko pesem, koledniki pa smo jim pokazali naše. slovenske plese. In rezultat tega? Vzdušje. Naj omenim zadnji nastop. Že, ko je bila samo omenjena slovenska polka, nam je občinstvo odgovorilo z bučnim aplavzom. Občutek? Enkraten. Rezultat? Družabno srečanje, ki bo marsikomu še dolgo ostalo v spominu. Da je bilo temu res tako. naj za ilustracijo omenim naslednje. V SV, MARTIN ob Paki Danes v tej rubriki objavljamo dve fotografiji. Na prvi je zanimiva razglednica nekdanjega Velenja, ki je bila napisana 18. septembra 1932. leta v Šentilju. Prinesla nam jo je Mari ja Orozel iz Arnač. Na drugi fotografiji pa je Šmartno ob Paki. Ta kartica pa je hila napisana 22. julija leta 1932. hotelu sta dva prostora, spodaj večji, zgoraj manjši. Spodaj oh-cet. zgoraj družabni večer — domačini in mi. Spodaj končali ob enajstih zvečer, zgoraj v zgodnjih jutranjih urah. In kaj je bilo tisto, da smo zdržali tako dolgo? Najprej je bilo seveda vse po protokolu: čestitke, pozdravi, poljubi, darila, voščila. Ampak mi smo bili za bolj preproste stike, za izmenjavo mnenj z njihovo folklorno skupino na prijateljski osnovi. Ples. glasba, to je bilo tisto, kar nas je družilo in kar nas še vedno druži. To nas je tudi držalo pokonci. Kaj tudi ne bi. Ob dobri pijači, jedači in glasbi, ob lepih dekletih pozabiš na vse. tudi na uro. pozabiš na znoj. ki teče včasih tudi v potokih. Pozabiš na težke zaboje, ki jih je treba prenašati. Ne pozabiš pa na nastope, kakor tudi ne pozabiš poslanstva, ki nam je zaupano, naše drobre volje, našega slovenskega izročila, ki ga trosimo okoli. In če je vse to v nas. potem res ni čudno, da zdržimo tako dolgo. Titov Vrbas ni veliko in tudi ne novo mesto. Pravzaprav je kot vsa ostala mesteca z. ulicami in uličicami, v katerih so posejane trgovine, butiki. slaščičarne in kafiči. kakor jim pravijo. Zbodlo pa je v oči to. da si povsod solidno postrežen. pa naj bo to še tako zakotna gostilna. Zanimivost. ki bi si jo bilo vredno zapomniti in posnemati tudi pri nas. Drugače pa je Titov Vrbas zelo bogat z industrijo: tu imajo industrijo mesnih izdelkov »Car-ne\<>. tovarno keksov >>Medela«. plantažo sadnih dreves. DO potniškega in špedicijskega transportnega prometa »Bačka-trans« ter tovarno sladkorna »Bučka«. Mi. folkoloristi in oktetovci. smo obiskali tovarno sladkorja. Vem. da nam bo še dolgo ostala v spominu. Vzrok temu je kilogram sladkorja, ki ga je dobil vsak. Se pravi, da smo prijetno združili še s sladkim. Naj za sklep zapišem še to. da je z Rudarskim oktetom res prijetno, predvsem pa pevsko doživetje. Je pač tako, da gresta pesem in ples skupaj. Mi smo se dopolnjevali tako po uradnem in programiranem delu kot prijateljsko. In Ker je tako. lahko rečem: »Srečno s Koledniki!« Vili Grabner Na pobudo odbora za šport in rekreacijo hišnega sveta Kardeljev trg t in v njihovi organizaciji poteka že nekaj časa v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja nogometna liga hišnih svetov. Namen lige je pritegniti k organizirani rekreaciji tudi starejšo populacijo, pa tudi medsebojno srečevanje in spoznavanje krajanov te najmlajše krajevne skupnosti občine Velenje. Odziv je bil dober in v jesenskem delu tekmovanja tekmuje kar 11 ekip hišnih svetov. Izzide tekmovanja bomo objavili prihodnji teden, ko bodo zaključili z jesenskim delom tekmovanja. KS Skorno - Florjan Ustanovili so društvo prijateljev mladine Krajevna skupnost Skorno— Florjan je bila do nedavna ena redkih, v naši občini, ki ni imela društva prijateljev mladine. Konec preteklega tedna pa so se nekateri krajani v prostorih doma krajanov v Florjanu zbrali na ustanovnem občnem zboru. Na ustanovitev društva prijateljev mladine so se krajani v tej krajevni skupnosti Šaleške doline, ki jim ni vseeno, kako preživljajo prosti čas njihovi otroci, dolgo pripravljali. Pobuda je prišla iz občinske zveze prijateljev mladine Velenje. »Društva prej nismo mogli ustanoviti, ker ni bilo ustreznih prostorov. Sedaj smo ga končno ustanovili, žal. paje med krajani zanj tako malo zanimanja. Mnogi niti ne vedo. kaj društvo prijateljev mladine je. kakšna je njegova naloga. Tako se že na samem začetku srečujemo z mnogimi vprašanji.« je povedala predsednica novo ustanovljenega društva prijateljev mladine v krajevni skupnosti Skorno — Florjan Marinka Petkovnik. Za ustanovni občni zbor so člani izvršnega odbora poslali krajanom 140 vabil, udeležilo pa se ga je vsega skupaj 10 staršev. Kje iskati vzroke za to? Za nekatere je dom krajanov v Florjanu, kjer naj bi se odvijala društvena dejavnost, predaleč, drugim je bližji Šoštanj, zopet nekateri so preobremenjeni, nekatere pa gotovo ne zanima kaj se dogaja v njihovi krajevni skupnosti. »Treba se bo pošteno truditi, izpeljati Marinka Petkovnik vrsto akcij, da bomo pridobili nove člane in da naša prizadevanja ne bodo zaman. Pridobivanje novih članov je hkrati tudi ena najpomembnejših nalog članov društva. Volje seveda še nismo izgubili. Poskusili jih bomo pritegniti z dobrim delom. Upam. da bodo zadovoljni tako starši kot tudi njihovi otroci. Pripravili smo nadvse pester in bogat delovni program. Za naše otroke bomo skoraj vsak mesec pripravili kakšno prireditev.« Malčki, ki se bodo vključili v dejavnost društva prijateljev mladine v tej krajevni skupnosti bodo lahko obiskovali pravljične ure. ob dnevu republike pripravljajo člani društva zanje pogovor /. borcem, posebno veselo in zabavno bo ob novem letu. ko bo otroke obiskal dedek Mraz. Takrat si bodo ogledali risanke, obiskale jih bodo tudi lutke. V mesecu januarju načrtujejo člani zimski direndaj, smučarsko tekmovanje. mesec kasneje pustova-nje. V delovnem programu pa so zapisane še praznovanje pomladi, veseli tobogan, obisk kmetij, razni izleti, zabavna in športna tekmovanja. ribiški dan, srečanje mladih risarjev in še in še. Med počitnicami bodo za otroke skrbele animatorke. Pravo otroško veselico bodo pripravili ob prihodu tetke Jeseni prihodnje leto. Poleg mnogih dejavnosti za otroke, bodo člani društva pripravili še dve predavanji za starše. »Dela nam resnično ne bo manjkalo. Če bomo uresničili vsaj del načrtovanih nalog, bomo zelo veseli. Čeprav je naša krajevna skupnost zelo razvlečena, krajani se med sabo skorajda ne poznamo, upamo. da bodo starši pripeljali svoje malčke v prostore doma kraja- Taborniki velenjske občine Ob tabornih ognjih stkana prijateljstva TABORNIKI IZ OBČINE VELENJE SO PREŽIVELI ŠE ENO PRIJETNO POLETJE. - TAKO KOT SEDAJ ŽE VRSTO LET SO NAJPREJ PRIPRAVILI TABOR V RIBNEM, V KATEREM SO PRVI TABORILI ŠTUDENTJE, NATO VELENJSKI TABORNIŠKI ODRED JEZERSKI ZMAJ, PA ŠOŠTANJSKI ODRED PUSTI GRAD SKUPNO Z ODRE-. DOM ZLATOROG IZ LAŠKEGA. TABOR SO NATO PRESELILI V SAVUDRIJO. TU SO NAJPREJ TABORILI TABORNIKI IZ ŠMARTNEGA OB PAKI, PA TABORNIKI IZ POLJSKE, NATO ŠOŠTANJSKI ODRED SKUPNO S TABORNIKI IZ CELJA, PA TABORNIKI IZ TITOVEGA VELENJA IN GORNJEGA GRADA. ZA KONEC JE SEM PRIŠLA ŠE ŠPORTNA SELEKCIJA. V obeh taborih je bilo 990 gostov, kar pomeni 12 000 nočitev. Zanimanje za taborjenje je torej veliko, tako zaradi padca življenjskega standarda, predvsem pa zaradi izredno pestrih programov, ki jih izvajajo v taborih. Življenje v naravi popestreno s športnimi aktivnostmi, družabnimi igrami, kulturnimi programi je tako privlačno, da skoraj vsi, ki so enkrat obiskali kateregakoli od obeh taborov sem tudi v prihodnje z veseljem odidejo. Odred Pustega gradu iz Šoštanja je skupaj z društvom prijateljev mladine'Velenje ponovno pripravil dnevna taborjenja v Zavodnjah. Ta izredno uspela oblika taborjenja je tudi letošnje poletje privabila številne otroke in tudi njihove' starše, ki so v lepem okolju ob organiziranih aktivnostih preživeli veliko prijetnih trenutkov. Posebno pestro in bogato doživetje pa je bil odlhod naših tabornikov na obisk k prijateljem, tabornikom iz Camibridgea. S tega petnajstdnevnega popotovanja so se vrnili z obilico prijetnih vtisov, ki jih bodo gotovo spremljali vse življenje. Taborniki iz tega angleškega univerzitetnega kraja pa so se sedaj že odločili, da prihodnje leto ponovno obiščejo Jugoslavijo in seveda svoje prijatelje v občini Velenje. Zanimanje za taborništvo med mladimi v občini Velenje narašča iz leta v leto. Na to vpliva dobro organizirano mentorstvo na šolah ter strokovno in pestro pripravljena taborjenja, predavanja, srečanja in tekmovanja. Seveda to zahteva veliko dela in domiselnosti, ki je pa očitno vodstvu tabornikov zaenkrat ne manjka. Tudi letošnje leto so taborniki povečali svoje vrste z novimi, mladimi člani, jesensko obdobje pa bodo izkoristili za razne izlete, pohode, kostanjeve piknike in podobne v naravi organizirane dejavnosti. Seveda bodo poskrbeli tudi za izobraževanje mladih in starejših članov, da bodo kar najbolj usposobljeni za življenje v naravi in z naravo, da bodo vrline, ki jih v taborniških odredih tako skrbno negujejo prenesli na svoje vsakodnevne poti. B. Z. SREČANJE • SREČANJE Franjo Žučko Kogar zanima streljanje in redno prebira športno stran našega tednika, mu ime Franjo Žučko ni neznano. Danes pa smo se z njim zapletli v krajši pogovor. Franjo se s tem športom ukvarja že od leta 1958 dalje. Delal je kot vajenec v Tovarni usnja v Šoštanju, pa ga je takratni predsednik strelske družine Usnjar »nahecal«, da se jim je pridružil. Vam je šlo?« Kje pa, »pogleda izpod čela. se nasmehne in nadaljuje: »Šploh ne. Vsak dan sem streljal, pridno vadil, uspehi so se pokazali šele no osmih letih.« Tudi danes je tako. Če hočeš kaj doseči moraš po njegovih besedah kar štirikrat na teden trenirati. Treningi pa morajo (rajati dobro uro in pol. drugače ni nič. Kakšen šport je streljanje? Franjo meni. da ne lahek. Zahteva svoj čas. veliko vaj. človek mora biti mirne narave. zbran, še kako pri stvari kadar gre zares. Franju streljanje ni »ležalo«. Vaja dela mojstra. Ta pregovor velja tudi za našega sogovornika. Franjo. ki je danes eden najboljših strelcev v občini, je moral marljivo vaditi, daje dosegel to. kar je. »Nisem talent za streljanje, zato je bilo treba prav garati. Sprostiti se pri tem športu ne moreš. drugače dosežeš slabe rezultate. Gotovo pa mi pomeni ta konjiček notranje zadovoljstvo«. Franjo Žučko Vitrina priznanj, pohval, medalj, ki jih Franjo hrani, je polna. Najbolj pri srcu mu je pred tremi leti osvojena zlata puščica oziroma 558 nastreljanih krogov na najmnožičnejšem strelskem tekmovanju v Sloveniji. Letos je ta rezultat na državnem tekmovanju za invalide v Zagrebu znova potrdil. »Rezultat ni tako majhen, da ne bi mogel biti zadovoljen. Želim si samo še, da bi izpolnil sicer visoke norme za strelca zveznega razreda.« Franjo je že več kot pet let tudi mentor mladih strelcev v strelski družini Mrož. Ponosen je na svoje učence naslednike. Prinesli so mu že marsikatero prijetno urico, kdaj pa kdaj tudi razočaranje. Pred tremi leti je imel med svojimi učenci celo državnega prvaka. »Težko je danes delati z mladimi. Premalo so vestni, prehitro obupajo. Veste, trenirati samega sebe in druge, pa tudi ni lahko.« Enako vesten kot je v streljanju je Franjo na delovnem mestu. Od leta 1956 je zaposlen v šoštanjski tovarni usnja kot raziskovalec razvoja novih programov. Ob koncu pogovora nam je zatrdil: »Z mladimi bom še delal, sam bom streljal tako dolgo, dokler bom lahko. Sem mislil že prenehati, vendar me vsak spodbuden rezultat znova »prinese« nazai na strelišče.« S poti v Anglijo KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA Na velenjskem gradu tudi azijsko slikarstvo V prenovljeni grajski rondeli, ki je v srednjem veku služila kot obrambni stolp v obzidju, in kjer so se vse do danes ohranile edinstvene izlivnice za polivanje oblego-valcev s smolo, so ob občinskem prazniku odprli stalno razstavo azi jskega slikarstva, imenovanega tudi »batik«. Gre za zbirko 40 slik izdelanih v starodavni tehniki, ki jih je pred dvema letoma Titovemu Velenju podaril zbiratelj Rado Malenšek iz Ljubljane. Malenšek je te slike zbral na svojih številnih potovanjih v dežele Srednjega in Daljnjega vzhoda, jih sam opremil in ob svoji 70-letnici podaril našemu mestu. Ob otvoritvi je Malenšek podaril še dve sliki galerijskih razsežnosti, tako, da šteje sedaj kompletna zbirka 42 razstavnih eksponatov. Izvor malajske besede »batik« pomeni pravzaprav slikanje s pomočjo voska. Ker pa se je od prvotnega krašenja tkanin in usnja ta načjn močno industrializiral, je izvirni batik danes prava redkost in zato je tudi zbirka »batik«, ki jo je podaril Malenšek, toliko pomembnejša. Tehniko slikanja z voskom so poznali že v davni Indiji in na Kitajskem, predvsem pa na Javi in na Malajskem polotoku. Na posebej za to preparirano tkanino prenesejo risbo, vzorce ali okrasne motive, ki jih nato prekrijejo z voskom. Tako pripravljeno tkanino namočijo v barvo, ki obarva le nepokrite dele in tista mesta, kjer je vosek popokal ali pa so nalašč izpraskana. Tako dobijo pajčevinasto prepredene barve liste, ki so tako značilne za to tehniko slikanja. Celotni postopek nekajkrat ponovijo v različnih barvah do željnih barvnih kombinacij. Na koncu v vroči vodi ali z likanjem odstranijo vosek. Do neke mere podobno tehniko uporabljajo Peruanci pri poslika-vanju kerarifike. pri nas pa bi lahko s to tehniko primerjali kra-šenje velikonočnih pisanic. kjerje to v navadi. Motivi iz Indije so prežeti s tisočletno kulturo te velike dežele, o kateri je veliki indijski pesnik Tagore dejal: »Indijo vzljubiš, ko jo vidiš prvič, da bi jo pa spoznal je eno življenje premalo«.Predvsem so upodobljena indijska božanstva hindujske in budistične vere prt katerih izstopa troglavo po-prsje boga Šive v treh pojavnih oblikah: kot Brahma-ustvarjalec. Višnu-ohranjevalec in Šiva-uni-čevalec. Boginja Druga, ena izmed Šivih žena. je upodobljena z desetimi rokami, v katerih nosi različne rekvizite. Njun dobri sin bogGanesha. upodobljen sslonjo glavo, je bog pisateljev in študentov. Nadvse zanimive so tudi po_dobe ljubezenskih prizorov iz Kadžuraja, temelja ljubezni, ki ga je leta 1050 zgradil kralj Dang. Premnogi so že proučevali in modro pisali o teh nenavadnih podobah svete ljubezni iz Ka-džuraja, najbrž pa bodo vsaj za nas Evropejce ostale večno nerazumljive. Ostale razstavljene podobe so iz Širi Lanke. Burme, Indonezije, in Kitajske. Še zlasti lepe so iz domovine batika — Jave, kjer še danes nosijo domačini rute in razna oblačila poslikana v batik tehniki. Žal pa stare tradicionalne motive vse bolj zamenjujejo sti-lizirane figure in novi motivi v katerih tudi Šiva nastopa v drugačnih prizorih. Zbirka »batik« Prireditve V torek, 13. novembra, ob 14 JO, bo v Zagreb odpeljal avtobus izpred parkirišča pred Rdečo dvorano. Udeleženci si bodo najprej ogledali razstavo KITAJSKA 8.000 let in poslušali orgelski recital dunajskega umetnika Kurta RAPFA v dvorani Vatroslav Li-sinski v Zagrebu. Cena celotnega aranžmaja je 1.000 din. Prijave sprejemajo do zasedbe avtobusa. XXX V sredo, 14. novembra, ob 19.00, bo v domu kulture Titovo Velenje, koncert SLOVENSKEGA OKTETA (na sliki),Oktet bo na- stopil s programom, s katerim se bo dan poprej predstavil v Can- karjevem domu v Ljubljani. Vstopnice že prodajajo. «Sl ......... ^ I s. f.tran*nas čas OD TU IN TAM litovo Velenje * 8. novembra 1984 TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA, n. sol. o ■aarni 11 TOZD PRODAJA vam predstavlja PROIZVAJALCE V NOVEM TEHNIČNO—TEKSTILNEM ODDELKU: SVILANIT KAMNIK brisače raznih velikosti 10 do 20 % popusta ZARJA PETROVČE izbor moikih, ženskih in otroških hlač do 40 % popusta KORA RADEČE otroške bluze in obleke do 30 % popusta RAŠICA LJUBLJANA izbor pletenin do 20 % popusta METKA CELJE posteljno perilo 30 % popusta NADA DIMIČ Zagreb izbor ženskih in moških puloverjev — ugoden nakup KORS ROGAŠKA SLATINA moška, ženska in otroška konfekcija — ugoden nakup Kupcem tekstilnega blaga nudimo potrošniški kredit po ugodnimi pogoji — na 3 mesece brezobrestno — na 6 mesecev s 6 °/o obrestno mero V KLETI ETAŽI ŽIVIL: POPRAVKA KOPRIVNICA - 30 % Jabolčni sirup 1/1 kom/din Goveji golaž 300 gr kom/din HEPOK MOSTAR - 20 % PIK-NERETVA Opuzen - ugodno 'EKARNA GORIC Ljubljana - ugodno domače testenine 500 gr zav/din 119,49 88,60 JATA Ljubljana — ugodno kokoši lahke GAVRILOVIČ PETRINJA 30 % Sunka 450 gr Pašteta 150 gr 2 LATOROG MARIBOR - ugodno i.latorog paket 2 atorog paket (iak, deodorant) Zlatorog paket (lak, šampon, toaletno milo, zobna pasta) V DNEH 8., 9. in 10. novembra 1984 1(1 - 40 % POPUSTA m oroizvajalčeve cene kg/din 99,90 186,00 kom/din 213,10 kom/din 48,52 fA V ponedeljek na velenjski tržnici Prodajalci brez kupcev Žalostna je bila podoba na velenjski tržnici v ponedeljek. Ob sadju in zelenjavi sta samevala dva prodajalca, toda kupcev, teh ni bilo. Jih je odgnal mraz ali cene? To lahko samo ugibamo. Za lažjo rešitev poglejmo cene. Najprej »številke« ob zelenjavi: za kilogram kumar^p bilo potrebno odšteti 100 dinarjev, prav toliko je veljal kilogram paprike in paradižnika, cvetačo prodajajo po 200 dinarjev, čebulo po 50 in 70 dinarjev za kilogram, solato po 120 dinarjev, zelje v glavah po 40in60dinarjev.korenje.(bolj slabo) po 80 dinarjev, kilogram česna velja 300 dinarjev , krompir, tega pa prodajajo po 50 dinarjev za kilogram. Pa še sadje: grozd je je 100 dinarjev za kilogram, izredno lepa jabolka veljajo prav toliko, lahko pa jih dobite tudi po 80 in celo 50 dinarjev za kilogram (pa niso polovico slabša od najdražjih), mandarine so prodajali po 180 dinarjev, kaki po 100 dinarjev, hruške sc veljale enako, za kilogram suhih sliv pa je bilo potrebno odšteti 200 dinarjev. mkp Kajuhov pokal Tudi nova znanstva Mladi so začeli tekmovanje za Kajuhov pokal zadnjo nedejjo v oktobru. Na tekmovanju v namiznem tenisu, ki ga je dobro pripravila osnovna organizacija ZSMS Konovo v njihovem domu družbenopolitičnih organizacij, se je zbralo okoli 150 tekmovalcev. Tekmovale so ekipe OO ZSMS z osnovnih šol ter krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in srednjih šol. V napetem in izenačenem tekmovanju so se med ekipami osnovnih šol najbolj izkazali mladi z osnovne šole Biba Roeck. Druga je bila ekipa z. osnovne šole Bratov Mravljakov 11, tretja pa prva ekipa z osnovne šole Miha Pintar-Toie-do. Med ekipami osnovnih organizacij iz krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in srednjih šol pa je bila prva krajevna skupnost Konovo, drugi je bil Dom učencev, tretji pa Samski dom. Posebno priznanje za množičnost je tokrat pripadlo osnovni šoli Veljka Vlahoviča, saj so se mladi s te šole tekmovanja udeležili kar s petimi ekipami. l'ohvalno je tudi to, da se je tekmovanja udeležilo veliko deklet. Kajuhov pokal bodo mladi nadaljevali v šahu, in sicer v soboto, 17. 11. v Samskem domu. Na občinski konferenci ZSMS pa so se že odločili, da bodo letošnje tekmovanje popestrili z nekaterimi novimi športnimi panogami, kot so deskanje, smučanje ... in tako privabili še večji krog mladih. Konec sezone za motocikliste Z dvema dirkama za republiško prvenstvo na inotodromu Grobnik pri Reki, so motocilisti zaključili letošnjo sezono. V pravem nalivu se je v kategoriji do 50 ccm na najbolje znašel Roman Zbičajnik iz Titovega Velenja, ki je z drugim in prvim mestom osvojil v skupni uvrstitvi naslov republiškega prvaka pred Stokom (Nova Gorica) in Špen-dalom (Kranj). Prvaki so postali še Pavlic (125 ccm), Erjavec (250 ccm), Janežič (M2) in Livk (do 1000 ccm seriski). Prikoličarji pa so se pomerili v tradicionalni dirki za pokal coctail bara Bay. Brez konkurence sta zmagala velenjska tekmovalca Valentin in Alojz Kreuh (VVarlburg) pred posadko Smolnikar — Lenček in Domžal. R. Zbičajnik Streljanje Uspeh velenjskih invalidov Na letošnjem strelskem tekmovanju Kadinjača, ki ga vsako leto organizira društvo za šport in rekreacijo invalidov občine Titovo Užicc, so velenjski tekmovalci dosegli lepe uvrstitve. Med 18 ekipami iz cele Jugoslavije so Velenjčani s 1075 nastreljanimi krogi Sveti TOZD Osnovnih šol: Biba Ročk, Kajuhova 8, Šoštanj; Gustav Šilih, Vodnikova 3, Titovo Velenje; Miha Pintar-Toledo, Kidričeva 21, Titovo Velenje in Karel Destovnik-Kajuh, Koroška 7, Šoštanj razpisujejo naslednja dela in naloge: 1. TOZD OSNOVNA ŠOLA BIBA ROČK: — vodje podružnične šole Bele vode, — vodje podružnične šole Ravne. 2. TOZD OSNOVNA ŠOLA GUSTAV ŠILIH: — vodje gospodarskih in splošnih zadev v TOZD. 3. TOZD OSNOVNA ŠOLA MIHA PINTAR-TOLEDO: — vodje gospodarskih in splošnih zadev v TOZD, — vodje podružnične šole Cirkovce, — vodje podružnične šole Plešivec, — vodje podružnične šole Škale. 4. TOZD OSNOVNA ŠOLA KAREL DESTOVNIK-KAJUH: — vodje gospodarskih in splošnih zadev, — vodje podružnične šole Topolšica. Za razpisana dela in naloge morajo kandidati, ki se bodo prijavili, izpolnjevati naslednje pogoje: — splošne, z Zakonom o osnovni šoli in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike določene pogoje. — pogo|e, določene v 96. členu Zakona o osnovni šoli, — da imajo najmanj 3 letadelovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu, — da imajo opravljen strokovni izpit, — da imajo aktiven in pozitiven odnos do pridobitev NOB in socialistične revolucije, — da imajo strokovne, organizacijske in delovne sposobnosti, ki jamčijo, da bodo s svojim delom prispevali k uresničevanju smotrov in ciljev v osnovni šoli. Za razpisana dela in naloge velja 4-letna mandatna doba. Kandidati naj vloge, opremljene z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljejo na naslov TOZD osnovne šole, kamor se prijavljajo, v roku 20 dni od dneva objave razpisa. Vloga mora biti poslana v zaprti kuverti in z oznako »za razpisno komisijo". O sklepih svetov šol bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po preteku časa, ki je določen za prijavo. zmagali pred domačini (1063 krogov), Ireiji pa so bili strelci Kragujevca s 1039 nastreljanimi krogi. Pri posameznikih je Henrik Bola osvojil prvo mesto. Nastreljal je 361 krogov, drugi je bil Radomir Rakonjac s 360 krogi, na tretje meslo pa se ie uvrstil še drugi velenjski tekmovalec Dragulin Safarič s 360 krogi. Peter Jovanovič pa se je z rezultatom 354 krogov med 54 tekmovalci uvrstil na šesto mesto. XXX V začetku oktobra je bilo v Titovih Užicah še eno strelsko tekmovanje. Tokrat za pokal Osvoboditve. Na tem tekmovanju so nastopili strelci iz tistih mest, ki so pobratena s Titovimi Užicami in mest, ki nosijo Titovo ime. Nastopila je tudi šestčlanska ekipa iz Titovega Velenja. Med ekipami so Velenjčani osvojili prvo mesto in si tako pridobili pokal v trajno last. Pri članih se je Henrik Bola uvrstil s 179 krogi na četrto mesto, Dra-gutin Safarič pa je bil enajsti s 172 nastreljanimi krogi. V mladinski konkurenci je zmagal Velenjčan Renato Štorman s 182 krogi pred svojim klubskim tovarišem Janezom Hiršlom, 177 krogov. Mladinki Sandra Safarič (165) in Mojca Močilnik (163) pa sta se uvrstili na 10. oziroma 11. mesto. Tekmovanje ob 30-letnici SD Mrož Oh proslavi občinskega praznika. .30 letni ..v strelsiva v Šaleški dolini, so velenjski strelci pod pokroviteljstvom / I Kil. izvedli strelsko tekmovanje za prehodni pokal Titovega Velenja. Tekmovanju so se odzvali strelci Kranja. Hotinje vasi. Maribora. Celja ter domačini. Prehodni pokal Titovega Velenja je že drugič osvojila ekipa Mrož 1. Velenje s 1454 krogi. Za ekipo so nastreljali: Drago Safarič 365. Franjo Žličko 364. lanez Hiršel 367. Denis Bola 358 krogov 2. mesto je osvojil Kranj 1449. 3. mesto pa je pripadlo drugi ekipi Mrož s 1435 krogi: Perh ič 366. Trebše 358. Štorman 361. Žličko 350. V posamezni uvrstitvi med članije 1 mesto pripadlo Kranjčanu Juretu Frelihu Pri mladincih sta prva dva mesta pripadla Velenjčanoma Janezu Miršlu 367 in Renatu Slormanu 361. V konkurenci žensk je bila 3. Denis Bola Velenje s ,358 krogi. Pri pionirjih pa je izjemen rezultat dosegel Velenjčan Simon Veternik 357 krogov, kar velja v mladinski konkurenci za osvojitev 3. mesia. Rudar-Izola 1:1 Na nedeljsko prvenstveno srečanje je prišlo le kakšnih 100 gledalcev, ki pa niso bili /adovolini / u>ro domače enajsterice. saj so se morali nogometaši Rudarja zadovoljiti le s točko. Ne moremo' igralcem tako enega kot drugega moštva očitali, da se niso borih. loda kaže. da jc ireba še več nogometnega znanja, če želijo žogo večkrat sprav iti v mrežo V prve čelrt ure igre niso sprožili niti enega strela proti nasprotnikov uri vratom Igra je poslala živahnejša šele po lepem zadetku Osterca v 26. minuti To pa je hilo tudi vse. kar so poka/ali nogometaši Ku-'darja. Začetek drugega polčasa so bili gostje nekoliko boljši, bolj so se borili in zasluženo i/enačili re/ultat. titovo velenie tozd gostinstvo TGP PAKA - TOZD Gostinstvo, Rudarska 1, Titovo Velenje HOTEL PAKA vabi svoje goste na VESELO MARTIN0VANJE v soboto, 10. novembra, s pričetkom ob 20. uri. Zabaval vas bo ansambel ODMEV. Postregli vam bomo z Martinovo gosjo, domačim vinom in sladicami. Vstopnine NI! Rezervacije sprejema recepcija hotela Paka, telefon 853-351. Vljudno vabljenil Wt i A 9150 PLIBERK, TELEFON: 99434235-2194 POZDRAVLJENI, SOSEDJE! Za vas smo zgradili novo prodajalno, ki smo jo preimenovali iz supermarketa v A 9150 PLIBERK TELEFON 99434235-2085 CN? KONSUM Preselili smo se v novi CENE VELJAJO TUDI V KONSUM LABOD (LAVAMLiND) POZOR: sedaj posebno ugodne ponudbe — samo do 14. novembra 1984 SEDAJ ZELO UGODNE CENE - SAMO DO 14. NOVEMBRA 1984 > ' ŠINCEL - toplovodni števci, sobni termostati ter vse vrste VENTILOV GRUNDFOS črpalke in vse za VODOVOD sedaj za izvoz PPR - KABEL YX 3 x 1,5 in 3 x 2,5 SPET NA ZALOGI C BO 3 kom Asch 85,- GRUNDING VELIKA IZBIRA PO UGODNIH IZVOZNIH CENAH RAMA 1/2 kg Asch 18,90 Bensdorp čokolada 300 g Asch 17,90 / / / ALV0RAD0 / VVIENER KAVO 1 kg za samo 695 din SOZDMera 8. novembra 1984 ★ Titovo Velenje ___________REKLAMNE REPORTAŽE • _1135 C3S ★ stran 9 Posebej skrbmo je izbrano blago na tekstilnem oddelku Veliko izbiro nudijo na otroškem oddelku Danes od devete ure dalje je v krajevni skupnosti Šalek—Gorica odprta nova etaža Merxove blagovnice. Na okoli 500 kvadratnih metrih prodajnih površin se z izredno pestro ponudbo predstavljata tekstilni in tehnični oddelek. Čez približno štirinajst dni pa bo odprt še bife za katerega zaenkrat še ni bila dobavljena oprema. Ta izredno pomembna pri- dobitev za krajevno skupnost Šalek—Gorica pa tudi za kupce iz drugih delov Titovega Velenja in okolice, je za kolektiv Merxa precejšnje breme, saj odpirajo ta del trgovine v času, ko kupna moč pada in je povpraševanje po takšnem blagu bistveno manjše, kot je bilo v letih, ko so novo blagovnico načrtovali. To je edina tekstilno tehnična trgovina, ki je bila v letošnjem letu odprta v Sloveniji. Uskladitev takratne zasnove objekta z današnjimi potrebami prodajnega programa ter ponudbe blaga, je narekovala novo tehnologijo razporeda blaga in zaposlenih. Kupec takoj ob vstopu opazi razpored vseh blagovnih skupin in celovitost ponudbe te sorazmerno velike in raznolike etaže. V novi blagovnici so se odločili za samoizbirno in postrežno ponudbo določenih vrst blaga, razporejenih pa je tudi več steklenih pultov in vitrin, ki omogočajo boljši pregled nad nekaterimi dra/iimi artikli. Odločitev, kak?'na naj bo nova etaža v tej Merxovi blagovnici, je narekovalo predvsem povpraševanje, saj kot so poudarili predstavniki te sestavljene organizacije, je postavljanje prodajne programske politike (pri 50 odstotni inflaciji in 50 odstotnih obrestih, ob prenizko zamrznjenih maržah in hitro rastočih stroških) za novo naložbo z najetim kapitalom, prav tako kot žagati vejo na kateri sediš, če ne stoji za tem dovolj čvrst kolektiv. Ti razlogi, omejeno število kupcev in obsežnost prodajnih površin, so zato narekovali pristop, ki nai bi oblikoval kar najbolj pestro potrošniško košarico tekstilno tehničnih artiklov. Zato je izbor padel predvsem na tisto blago, ki ga kupci kupujejo tako pogosto, da bo trgovini zagotovljeno čimprei rentabilno poslovanje. Izbor sestavlja otroško, žensko in moško perilo, srajce z modnimi dodatki, lahka ženska in moška konfekcija, volna, pletenine, posteljnina, metraža in igrače. Kupci pa bodo tu lahko kupili tudi kristal, porcelan, posodo, gospodinjske potrebščine, male gospodinjske stroje, belo tehniko, akustiko, šolske potrebščine, usnjeno galanterijo in športne potrebščine. Svoj prostor je tu dobila tudi cvetličarna Vekosa. Naprodaj bo rezano cvetje in lončnice. V tej novi etaži bo v kratkem začela obratovati tudi poslovalnica Ljubljanske banke. Že kar prve dni, in sicer 8., 9. in 10. novembra, bo stekla akcijska prodaja, na kateri se bodo predstavili posamezni proizvajalci s posebnim od 10 do 40-odstotnim popustom. Naprodaj bodo moške, ženske in otroške hlače, otroške bluze in obleke, pletenine, ženski in moški puloverji, otroška, ženska in moška konfekcija, posteljno perilo in brisače. Prav gotovo bo ta reklamna prodaja ob tej suši v naših žepih privabila številne obiskovalce. Še posebej pa bo ta prodaja v tej blagovnici privlačna tudi zato, ker bodo kupcem tekstilnega blaga nudili potrošniški kredit in sicer na tri mesece brez obresti, na šest mesecev pa s šestodstotnimi obrestmi. Ob koncu omenimo, da je izgradnja celotne blagovnice skupno z obratnimi sredstvi in zalogami stala okoli 200 milijonov dinarjev. Sredi prihodnjega leta bo v blagovnici končana tudi tretja etaža, kjer bo urejena restavracija, ki jo ta del Titovega Velenja močno pogreša. V tekstilno tehnični etaži, ki bo odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure bo zaposlenih 21 ljudi. Večina jih je bila semkaj prerazporejenih iz drugih enot, tako da je novo zaposlenih le 9 delavcev. V Merxovi blagovnici vas torej od danes dalje pričakujejo tudi v prvem nadstropju. Obiščite jih, ne bodo vas razočarali. gorenje ■■'■if- "•' •*■ ■ ' ■ - • •' ■ - JjM : ■ ■ - "f v v.' ♦ _ ■ ■'■ . Vabilo k sodelovanju v integralnem projektu Obnova Gorenja Vabimo vas K sodelovanju v velikem integralnem projektu, katerega cilj je obnova sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. Obnova Gorenja zadeva vsa strokovna področja, tu je prostor za vsakogar, ki ceni trdo delo in znanje. Pri tem projektu sodelujejo tudi slovenske svetovalne in raziskovalne ustanove. Gorenje doživlja svojo sanacijo in vsebinsko pre-osnovo skozi nadaljnji razvojni impulz. Pri tem potrebuje tudi vaše sodelovanje. V sedemnajstih delovnih organizacijah Gorenja, od katerih so tri skupnega pomena, in štirih delovnih skupnostih združuje delo preko 18 tisoč delavcev. Gorenje je danes največji proizvajalec in izvoznik bele tehnike pri nas, hkrati pa daje vse večji poudarek drugim proizvodnim programom, npr. zelenemu programu, notranji opremi in procesni opremi. Prvi uspehi sanacije Gorenja so že tu. Bistveno so povečani fizični obseg proizvodnje, produktivnost in izvoz. Danes že posluje Gorenje brez nastajanja izgube iz tekočega poslovanja. Ti usoehi so zato najboljše spodbude za našo nadaljnje delo n Kateremu vabimo tudi vas. Potrebujemo vas, če vas veseli raziskovalno-razvojno delo, potrebujemo vas, če vas veseli bolj operativno strokovno delo. Zato vabimo k sodelovanju delavce vseh stopenj izobrazbe in vseh usmeritev, primernih za gospodarstvo, zlasti pa še: elektrotehnika, strojništvo, ekonomija, računalništvo, organizacija dela, matematika, fizika, kemija, lesarstvo in pravo. Vse zaposlitve so v Titovem Velenju, oz. v krajih, kjer so naše organizacije združenega dela. Pričakujemo vaš doois, v katerem navedite delovne izkušnje, želeno področje dela, izobrazbo ipd. Odpisali vam bomo in se z vami dogovorili za osebni razgovor. Lahko pasetudi takoj oglasite osebno in nas pokličete po telefonu .na številko (063) 853-321, 855-606 ali 853-507, int, št. 523. Dopis naslovite na: GORENJE SOZD Delovna skupnost Splošni posli Sektor kadrovskih zadev 63320 TITOVO VELENJE Gorenje je danes še vedno pojem kvalitete in prodornosti na jugoslovanskem in tujem trgu. Zdaj je v fazi intenzivne obnove in preosnove. To je veliko in zahtevno delo, zato vas kot strokovnjaka nujno potrebujemo. Poleg trdega dela in možnosti strokovnega razvoja vam lahko ponudimo tudi primerno visoke osebne dohodke. Na voljo je tudi nekaj kadrovskih stanovanj. Premislite o tem izzivu, se odločite in pridite! RAZPIS — OBJAVE ' _Titovo Velenje ★ 8. novembra 19» GORENJE ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA, p. o., Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela oz. naloge: 1. VODJA SEKTORJA GOSPODARJENJA 2. SAMOSTOJNI RAZVOJNI KONSTRUKTOR 3. KONSTRUKTOR Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — dipl. ekonomist ali ekonomist — najmanj 3 leta delovnih izkušenj za kandidate z visoko izobrazbo oz. najmanj 5 let delovnih izkušenj za kandidate z višjo izobrazbo na področju financ — pasivno znanje enega tujega jezika pod 2. — dipl. inž. ali inž. elektro ali strojne smeri — najmanj 2 leti delovnih izkušenj za kandidate z visoko izobrazbo oz. najmanj 4 leta delovnih izkušenj za kandidate z višjo izobrazbo na področju projektiranja proizvodov ali z delom pridobljena delovna zmožnost pod 3. — dipl. inž. ali inž. elektro ali strojne smeri — končano pripravništvo oz. 2 leti delovnih izkušenj na področju projektiranja proizvodov Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8. dneh po objavi razpisa na naslov: GORENJE SOZD, DSSP, Sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Gorenie Uommerce, p. o., Titovo Velenje Komisi|a za delovna razmeria oglaša prosta dela oz. naloge: 1. DIREKTOR IZVOZA 2. POMOČNIK DIREKTORJA IZVOZA 3. POMOČNIK DIREKTORJA NABAVE 4. VODJA KOMERCIALE MALOPRODAJE 5. VODJA RAZVOJA LOGISTIKE 6. VODJA TRŽNE PRIPRAVE 7. VODJA ODDELKA CEN IN PRODAJNIH POGOJEV 8. SAMOSTOJNI REFERENT IZVOZA (2 delavca) za ^ncoski in italijanski jezik 10. SAMOSTOJNI ORGANIZATOR IN INFORMATIK Poleg splošnih, zzakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednie pogoje: pod 1. — Visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske ali tehnične smeri — 4 oz. 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih oz. vodilnih delih in naloaah v zunanji trgovini — ZT registracija — aktivno znanje 1 tu|ega |ezika in pasivno znanje 1 tujega jezika pod 2. — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske ali tehnične smeri — 4 oz. 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih oz. vodilnih delih in naloaah v zunanji trgovini — ZT registracija — aktivno znanje 1 tujega jezika in pasivno znanje 1 tujega jezika pod 3. — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske ali tehnične smeri — 4 oz. 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih oz. vodilnih delih in naloaah v komerciali pod 4. — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske ali tehnične smeri — 4 oz. 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih oz. vodilnih delih in naloaah v komerciali pod 5. — višja strokovna izobrazba ekonomske ali tehnične smeri ali organizacijske smeri — 3 leta delovnih izkušenj na področju skladiščenja in transporta pod 6. — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske ali tehnične smeri — 4 oz. 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih v komerciali — ZT registracija — aktivno znanje 1 tujega jezika in pasivno znanje 1 tujega jezika pod 7. — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske ali tehnične smeri — 4 oz. 5 let delovnih izkušenj v komerciali pod 8. — višja ali srednja izobrazba ekonomske smer — najmanj 2 leti oz. 5 let delovnih izkušenj — ZT registracija pod 9. — profesor ali predmetni učitelj francoskega in italijanskega jezika — najmani 3 leta oz. 4 leta delovnih izkušenj pod 10. — visoka izobrazba ekonomske smeri — najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Za navedena dela oz. naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati na| pošl|ejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: GORENJE SOZD, DSSP, Sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12. Kandidate bomo o izidu obvestili v roku 30 dni po končanem zbiranju prijav. GORENJE NOTRANJA OPREMA, n. sol. o., Titovo Velenje Komisije za delovna razmerja DSSS v sestavi Gorenje — Notranja oprema, n. sol. o., Titovo Velenje TOZD Gradbeni elementi, n. sol. o., Gorenje TOZD Pohištvo, n. sol. o., Titovo Velenje oglašajo prosta dela oz. naloge: vDSSS 1. SAMOSTOJNI MATERIALNO-BLAGOVNI KNJIGOVODJA 2. ANALITIK PROIZVODNJE v TOZD Gradbeni elementi 3. VZDRŽEVALEC II (2 delavca) 4. ŽGALEC KERAMIKE (5 delavcev) v TOZD Pohištvo 5. MIZAR (3 delavce) 6. STROJNI MIZAR I (2 delavca) 7. ŽAGAR II (5 delavcev) 8. VZDRŽEVALEC (2 delavca) Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pxxi 1. — ekonomist ali ekonomski tehnik — najmanj 2 oz. 4 leta ustreznih delovnih izkušenj pod 2 — strojni tehnik, elektrotehnik ali ekonomski tehnik — naimanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj pod 3. — KV zidar ali KV ključavničar pod 4 — NK delavec — zaželeno je, da so kandidati moškega spola, ker je pretežno fizično delo pod 5. — KV mizar pod 6. — KV strojni mizar pod 7. — NK delavec pod 8. — KV elektrikar Za navedena dela oz. naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati na| pošljejo pisne pri|ave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8. dneh po objavi razpisa na naslov: GORENJE SOZD^ DSSP, Sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. GORENJE GOSPODINJSKI APARATI, n. sol. o., Titovo Velenje Komisije za delovna razmerja DSSS, n. sol. o., Titovo Velenje TOZD Štedilniki, n. sol. o., Titovo Velenje TOZD Zamrzovalna in hladilna tehnika, n. sol. o., Titovo Velenje TOZD Pralno-pomivalna tehnika, n. sol. o., Titovo Velenje TOZD Galvana, n. sol. o., Titovo Velenje TOZD Mali gospodinjski aparati, n. sol. o., Titovo Velenie razpisujejo prosta dela oz. naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: v DSSS 1. VODJA SEKTORJA KEMIJSKE TEHNOLOGIJE in oglašajo prosta dela oz. naloge: v DSSS 2. VODJA ODDELKA PRODAJE v komercialnem sektorju 3. DELA IN NALOGE NA PODROČJU TEHNOLOGIJE IN KONSTRUKCIJE (5 delavcev) v TOZD Štedilniki 4. MOJSTER 5. VZDRŽEVALEC (3 delavci) v TOZD Zamrzovalna in hladilna tehnika 6. MOJSTER l UpSaumaI"!^ ZA NAVIJANJE CEVI (3 delavci) l' ~ STROJNIK (16 delavcev) 9. VZDRZEVALEC (5 delavcev) v TOZD Pralno-pomivalna tehnika 10. VZDRŽEVALEC (2 delavca) v TOZD Galvana 11. MOJSTER v žičnem oddelku 12. MOJSTER v oddelku galvane 13. VZDRŽEVALEC za področje strojnega vzdrževanja (5 delavcev) 14. VZDRZEVALEC za področje elektro vzdrževanja v TOZD Mali gospodinjski aparati 15. VODJA OSKRBE PROIZVODNJE v oddelku priprave proizvodnje 16. VODJA TEHNOLOGIJE v oddelku tehnične priprave 17. TEHNOLOG VZDRŽEVANJA v oddelku tehnične priprave 18. ORODJAR v oddelku tehnične priprave 19. OBRATOVODJA v oddelku montaže 20. MOJSTER v oddelku montaže 21. REFERENT SPLOŠNIH POSLOV v delovni enoti splošnih poslov TOZD K Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1 — dipl. inž. kemijske tehnologije — več let delovne prakse pod 2. — dipl. ekonomist — več iet delovne prakse pod 3. — dipl. inž. strojništva ali inž. strojništva pod 4. — strojni tehnik — zaželeno je, da ftnajo kandidati odslužen vojaški rok pod 5. — KV delavec kovinarske ali elektro stroke pod 6 — strojni tehnik — zaželeno je, da imajo kandidati odslužen vojaški rok pod 7. — strojni ali elektrotehnik pod 8. — KV delavec kovinarske stroke — zaželeno je, da imajo kandidati odslužen vojaški rok pod 9. — KV delavec kovinarske ali elektro stroke pod 10. — KV delavec kovinarske ali elektro stroke pod 11, — strojni tehnik — opravljen izpit o pripravništvu — zaželeno je, da imajo kandidati odslužen vojaški rok pod 12. — kemijski tehnik — opravljen izpit o pripravništvu — zaželeno je, da imajo kandidati odslužen vojaški rok — delo je troizmensko pod 13. — KV strojni ključavničar — zaželeno je, da imajo kandidati odslužen vojaški rok pod 14. — KV elektrikar — zaželeno je, da imajo kandiddati odslužen vojaški rok pod 15. — komercialni ali ekonomski tehnik pod 16. — strojni inženir pod 17. — elektrotehnik šibkega toka pod 18. — KV obdelovalec kovin pod 19. — inž. elektrotehnike ali inž. strojništva pod 20. — elektrotehnik ali strojni tehnik pod 21. — ekonomski tehnik ali končana gimnazija Za opravljanje razpisanih del in nalog bo izbrani kandidat imenovan za dobo 4 let. Za navedena dela oz. naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo pisne prijave zdokazili o izpolnjevanju pogojev v 8. dneh po objavi razpisa na naslov: GORENJE SOZD, DSSP, Sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ, p. o., Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela oz. naloge: 1. na področju standardizacije 2. na področju razvoja sistema In metod osvajanja proizvodov 3. na področju tehnologija montaža in logistika 4. na področju preskušanja električnih gospodinjskih aparatov Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — dipl. inž. ali inž. strojništva — 4 leta delovnih izkušenj v proizvodnji, tehnologiji, konstrukciji ali kontroli — pasivno znanje dveh tujih jezikov pod 2. — dipl. inž. strojništva — 2 leti delovnih izkušenj — pasivno znanje tujega jezika pod 3. — dipl. inž. ali inž. strojništva — 2 leti oziroma 4 leta delovnih izkušenj na področju projektiranja tehnologij — pasivno znanje dveh tujih jezikov pod 4. — inž. ali tehnik elektro stroke — 2 leti delovnih izkušenj — pasivno znanje dveh oz. enega tujega jezika Za vsa navedena dela oz. naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih Gorenje Raziskave in razvoj. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ, Tajništvo, 63320 Titovo Velenje. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. GORENJE INTERNA BANKA, n. sol. o., Titovo Velenje Delovna skupnost Komisija za delovna razmerja prosta dela oz. naloge: 1. VODJA ODDELKA DOLGOROČNIH KREDITOV 2. SAMOSTOJNI REFERENT ZDRUŽEVANJA FINANČNIH SREDSTEV 3. SAMOSTOJNI REFERENT TEKOČEGA FINANCIRANJA ČLANIC Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske smeri — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah pod 2. — visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske smeri — 2 oz. 4 leta delovnih izkušenj na področju dolgoročnih kreditov pod 3. — višješolska izobrazba ekonomske smeri — 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah — ali z delom pridobljena delovna zmožnost Za navedena dela oz. naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8. dneh po objavi razpira na naslov: GORENJE SOZD, DSSP, Sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. GORENJE SOZD, 0. o., Titovo Velenje Delovna skupnost Splošni posli Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela oz. naloge: 1. VODJA SEKTORJA KADROVSKIH ZADEV 2. VODJA SEKTORJA ZA STANDARDIZACIJO IN SlFRACIJO 3. SAMOSTOJNI FINANČNI KNJIGOVODJA, BILANCIST 4. PRIPRAVNIK SREDNJE SOLE Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — dipl. organizator dela, dipl. politolog, dipl. psiholog, dipl. pravnik, dipl. sociolog ali podobna družboslovna usmeritev — najmanj 3 leta delovnih izkušenj na kadrovskem področju pod 2. — dipl. inž. ali inž. tehnične ali organizacijske smeri — najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju standardizacije, številčnih sistemov, konstrukcije, tehnologije in AOP — aktivno znanje enega tujega jezika pod 3. — ekonomski tehnik — najmanj 4 leta delovnih izkušenj na področju računovodstva in knjigovodstva pod 4. — ekonomski tehnik Za navedena dela oz. naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8. dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE SOZD, DSSP, Sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v roku 30 dni po končanem zbiranju prijav GORENJE SOZD, 0 o., TITOVO VELENJE DELOVNA SKUPNOST INFORMATIKA IN ORGANIZACIJA KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA oglaša prosta dela oz. naloge: 1. RAZVIJALEC ORGANIZACIJSKIH STRUKTUR 2. INFORMATIK POSLOVNEGA PODROČJA (2 delavca) 3. RAZVIJALEC SISTEMA PROGRAMSKE OPREME 4. SISTEMSKI PROGRAMER (3 delavci) 5. PROGRAMER (S delavcev) 6. SKRBNIK BAZE PODATKOV 7. VODJA SISTEMSKE OPERATIVE 8. SKRBNIK PLANA PROJEKTA Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — dipl. ekonomist ali dipl. inž. organizacije dela — aktivno znanje enega tujega jezika — zaželeno je interdisciplinarno znanje s področja informatike, obdelave podatkov pod 2. — dipl. inž. organizacije dela, dipl. ekonomist ali inž. organizacije dela, ekonomist ali sorodni poklici — pasivno znanje enega tujega jezika — zaželene so delovne izkušnje na področju računalništva in organizacije dela pod 3 — dipl. inž. računalništva ali dipl. inž. organizacije dela ali sorodni poklici — aktivno znanje angleškega jezika — zaželene so delovne izkušnje s področja sistemske analize, posebnih možnosti software in strojne opreme pod 4. — čtlpl.inž. matematike ali podoben tehnični poklic — aktivno znanje angleškega jezika — zaželeno je poznavanje programskih jezikov, perf omans sistemov, razvojnih trendov pod 5. — inž. matematike, inž. računalništva ali ekonomist; lahko jetudi tehnik — pasivno znanje angleškega jezika — zaželeno je poznavanje enega programskega jezika, perfomans sistema pod 6. — dipl. inž. matematike, dipl. ekonomist ali dipl. inž. računalništva — aktivno znanje angleškega jezika — zaželeno je poznavanje programskih jezikov, softvvara za podpiranje baze podatkov, podatkovnih strukturvpovezavizaplikacijami in perf omans sistema pod 7. — dtpl. inž. računalništva ali organizacije dela ali sorodni poklici; lahko je tudi inženir — aktivntrmanje angleškega jezika — opravljeni tečaji iz spoznavanja možnosti računalništva — opravljen tečaj iz osnov S0ftw4ra pod 8. — dipl. ekonomist ali dipl. inž. organizacije dela — aktivno znanje tujega jezika — zaželene so delovne izkušnje s področja računalništva, poznavanja metod in tehnik projektnega dela Za navedena dfela oz naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8. dneh po objavi razpisa na naslov: GORENJE SOZD, DSSP, Sektor kadrovskih ladev. 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v roku 30 dni po končanem zbiranju prijav. 8. novembra 1984 * Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC * stran 11 KOLEDAR ČETRTEK, 8. novembra — bogdan PETEK, 9. novembra — TEODOR SOBOTA, 10. novembra — LEON NEDELJA, 11. novembra — MARTIN PONEDELJEK, 12. novembra — EMIL TOREK, 13. novembra — STANISLAV SREDA, 14. novembra — LOVRENC M AL! OGLAS! PRODAM Opel Kadett, letnik 1970. Telefon 857-297 v popoldanskem času UGODNO PRODAM Fiat 125 P, letnik 1980 in peč za centralno ogrevanje 35 KW, Sigma Žalec. Telefon: 858-657 v popoldanskem času PRODAM dobro ohranjeno Zastavo 750, letnik 1978, cena 10,5 SM. Informacije na telefon: 853-267, dopoldne UGODNO PRODAM 2.000 1. kurilnega olja s cisterno in gorilec, lahko tudi posamezno. Telefon 881-071 PRODAM Kiiperbuch peč na trdo gorivo. Cena 15.000 din. Telefon 881-227 UPOKOJENKA, vdova 63 let, sama s svojo hišo in nekaj zemlje IŠČE upokojenca 65—73 let. Šifra: ,,Ti k meni, jaz k tebi" (Celjanka) PRODAM hišo v Titovem Velenju izdelano do tretje faze, vključno z notranjim stavbnim pohištvom in električni betonski mešalec. Tel.: 857-638, od 19. do 20. ure PRODAM za 8 SM ali zamenjam za hlodovino ali gradbeni material Škodo 110 LS, registrirano do marca 1985. Ogled možen vsak dan na naslovu: Slavko Britovšek, Ljubija — Gneč 85, Mozirje PRODAM drvarnico 5 x 7 m, krito z opeko. Informacije na telefon: 881-124 PRODAM dobro ohranjen Polo-nez 1500, letnik 79, prevoženih 44 tisoč kilometrov. Nikolič, Kersnikova 1/40, Titov/o Velenje UGODNO PRODAM računalnik ZX — 81. nov. informacije na tel.: 858-924 PRODAM dva prašiča za zakol, domače krmljena in 10 m trdih drv. Franc Hriberšek, Topolšica 45 PRODAM zimske gume za spačka s ,,felgami", nov avtoradio in Grunding (Yaht gov 400). Informacije na telefon: 854-251, dopoldan. UGODNO PRODAM nov HI-FI nemški avtoradio — kasetofon z ekvilajzerjem 50 W in avtomatsko električno anteno. Informacije na telefon: 858-021, popoldan. BARVNI TV GRUND1G ekran 43 prodam. Informacije po telefonu 855-056 po 15. uri. IZGUBIL se je nemški ovčar — Eras. Poštenega najditelja prosim, da sporoči na naslov: Jože Meh. Koroška 7a. Titovo Velenje ali telefon: 856-824. DEŽURSTVA DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: ČETRTEK, 8. novembra, dnevni dr. Koren, nočni dr. Prenc PETEK, 9. novembra, dnevni dr. Hrastnik, nočni dr. Zupančič SOBOTA, 10. novembra, glavni dr. Grgič, opiranji dr. Sreš-Zerdin NEDELJA, 11. novembra, glavni dr. Grgič, notranji dr. Sreš-Zerdin PONEDELJEK, 12. novembra, dnevni dr. Marolt, nočni dr. Markovič DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ: ČETRTEK, 8. novembra, dr. Stupar Od 9. novembra do 11. novembra dr. Menih Od 12. novembra do 13. novembra, dr. Lazar Od 14. novembra do 15. novembra dr. Pirtovšek DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: Od 10. novembra do 11. novembra, dr. Teodor Gorogranc, Cesta 10/29, Titovo Ve:lenje DEŽURNI VETERINAR VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ: Od 9. novembira do 16. novembra, Ivo Zagožžen, dipl. veter., Vrnjačke banje 77, Titovo Velenje, tel.: 857-732 KllflO • KII/10 • KI REDNI KINO VELENJE Četrtek, 8. 11. ob 18. in 20. uri MEC RUMENEGA _TIC.RA — Hone-konški kune fu. v gl. vi.: Daviu Chiang Petek, 9. 11. ob 10., 18. in 20. uri ter Sobota, 10. 11. ob 18. in 20. uri in Nedelja, 11. 11. ob 18. in 20. uri NORO POSLANSTVO — amcri-ško-honekonški. avanturistični V gl. vi.: Samuel Hui Ponedeljek, 12. 11. ob 10., 18. in _?n uri r a ISKA OAZA LJUBEZNI — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Vili Ejmz Torek, 13 11. ob 18 in 20. uri MOST NA REKI KWAI — angleški v.ojni (dobitnik sedmih Oskarjev). V gl. vlogi: William Holden Sreda. 14. 11. ob 10.. 18. in 20. uri in Četrtek, 15. 11. ob 18. in 20. uri BELI PES — ameriški triler. V gl. vi.: Kristy McNichol Petek, 16. 1!. ob 10. uri ŠEST ŠVEDINJ V INTERNATU — nemška erotska komedija (mladini pod 16 let prepovedan!) KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek. 8. 11. ob 20. uri RAJSKA OAZA LJUBEZNI — ameri- ški, avanturistični. V gl. vi.: Vili Eimz PonedHipk. 12. 11. oh 20. uri MOST NA REKI KWAI — angleški vojni (dobitnik sedmih Oskarjev) V gl. vi.: William Holden Četrtek, 15. 11. ob 20. uri POLICAJ IZ BRONXA -' ameriški, kriminalka. V gl. vi.: Paul New-man KINO ŠOŠTANJ Sobota, 10. 11. ob 19.30 MEC RUMENEGA TIGRA — hongkonški, kung fu. V gl. vi.: David Chiang Nedelja, II. 11. ob 17.30 in 19.30 RAJSKA OAZA LJUBEZNI — afneriški, avanturistični. V gl. vi.: Vili Ejmz Ponedeljek, 12. 11. ob 17.30 in 19.30 NORO POSLANSTVO — ameriško-kongkonški. V gl. vi.: Samuel Hui Sreda, 14. 11. ob 19.30 MOST NA REKI KWAI — angleški vojni (dobitnik sedmih nskarjev> KINO DOLIČ Petek, 9. 11. ob 19. uri NEW-YORŠKE NOCl — ameriški. V gl. vi.: Karrine Alphen KINO BRASLOVČE Nedelja, 9. 11. ob 18. uri MEČ RUMENEGA TIGRA — hongkonški, kung fu Sreda, 14. 11. ob 19. uri POLICAJ IZ BRONXA — ameriški, kriminalka ČISTILNE USLUGE ZA VAS DOM IN DELOVNE PROSTORE GLOBINSKO IZPIRANJE — tapisonov, itisonov, preprog in sedežnih garnitur. ODSTRANJEVANJE STARIH PREMAZOV IN LAKIRANJE — linolejev, vinilita, vinaz ploščic in ostalih PVC oblog. GENERALNO ČIŠČENJE IN IMPREGNACIJA - marmorja, granita in drugih trdnih oblog. BRUŠENJE IN LAKIRANJE PARKETA IN OSTALIH LESNIH OBLOG. Informacije na sledečih naslovih: vsak ponedeljek od 7. do 9. in od 13. do 15. ure. Lojze Hernaus Veljka Vlahoviča 7 63320 Titovo Velenje Telefon 063/856-882 Jože Čeplak Šaleška 2a 63 320 Titovo Velenje Telefon 063/855-664 Video K 16 Sobota. 10. november ob 19.00 v Kadilnici Kullurneea doma VOJNO SIANJE NA RADIU ŠTUDENT. Prijatelje VI DE A K16 vabimo na izjemen dogodek: video poročilo o dogodkih pred in po vojaškem udaru na Radiu študent Prisotni bodo ludi trije posebej zaslužni avtorji (Iztok Saksida. Ervin Hladnik in Miha Kovač) zaradi dodatne osvetlitve okoliščin, ki so prebivalcem Radia študent prinesle nesluten razvoj na vseh področjih javnega in intimnega življenja, predvsem pa skokovit napredek v nravnem življenju. Prva predstavitev izven Ljubljane. Projekcijo omogoča VIDEO PRODUKCIJA CANKARJEVEGA DOMA in »GORENJE«. V zgornji avli KD bo samo ta večer odprla razstava plastik MIRA PRODNI K A. študenta AL U (doslej razstavljal v Črni na Koroškem. Salonu ARS v Kavnah na Koroškem. Mestni galeriji v Ljubljani in Galeriji Študentski grad Beograd). Video 16 Konedeliek. 12. novembra ob 19.30 uri v Termah Topolšica Torek. 13. november ob 19.00 v Kadilnici KD: KAMELEON. Politična satira. Režija: KrzysztofZANUSSI. Igrajo: Piotr Garlicski. Zbignievv Za-pasievvicz, Christina Paul. Color. VABLJENI!! IEKG ELEKTROKOVINARSKA OPREMA TITOVO VELENJE DSSS DO EKO Delavski svet DSSS DO EKO Titovo Velenje razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODENJE SEKTORJA SPLOŠNE ORGANIZACIJE IN A0P Kandidat za vodja sektorja splošne organizacije in AOP mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima visoko izobrazbo elektrotehnične, ekonomske ali organizacijske smeri oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti — da ima 3 leta delovnih izkušeni na odgovornih delovnih mestih — da uveljavlja in izvaja načela samoupravljanja Vodja sektorja se imenuje za dobo 4. let. Rok prijave je 8 dni od dneva objave razpisa. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovijo na ELEKTRO-KOVINARSKO OPREMO, Kadrovska služba, Celjska cesta 9 c, Titovo Velenje z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO DSSS«. Kandidati bodo odgovor o izbiri prejeli v 30 dneh od dneva poteka razpisa. HPH VELENJE Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. pravnika 2. komercialista 3. skladiščnika 4. strugarja Pogoji: pod 1. — visoka ali višja šola pravne smeri, 2. oz. 3 delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece pod 2. - visoka ali višja šola gradbene ali ekonomske smeri, 3 oz. 5 let delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece pod 3. — srednja šola ekonomske smeri ali poklicna šola trgovske smeri, 2 leti delovnih izkušenj, vozniški izpit B kat., poskusno delo 2 meseca pod 4. - poklicna šola za strugarja, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh na naslov HPH VELENJE Zarova 19, 63320 TITOVO VELENJE, Komisija za delovna razmerja. O sklepu komisije bodo obveščeni v roku 30 dni po objavi. leta tes t erm o elektrarn šoštanj DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ TOZD VZDRŽEVANJE Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ČISTILKA UPRAVNIH PROSTOROV pod naslednjimi pogoji: 1. Končana osnovna šola Delo poteka samo v popoldanski izmeni. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Ivo Lole Ribarja 18 63325 Šoštanj v 15 dneh od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po sklepu Komisije za delovna razmerja. \ ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. ata. starega ata in pradedka Martina Miklavžina Celjska 42, Titovo Velenje sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Titovo Velenje, govornikoma in duhovniku za opravljen pogrebni obred. Vsem. ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat hvala Žalujoči: žena Jožefa, sin Martin in hčerka Angela z družinama