Amerikanski Slovenec
	Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
ŠTEVILKA 88.	JOLIET, ILLINOIS, 21. NOVEMBRA 1913.	LETNIK; XXII.
POGAJANJA.
Mehikanski diktator pojasnil svojo politiko v poslanici na novi kongres.
Z NAPOLEONOM SE PRIMERJA.
General Carranza se pripravlja na boj. Kaj ukrenejo Zdr. Države?
Mexico City, 19. nov. — V svoji poslanici na kongres, ki se snide danes popoludne k svoji prvi seji,-se bo začasni predsednik nanašal na Napoleona v opravičbo za svoje ravnanje in prav posebno v opravičbo za razpust starega kongresa. Obenem pričakuje, da mu novi narodni zastop izrazi svoje popolno zaupanje.
Poslanica, ki jo je sestavil Huerta, ne vsebuje niti najmanjšega namiga na zunanje odnošaje. Pisanje je bilo prečitano danes v ministrski seji in na kratko razpravljano. Ministri smatrajo za modro, da se poslanica ne bavi z vsemi državnimi zadevami. V resnici se omejuje na kratek opis dogodkov, ki so povzročili razpust starega kongresa. Samo na koncu se Huerta dotika položaja z besedami, da je treno-tek slovesen in morda odločilen za bodočnost dežele.
Ameriški opravilnik je dobil danes nova navodila glede svojega zadržanja, in v novih navodilih je namignje-no, da se zavezna vlada bavi z važnimi načrti.
General Carranza, voditelj konstitu-cionalistov, je proti večeru z vsem svojim štabom zapustil Nogales, svoj dosedanji glavni stan, da stopi baje na čelo svojih čet. To pomeni dejanski prelom pogajanj, ki so se vršila med William Bayard Halom, kot zastopnikom predsednika, in ministrom vnanjih stvari začasne vlade konstitucio-nalistov.
Vera Cruz, 19. nov. — Američani zapuščajo glavno mesto.
Bridgetown, Barbados, 19. nov. — Britansko križarsko brodovje v indijskem vodovju je snoči dobilo povelje, takoj odpluti v Vera Cruz.
Težka obtožba.
Philadelphia, Pa., 18. nov. — Snoči so štrajkarji priredili velik shod, na katerem so njihovi odvetniki obdolžili gotove izdelovatelje oblačil, da so svoje stavkolomce skrivaj oborožili in jih napotili k izgredom.
Ko se je pričela stavka krojačev dne 14. julija, se je moralo zapreti 175 delavnic, in 5400 delavcev in delavk je prišlo ob kruh.
105 potnikov rešenih.
Hamilton, Bermuda, 16. nov. — S svojim nakladom bombaževine v plamenih, je bil danes španski parnik “Balmes” privlečen v luko St. George po ladjah vlačivkah "Gladisfen” in "Powerful”. Spremljal ga je Cunard-parnik “Pannonia”, kateri je na širokem, precej valovitem morju vzel na krov 105 potnikov “Balmesa”. Ob 10. uri dopoldne je “Pannonia” odrinila proti New Yorkù.
Parnik “Balmes” se je nahajal na poti iz Cadiza, Špansko, v Galveston in Havano, ko je že v sredo zvečer nastal ogenj v ladijskem trupu. Brezžičnim potom je bila prva obveščena “Pannonia”, ki se je nahajala 180 milj severno od kraja nesreče. Obrnila se je takoj in je odplula s polnim parom proti jugu ter zagledala ogroženi španski parnik v četrtek zvečer. Naslednje jutro so bili potniki "Balmesa” sprejeti na krov “Pannonije”, nakar sta oba parnika odplula proti Bermudi.
256 mrtvih vsled viharja.
Port Huron, Mich., 14. nov. — Po zadnjih poročilih znaša število tistih, ki so storili smrt vsled zadnjega hudega viharja po jezerih, 256. Lastninsko škodo cenijo nad $5,000,000.
Stoinpetindevetdeset oseb je prišlo ob svoje življenje na Huronskem jezeru, če so približni podatki pravilni, petinosemdeset življenj je bilo izgubljenih na Superior ali Gorenjem jezeru, sedem na Michiganskem jezeru in šest v Erijskem jezeru.
O eni dodatni nesreči se je izvedelo danes. Parnik “Major” je razbilo blizu Whitefish Pointa v Gorenjem jezeru, a moštvo se je rešilo snoči.
Razbiti so bili nadalje sledeči parniki: “John A. McGean”, “Charles S. Price”, “James S. Carruthers”, “Regina”, “Wexford”, “Argus”, “Hydrus”, "Scott”, “Leafield”, “William Nottingham”, “Henry B. Smith”, “Plymouth" in svetilna ladja “No. 82”.
To je bil najhujši vihar v zadnjih 21 letih.
Najlepša koruzna letina.
Washington, D. C., 10. nov. — Letošnja koruzna letina obeta postati najdragocenejša, ki je bila kdaj zaznamovati v Združenih Državah ali v katerikoli drugi deželi, dasi je iz pravkar objavljenega cenilnega poročila poljedelskega ministrstva razvidno, da bo najmanjša izza leta 1903. in za več nego pol bilijona bušljev manjša, nego rekordna koruzna letina zadnjega leta. Na temelju dne 1. novembra proračunjene povprečne cene 70.7c za bušel je poljedelsko ministrstvo precenilo vrednost letine na $1,741,353,-019, dočim je znašala vrednost rekordne koruzne letine leta 1912. samo $1,-
520,454,000.
V PREMOGOVNIKU.
Vsled eksplozije v nekem rovu v Alabami do štirideset rudarjev usmrčenih.
IZKLJUČITEV VSEH AZIJATOV.
In izkušnjo o izobrazbi evropskih priseljencev zahteva A. F. L.
Acton, Ala., 18. nov. — Vsled eksplozije v rovu št. 2 družbe “Alabama Fuel and Iron Co.” tukaj danes ob 3. uri 45 minut popoludne je bilo zasutih do 40 rudarjev. Do 9. ure nocoj se je posrečilo, spraviti na površje sedem trupel, dočim so bili trije ponesrečenci rešeni živi. Izmed žrtev so nekateri belokožci, večinoma oženjeni Grki, in drugi črnci.
Navadno obdnevno število zaposlencev v rovu, v katerem se je pripetila nesreča, znaša 70. Okolnosti, da je bil včeraj plačilni dan in je danes nekaj rudarjev praznovalo, je pripisati, da ni eksplozija zahtevala še več žrtev.
Rudniški uradniki so prihiteli semkaj iz Birminghama, 24 milj daleč, bržko so izvedeli o eksploziji. Pripeljali so s seboj državnega rudniškega nadzornika C. H. Nesbitta in poln avtomobil zdravnikov.
Rov št. 2, ki leži v okraju Shelby, ob postranski progi Louisville & Nash-ville-železnice, je bil opremljen z najnovejšimi varnostnimi naredbami, IJ-pati je, da se še nekateri ponesrečenci rešijo.
Drugi teden konvencije.
Seattle, Wash., 17. nov. — “American-Federation of Labor” je otvorila danes drugi teden svojega letnega zborovanja. Vsi znaki kažejo na to, da se na sporedu stoječe zadeve rešijo do konca tedna.	'
Živahno so se udeleževale razprav unijske delegatinje, tako zlasti gdčna. Margareta Daly iz New Yorka, zastopnica Garment Workers-unije, in ga. Raymond Robins iz Chicage, predsednica zveze Women’s Trade Union League.
Socialisti so imeli snoči velik shod, na katerem so z mnogoternimi govori kazali na to, da se vse unijsko gibanje izjalovi, če se ne sprejme politična točka v spored.
Izkušnjo o izobrazbi zahtevajo.
Seattle, Wash., 18. nov. — Delegati k letni konvenciji zveze “American Federation of Labor” so se izrekli danes za izključitev vseh priseljencev iz
ODSTRANJEVANJE ZADNJE OVIRE V PANAMSKEM PREKOPU; “FRAM” PRVA LADJA, KI PREVOZI KANAL.
Vodovji Atlantskega in Pacifiškega oceana sta se dejansko spojili, ko je bil narejen vodovod skoz oviro v Culebrski zaseki, kakor je videti na tej sliki. Tako sta se oceana združila. Prva ladja, ki prevozi kanal od o-ceana do oceana, bode “Fram”, krepki brod slavnega izsledovatelja Amundsena. Na sliki je “Fram” videti zasidran v Cristobalu, v kanalskem pasu, kjer čaka, da se odstrani zadnja ovira.
Azije in za izkušnjo o izobrazbi priseljencev kavkaškega plemena.
V	resoluciji o izobrazbeni izkušnji je rečeno:
Priporočamo izkušnjo o izobrazbi, ki zahteva od priseljencev, da znajo jezik dežele, iz katere prihajajo, citati in pisati.”
Nadalje je bil sprejet sklep, pozvati kongres, da imenuje odsek v svrho, da nepristransko dožene vzroke rudarskega štrajka v bakrenem okrožju michiganskem, z namenom, da se najdejo pota in sredstva, ki preprečijo ponovitev štrajka.
V	resoluciji se kaže potem na to, da so bakrenorudniške družbe večino svojih zemljišč pred 60 leti pod svojim “landgrantom” baje prisleparile. Resolucija je bila sestavljena po načrtu predsednika Gompersa.
• Seattle, Wash., ,18. nov. — Samo pet delegatov delavske zveze ameriške je glasovalo danes proti sklepoma, katera zahtevata izključitev vseh Azijcev in izobrazbeno izkušnjo Kavkazcev.
Izvrševalnemu odboru federacije je naročeno, pretehtati nevarnost ustanovitve poselitvenega departmenta in imenovanje časniškega agenta ali po-ročevavca, ki bi dopisoval evropskim delavskim in drugim časnikom v svrho, da se javnosti naznani obstoječi položaj delavcev vseh narodnosti v raznih obrtih te dežele.
Izvrševalnemu odboru je naročeno, da se potrudi ustaviti priseljevanje s tem, da se v evropske dežele, v katere je to potrebno in katerih ne dosežejo drugačni opomini, pošljejo zastopniki, ki naj delujejo proti onim, kateri pospešujejo in podpirajo izseljevanje v Združene Države.
Delavska politična stranka.
Seattle, Wash., 19. nov. — Čas še ni dozorel za ustanovitev delavske stranke, a da morajo obrtni unijci skrbeti za večjo politično delavnost, se je zatrjevalo danes glede položaja zveze “American Federation of Labor”, ki je sprejela s 193 proti 15 glasom načelno izjavo, priporočano po odseku za resolucije, in ki se glasi deloma takole:
“Mislimo, da čas še ni napočil, ko se ima s primernim ozirom na gospodarsko banje ustanoviti posebna delavska politična stranka.
"Zaupanje pa gojimo, ko naša sedanja politična delavnost primerno dozori, da bo nova politična stranka logični posledek ■— stranka, v kateri bodo združene reformne in človekoljubne sile, katere bodo zastopale in ščitile človeške pravice ter v zakonodaj-stvih delovale na to, da pridobe proizvajalci bogastva svoj polni delež vrednosti istega; zato bodo združene delavske sile delovale proti stranki, katera ščiti takozvane posestne pravice in stavi dolar nad človečnost.
“Zazdaj priporočamo nadaljevanje in razvoj delavskega nestrankarskega političnega položaja.”
Konec štrajka.
Houston,, Texas, 17. nov. — Poroča se danes semkaj, da je Southern Pacific-štrajk poravnan, vsaj začasno, in sicer po prizadevah zaveznega obla-stva. Naznanja se, da se štrajkajoči strojevodniki in kurjači, kakor tudi sprevodniki takoj spet povrnejo v svoje službe.
V mnogih krajih so poštne stvari tako nagro'mađene, da bo stalo mnogo truda, da se odpošljejo v primernem času. In kakor s pošto, tako je tudi s tovorom.
Nevarni rudniki.
Charleston, W. Va., 18. nov,—-Vsled poročila, katero je nedavno predložil državni rudniški nadzornik E. Henry in iz katerega je razvidno, da je povprečno v West Virginiji vsak delavnik po en rudar usmrčen, je guverner Hatfield odredil, da se imajo rudniki razdeliti v troje razpredelke: nenevarne, nevarne in zelo nevarne. Rudniški posestniki v državi se imajo prisiliti, da rudnikom, ki so znani kot nevarni, obračajo več časa in pažnje nego do-sedaj.
Še nekaj nesreč vsled vihre.
Port Huron, Mich., 17. nov. — Parnik “Wyoming” in spremljajoča ga barka 'sta se prejkone pogreznila zadnjo nedeljo na Huronskem jezeru v besnečem viharju. “Wyoming” je plul tu mimo dne 7. novembra s polnim parom in odtedaj se pogreša. Tu mislijo, da se je nahajal nedaleč od Sa-ginawa, Mich., ko se je pogreznil. Moštvo je štelo 23 glav.
Prevrnjeni parnik “Charles Price”, 600 čevljev dolg, se je pogreznil, po brezžični brzojavki, davi ob 4. uri.
Tatinski rdečekožci.
Washington, D. C., 17. nov. — Za-vezni maršal za New Mexico je naprosil danes odposlatve dveh škadronov konjištva, da užene v kozji rog 8 Na-voindijancev, ki so se zagradili v težko pristopnem gorovju Shiprock.
Rdečekožci so se maščevali na ble-doličnikih s konjsko krajo in so odnesli pete, predno se jim je moglo odvzeti plen.
KRALJ FERDINAND MISLI ODSTOPITI.
Na Bolgarskem so mu postala tla prevroča po nesrečni drugi vojni balkanski.
MLADI BORIS PRILJUBLJEN.
Sedemnajst čeških dragoncev kaznovanih, ker se uprli poveljniku.
Coburg, Nemčija, 19. nov. — Bolgarski kralj Ferdinand je dospel semkaj, v svoj rojstni kraj, in se je nastanil v vojvodski palači. Poset je strogo zaseben, kakor se naznanja. Kralj se je podal kmalu po svojem prihodu h grobu svojih staršev, dne 26. julija 1881 umslega princa Avgusta in dne 16. februarja 1907 umrle princesinje Klementine, katerih najmlajši sin je Ferdinand.
Berlin, 17. nov. — Bolgarski kralj Ferdinand je dospel danes semkaj pod tujim imenom in nadaljeval svojo vožnjo po kratkem bivanju v Koburg, kjer se nastani v gradu za dalje časa. Izrazil is e je baje, da je postala kriza na Bolgarskem tako preteča, da resno namerava, odstopiti prestol svojemu sinu Borisu.
Avstrijski državniki se trudijo na vso moč, da preprečijo izvedbo njegove namere. Boje se, da bo prestolonaslednik Boris kmalu igrača v rokah Rusiji prijazne stranke.
Nemčija se kaže nasproti kralju Ferdinandu hladno. Cesar Viljem in nemška vlada razodeva svoje prijateljstvo do Grške. Pravijo, da bo kralj Ferdinand v slučaju, da naznani svoj poset v Berlinu, brez prikrivanja .obveščen o tem, da se njegovega poseta ne želi.
Ferdinand je najmlajši sinov pokojnega princa Avgusta Saksonsko-Ko-burg-Gothaškega in je bil izvoljen za bolgarskega kneza leta 1887. Za kralja se je proglasil leta 1908., in velevlasti so ga tudi prlpoznale.
Bolgarsko poslaništvo zanika, da se hoče Ferdinand odpovedati prestolu, a temu zanikanju nihče ne verjame.
Dragonci so se uprli.
Dunaj, 16. nov. — Resen upor, ki se je primeril med zadnjim kritičnim časom v osmem (češkem) dragonskem polku, se je pravkar obravhaval pred vojaškimi sodniki v Pardubicah na Češkem. Skupaj je bilo toženih sedemnajst dragoncev, da so povodom mobilizacije minulo spomlad med pre-vožnjo v Jaroslav z nekim poročnikom (lajtnantom) grdo ravnali.
Dva toženca sta bila obsojena na smrt z ustrelitvijo, dočim je bilo ostalih petnajst obsojenih v težko ječo.
Cesar pa je na smrt obsojena dragonca pomilostil in ju obsodil v osemletno težko ječo.
Ruski prvi minister v Berlinu.
Berlin, 17. nov. — Ruski prvi in finančni minister Vladimir Kokovcov je dospel danes semkaj in se je posvetoval dalje časa s kancelarjem dr. pl. Bethmann-Hollwegom.
Posvetoval se je baje predvsem o železniški gradnji in kulturnem razvoju Turčije, in o tozadevnem finančnem vprašanju. Dvomiti ni o tem, da sta razpravljala tudi evropski politični položaj. Ruskega državnika je spremljal Leonid Teodorovič Davidov, njegov asistent v finančnem ministrstvu.
Kokovcov bo v sredo gost cesarja Viljema pri luncheonu in je za jutri povabljen na obed h kancelarju. Odpotuje v četrtek.
Štrajk v vzhodni Indiji.
Durban, Natal, 18. nov. — Ogromni štrajk vzhodnoindijskih rudarjev se je danes razširil in raztegnil do južne brežine. Rudarjenje 'sedaj popolnoma počiva, kajti 150,000 delavcev je na štrajku.
Izgredi se doslej niso pripetili. A bati se jih je resno.
Poljedelska razstava v Chicagi.
Chicago, 111., 20. nov. — Z razstav-ki iz vsakega predstavljenega poljedelskega dela Združenih Držav in Kanade, je bila danes otvorjena v tukajšnjem Coliseumu peta poljedelska razstava Združenih Držav. Iskra električnega toka, ki ga je razvil predsednik Wilson s pritiskom na ključ v Wash-ingtonu, je uradno naznanila otvoritev razstave.
Snoči so dekoraterji dokončali svoje olepševalno delo na razstavkih. Ojib-way-Indijanci, ki bodo predstavljali “Hiawatho”, nastopijo z rdečekožci z Blackfeet Sioux-reservacije na zapadu. Razstavke sadja in žita in zelenjave iz vseh delov dežele so krasne.
Razstava je večja nego prejšnja leta. Great Northern Railway je potrošila $5,000 za olepšavo svojega oddelka. Države Alabama, Ohio, Oregon in druge so zastopane po čudovi-tolepih razstavkih. Med drugim je videti 7,000 funtov težak hleb sira.
Drobtinice.
O francoskem kralju Henriku IV. (1589—1610) se pripovedujejo prav mične anekdote. Na pr.: Henrik IV. in kmet. Henrik IV. gre na lov. Odstrani se od spremstva; pod nekim drevesom ob cesti zagleda kmeta, sedel je tam. “Kaj delaš tukaj?”—“Čakam, da bo kralj mimo prišel.” — “Če hočeš iti z menoj, te bom nekam peljal, kjer si ga boš prav dobro lahko ogledal.” — Kmet gre s Henrikom in ga vpraša: “Kako bom pa vedel, da je kralj?” — “Poglej samo naokoli in kdor bo ostal pokrit, tisti je kralj.” — Prideta do spremstva, ki kralja spoštljivo pozdravi. “No, kdo je kralj?” vpraša Henrik. —- “Pri moji veri, eden od naju, ali Vi ali pa jaz, kajti samo midva sva še pokrita,” se odreže kmetič.
*
Imeniten odgovor. Henrik IV. se je jako rad šalil. Tudi najbolj resnih ljudi ni pustil pri miru. Bassompierre je bil francoski poslanik na španskem dvoru; prišel je za par dni v Pariz. V veliki družbi mu reče Henrik: “Povejte nam, kako ste prišli v Madrid?” —“Jahal sem na prav lepem osličku.” — “Izvrstno, velik osel na majhnem oslu!” — Bassompierre pravi čisto mirno: “Gospod, zastopal sem Vaše Veličanstvo.”
Nekoč pelje Henrika kmet čez Loiro. Brado je imel črno, lase pa že sive. “Kako je to?” vpraša Henrik. — “Čisto navadno, lasje so dvajset let starejši kakor brada.”
*
Zadostuje. Henrik IV. pride v mesto Beaune. Povsod so mu streljali na čast, samo tukaj ne. Župan ga pride sprejet in začne govor: “Veličanstvo, ne zamerite, da nismo streljali, vzrokov je več. Prvič, mi sploh nimamo nobenega topa...” — “Je že dosti,” ga prekine kralj, “ta vzrok zadostuje.”
*
Še par drugih zgodovinskih anekdot. Telegrafični slog. Talleyrand, francoski kardinal in diplomat (1754—1838.) ni rad dosti pisal. Če je že moral odgovoriti na kako pismo, je opravil zelo na kratko. Neka imenitna gospa mu je naznanila, da ji je umrl mož. Talleyrand je pisal pismo sledeče vsebine: “Spoštovana gospa! — Obžalujem! — Vaš vdani Talleyrand.” — Kmalu nato se je gospa drugič omožila. Naznanila je to kardinalu in dobila od njega to-le pismo: “Spoštovana gospa! rand.’
Bravo! — Vaš udani Talley-
Izpolnjeno povelje. Napoleon je u-kazal, da ne smejo kupovati nobene reči od Angležev, torej tudi kave ne. Zaprl je Angležem celi kontinent. Ko pa pride v neko vas k domačemu župniku, ga zasači pri požiganju kave. “Kako to, Vi rabite blago, ki je prepovedano?” — “Saj vidite, da ga le požigam.”
*
Lafontainovo jabolko. Slavni francoski basnopisec La Fontaine (1621 do 1695) je vsako jutro užil pečeno jabolko. Nekoč položi jabolko na mizo, da se shladi, in gre v biblioteko po knjigo. Ta čas vstopi v sobo njegov prijatelj, vzame, jabolko in ga sne. La Fontaine pride iz knjižnice, jabolka ni več; takoj ugane, zakaj ne. S strašanskim krikom zavpije: “Moj Bog, kdo je snedel jabolko, ki je bilo na mizi?” — “Jaz ne,” reče prijatelj. — “Tem bolje, dragi moj.” — “Zakaj?” — “Zato, ker sem dejal noter arzenik za podgane.” — Zdaj je pa prijatelj začel kričati. “O moj Bog, arzenik, zastrupljen sem, o moj Bog!” — “Le potolaži se, dragi moj,” se smeje La Fontaine, “saj ni tako hudo; hotel sem le vedeti, kdo je pojedel moje jabolko.”
Pri sv. očetu.
Rim, 17. nov. — Papež Pij je sprejel danes v svojih zasebnih sobanah 250 mornarjev in častnikov tu mudečega se brodovja Združenih Držav. Med njimi je bilo 30 Filipincev. Govornik delegacije je bil kaplan Evan Scott od bojne ladje “Kansas”.	<:
Jolietske novice.
—	Društvo Sv. Petra in Pavla J. S. K. J. v Jolietu je na zadnji seji v nedeljo dne 16. nov. tudi sklenilo protest proti nekaterim postavam, ki so bile sprejete na zadnji konvenciji; tako je društvo zoper centralizacijo bolniške podpore, noče se dati 'siliti prispevati za Zavetišče, protestira tudi proti temu, da bi le društva s 100 člani smela poslati delegata na konvencijo.
—	G. Josip Stukel, 209 Indiana st., vabi vse jolietske in vnanje Slovence, ki si nameravajo ogledati poljedelsko razstavo v chicaškem Coliseumu, da se osebno ali pismeno zglase pri njem do prihodnje srede, da se priredi skupni slovenski izlet na razstavo prihodnji petek, dne 28. nov. dopoludne. Montanski oddelek v razstavi bo posebno zanimiv.
—	G. John Ilenich, salunar iz Ottawa, 111., se je mudil v našem mestu na obisku. Pravi, da je tam deteti dela vsepovsod in da rojaki tja prihajajo od drugod, kjer dela manjka.
Amerikanski Slovenec
Uitanovlje« 1. 1891.
Prvi, največji in edini alovenski-katoliški list ▼ Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899.
▼ lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik..........Anton Nemanich
ï"»jnik.............William Grahek
Blagajnik...............John Grahek
Urednik...........Rev. John Kranjec
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
uredi svoje posestvo pri Zagorju na Notranjskem. Srečno pot in zdrav povratek!
Naročnina:
Za Združene države na leto..$2.00
Za Združene države za pol let..$1.00
Za Evropo na leto...........$3.00
Za Evropo za pol leta.......$1.50
Za Evropo za četrt leta.....$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.	'
Dopis* in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se n* oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
C«nik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899.
Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
09040«(H04<HO*(H040V(H094
Iz slovenskih naselbin.

Joliet, 111., 24. nov. — Zahvalni dan bomo praznovali v četrtek, dne 27. t. m. O pomenu tega praznika glej predsednikov proglas na 1. strani te št. V naši fari sv. Jožefa bode na ta praznik obenem zadnji večer našega “faira" ali veselice v korist naši novi župnijski šoli. Za nas. bo torej ta praznik letos dvojnega pomena. Zadnji večer “faira” — kdo se ga ne bi udeležil, če le količkaj utegne! Ta večer v Sternovi dvorani bo najlepši zaključek Zahvalnega dne. In krasni avtomobil, ki ga je podaril g. John D. Strutzel v korist naši šoli, bo na ta večer izžreban! Kdo ga bo dobil? Vsakdo lahko, ki ima vstopnico ali tiket za naš “fair”. Ali imaš tiket? Če še ne, kupi si ga vsaj v četrtek. Stane samo 50c in morebiti ti donese srečo— in avtomobili! Opolnoči bode potem določitev zmage v kontestu za nagrado $100 med gospodoma Louis Wise in Josip Zalar. In potem bo našega "faira” konec. Na svidenje torej v četrtek zvečer na “fairu”!
Ostale stvari bodo izžrebane v naši stari cerkvi drugo ali tretjo nedeljo, kar se šele določi in potem naznani.
Zadnjo soboto je bil našega “faira” tretji večer ali večer društva sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. J. Udeležba je bila prav velika, zlasti od strani naše vrle mladeži, ki se je prav imenitno in v najlepšem redu zabavala v plesni dvorani.
— Umrla je gospa Marija Panian, rojena Habinc, v 17. letu svoje starosti; omožila se je bila pred dvema letoma. Užaloščenemu soprogu zapušča par mesecev staro dete. Pokojnica je izgubila svojo mater vsled ■smrti pred par leti in svojega očeta pred nekaj meseci, in zdaj je šla za ¡njima v prezgodnji starosti. Pogreb se je vršil v soboto, s sv. mašo zadušnico v naši cerkvi, na slovensko pokopališče sv. Jožefa. Soprogu naše sožalje, a rajnica naj počiva v miru!
— Iz So. Chicage, 111., se nam poroča, da se poroči tamkaj g. Ralph Francis Kompare, prvi slovenski odvetnik v Ameriki, z Mrs. Helen Daisy Meagher. Ženin je sin g. Josipa Kompare, bivšega porotnega odbornika K. S. K. J. in sedanjega gostilničarja v So. Chicagi. Poroka se bo vršila v sredoj dne 26. t. m., ob 8. uri dopolu-dne. V četrtek, na Zahvalni dan, bosta novoporočenca v tukajšnjem Hobbs hotelu sprejemala svoje jolietske prijatelje. Bilo srečno na mnoga leta!
— G. Ogrin iz Waukegana, 111., nam naznanja žalostno novico, da mu je žena umrla na porodu dne 21. t. m., zapustivša mu 5 nedoraslih otrok. Naše iskreno sožalje!
— Slovenski dan v chicaški razstavi. G. Josip Stukel, 209 Indiana st., vabi še enkrat vse rojake, ki se nameravajo prihodnji petek, dne 28. t. m., udeležiti skupnega izleta Slovencev na prekrasno poljedelsko razstavo v Co-liseumu v Chicagi, da se osebno ali pismeno zglase pri njem radi vseh podrobnosti. Odhod v petek zjutraj. Sestanek na razstavišču ob 10. uri dopo-ludne. (Včeraj je bil v razstavi “nemški dan” in udeležba od strani chica-ških in drugih Nemcev ogromna, kakor poročajo listi.)
— “Krmar Milanovič” se bo imenovala silno zanimiva povest, ki jo pričnemo objavljati v Am. Sl. po zaključku “Salomonovih rudnikov”, in to menda že v prihodnji številki.
-— Koze (smallpox). Kakor smo že poročali, so se zadnji tedčn pričele nevarno razširjati po Jolietu koze ali osepnice, ki jih Anglež imenuje smallpox. Niso sicer osepnice hude vrste, vendar so nalezljive in dovolj nadležne, da se jih je treba čuvati. Kakor drugi zdravniki in vsak razumen človek, priporoča tudi naš dr. M. J. Ivec cepljenje koz. Piše namreč: “Cepljenje ali stavljenje osepnic se prakticira v vseh omikanih deželah v preprečenje istih. Mnoge dežele imajo zakonite odredbe za prisilno splošno cepljenje koz, kakor Kentucky, Filipinsko otočje in Porto Rico. Koze so prav redka bolezen na Cubi, Nemškem, Francoskem in Angleškem. V Kentucky določa zakon, da se morajo staviti koze vsem otrokom v dvanajstih letih po rojstvu; vsi mladoletniki in odrast-li so tudi cepljeni; vse osebe se morajo iznova cepiti vsakih pet let. Na Filipinskem otočju zahteva zakon, da se ima vsak otrok v starosti čez tri mesece predstaviti za cepljenje. Na Hawaiiskih otokih mora biti cepljen vsak otrok v šestih mesecih po rojstvu. V Marylandu morajo otroci biti
cepljeni v dvanajstih mesecih po rojstvu. V New Mexico je dolžnost šolskih uradnikov gledati na to. da so vsi otroci šolske starosti cepljeni v enem letu. Ugotovljeno dejstvo je, da je cepljenje preprečilo mnocre izbruhe in epidemije oseonic ter rešilo na tisoče življenj. 'To javno zdravstveno gibanje ie veliko družabno gibanje. Prav cepljene osebe so varne pred napadom osepnic. Koze (smallpox) so ena naj-nalezljivejših bolezni, ali cepljenje deluje kakor protistrup v krvi osebe, da se je ne more prijeti ta bolezen. Starši naj dajo svoje otroke cepiti tri mesece oo rojstvu in vsakih pet naslednjih tet. da bodo varni pred kozami: poprei naj se ne poskusi cepiti, ker utegne škoditi. Samo dober zdravnik naj stavi koze. Skrbite za cepljenje takoj, kaiti sedaj je nad 50 slučajev osepnic v Jolietu.” Tako.
— Kakor čujemo, nameravajo jo-lietski zdravniki zvišati pristojbino za cepljenje od 50c na $1 in baš sedaj, ko so ljudje v sili zavoljo epidemije. To bi bilo brezvestno izkoriščanje siromakov v nesreči, in zato upamo, da je govorica prazna.
— Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bizič Lujiza, Franic Dane, Horvat George, Jankovič Ivan, Jurjevič Pavao, Miletič Mijo, Pleše Johana, Simalijo Janko, Žagar Frank.
— Poročena sta bila danes dopolu-dne v naši slovenski cerkvi g. Rudolf Mantel in gdčna. Katty Stukel, najstarejša hčerka g. in ge. Math. Stukel, na voglu Jackson st. in Broadway. Poročil je dvojico domači g. župnik, Rev. John Kranjec. Bilo srečno!
— Gospodični Ana Čepelak in Marija Merlak iz Chicage sta posetili svoje prijateljice v Jolietu in si ogledali zadnji četrtek popoludne tiskarno Am. Sl. Gdčna. Merlak se je pred kratkim povrnila iz stare domovine, kjer je obiskala svojce v Vrhniki in lepe domače kraje.
Vidiš, ti moj prijatelj, ko te vidim, da greš k sveti maši, meni kapljajo solze iz oči od jeze, to ni sloga socialistična.” Ja no, to ste pa zares socialisti, ki ne pustite vsakemu svojega prepričanja. Ali sem jaz bil proti tvojemu prepričanju o socializmu, če si izblek-nil še tako neumno? Pravi tič je Anton Mahne; to človeče pisari kot bi bil malo prismojen v svojih veleumnih možganih, se šopiri in šopiri kot razdražena kokoš okoli svojih piščet, ki ne tekajo kakor jim veleva. To ste velike duševne reve. Ali kaj porečete, gospod socialist, ker vas dobro poznam, čeravno se niste hoteli podpisati konec dopisa. Vi socialisti, če vam je pa zelo hudo pri srcu zaradi mojega dopisovanja pri A. S., vam pa svetujem na mrzlo skalo sesti in sem prepričan, da vam mine, če ste še tako hudi. Sicer pa zdravi!
Ževestekdosem.
Chisholm, Minn., 16. nov. — Danes se spet oglašam. Sicer pa ni moj namen, da bi se postavljal in silil na dan z rečmi, katerih ne razumem. Le nekaj malega bi rad omenil; ker sem malenkost, naj nihče ne pričakuje velikih melodij. Seveda ne more vsak takih zanimivosti izdajati, kakor jih eden zavednih, namreč g. Mahne. Njega je res Bog obdaril z velikanskimi talenti, da včasih sam ne ve, od katere strani bi zajemal modrost. In res, vsak se mora čuditi nad učenostjo, ki nekako vzvišeno odseva iz spisov g. Mahneta. Čez vse jo je pa pogodil v zadnji št. V., kjer pravi: ne ognem se zato, ker poročevalec v A. S. J. G. ni dokazal laži ne meni in ne V., potrjena je še le od mene. No, g. Mahne, ali ni .zdaj dokazana laž? Ti sam kričiš, da si lagal, kaj je treba večjih potrdil! Imenitno, g. Mahne, ko praviš, da ni nič zanimivega, kar sem poročal. Da v V. lažete, res ni nič novega, ker je laž v Vestniku že domača, nekako v najem ste jo vzeli, da vas ščiti. Veš, g. Mahne, kar se ti zdeha o kompanijskih špijonih, zapri usta, ne zevaj kakor jazbec v bledo luno, da ti ne zleti kakšna modrost iz tvojih ust. G. Mahne, iz tvojih dopisov zija neka čudna praznota. Da, g. Mahne, tvoja deklamiranja ali vpitje malih paglačkov so jako slična, samo malo je razlike, in ta je, da tudi 6- ali 81etni kričač včasih kako zadene, ti je pa res ne moreš. Vedno deklamiraš, pa še le danes si prav povedal, namreč, da lažeš in da laž v vaših listih ni nič posebnega, je stari gost. Zato se nikar ne huduj, če sem pisal resnico, kajti če bi hotel navesti vso vašo neumnost v V., bi moral en list izhajati ekstra, ker v malih člankih vam ne morem vsega pojasniti. Da, g. Mahne, od nekdaj že siliš svoje deklamacije v svet, pa čezdalje bolj so nerazumljive, vedno bolj in bolj zabredeš. Ti bi moral citati vsak dan “A. S.”, da bi se tvoji zakajeni možgani razjasnili in da bi se kaj naučil, kajti “Prolet.” in “V.” te le še bolj neumnega delata kot si dozdaj bil.
John Grsich.
bližnji prihodnjosti. Prihodnjo nedeljo je oznanilo pevsko društvo “Lira” koncert v Knausovi dvorani. Ker je “Lira” znano društvo z izbranimi močmi, je pričakovati dober izid koncerta. O izidu bodem poročal prihodnji teden. Šolska dvorana je bila prebarvana in v delu je sedaj oder. Pravo umetniško delo izvršujeta na tem domača slovenska umetnika, Bajec in Grmek. Več mi o tem ni treba za sedaj govoriti, ker tako delo delavca samo hvali. V tem oziru sta delavca dobro Pohvaljena, ker kai boljega in umetnejšega slovenski oder v Clevelandu nima.
Cerkev sv. Vida bode dobila novo streho, vsaj tako je določila posebna kolekta zadnjo nedeljo, ki se je v hvalo vsem darovalcem dobro obnesla.
Dekliško društvo je zopet pridobilo precejšno število “kandidatinj” in šteje sedaj več kot šestdeset društvenic. Društvu in društvenicam so se nekatere “napredne” (?) dekleta posmehovale, toda zapomnijo naj si, da se smeje tisti najsladkejše in najdalje, ki se smeje zadnji.
Iz delavskih krogov se poroča, da tu in tam poslovanje tovarn po nekoliko zaostaja. Napram temu pa še vsak teden prihajajo nove moči iz starega kraja. Če bode šlo tako naprej, bodemo kmalu volili v Clevelandu slovenskega župana.
Tudi semkaj zanese včasih tuja sapa kak “N. Vest.” in priznati se mora, če bode Duluth izpuščal take kosove modrosti, učenosti in prebrisane logike, bode zamestno skalovje Dulutha kmalu do zadnjega kota posedeno z internacionalnimi “ukolovci”, ki bodo pri-hruli od vseh krajev sveta pit učenost iz “Vestnikovega” studenca. Toda kaj to, tudi za “špas” mora biti nekaj. Ves “Vestnik” najbrže urejuje “Mike Ce-gare”.
Naročnik iz “Šestega mesta”.
— G. John Česnik, v Jolietu stanujoči oženjeni starejši brat g. Ignacija Česnik iz Willarda, Wis., se je podal dne 20. t. m. v staro domovino, da
Chisholm, Minn., 17. nov. — Cenjeno uredništvo Amer. Slovenca! Navesti ti hočem olikanost “kranjskih socialistov” iz Chisholma, ker so se re-gimentno postavili neki gospod socialist v “Proletarcu” v št. 320 z dne 28. oktobra in me obsipali s psovkami, ker se večkrat oglasim v A. S. Tu te vprašam, kaj sem ti žalega storil in prekrivil? Povej, ne hodi za skrivalnico! Na Calumetu, Michigan, je hud boj proti trinogu kapitalistu, ki izkorišča revne in uboge delavce. A ti si socialist in nočeš nič darovati za uboge delavce, ki se bojujejo proti izkoriščanju po kapitalizmu. Vidiš, mi pa se ne štejemo k socializmu in vendar smo darovali vsak po svoji moči. Tudi jaz sem dal $1.00 in še bom dal, če bode treba. Sicer se ne hvalim, ker sem daroval, ali hočem pokazati, da ste vi vedno zadnji. Saj pregovor pravi: kdor hitro da, dvakrat da. Vi socialisti imate pa le polna usta besed in nič druzega. Tu vedno pišete o žabji volni, da nas kar smeh sili. No, pa vam ni zamere, ker ste kranjski socialisti, izobraženi vedno tedaj, ko je poln kozarec pive, in tedaj vam vedno roji po glavi: mi smo socialisti, zavedni narodnjaki. Ti socialist, jaz te pa vprašam, zakaj si rekel meni: “Za vse si fajn fant in rad te imam, ker si dober fant, in vendar nisi dober fant, ker hodiš vsako nedeljo k maši in spovedi.
Cleveland, O. — Od nobene strani se ne čuje nič iz Clevelanda, kot da nas je v resnici zamedlo. Toda še smo na dnevnem redu, dasiravno bur-ja, ki je pred tednom hrula čez nas, ni bila majhna in nedolžna. Žalostno je brati dnevnike, ki od dne do dne prinašajo nova tužna pojasnila o zgubljenih na vodah Velikih jezer. Vedno še dobivajo nove žrtve, katere bljuje nemirno jezero, kakor da mu delajo premnogoštevilna trupla, katera je pogoltnilo, težavo in jih mora izbruhati. Res huda je bila noč devetega nov. na suhem, a še veliko strašnejša je morala biti na vodi, kajti še nikdar v gotovi prejšnji zgodovini ni požrla voda teh jezer toliko ubogih mornarjev v eni noči, kakor jih je to noč. Število je blizu tristo, in še se dobijo od časa do časa nevštete žrtve. Tudi na suhem je napravila burja dosti škode. Led in sneg, katerega je padlo za kakih 12 palcev, sta se obesila po žicah in po drogih, kateri so se pogosto polomili in potrgali. Električne žice so pomorile več ljudi in živine, ki so prišli v dotiko z njimi, v več krajih je nastal ogenj, ljudje so morali prenočiti od doma, ker so bile ustavljene vse poulične kare. Vse je bilo navskriž in narobe. Vzelo je par dni, predno so bile ceste za silo odprte. Ljudje so bili že pri kraju z živežem, a glejte, prišla je pomoč. Že tretji dan prodrl je "beer wagon” skozi debel sneg, da zmanjša pomanjkanje vsaj ene vsakdanje potrebe.
Zakaj je pravzaprav nastala burja, se ne ve, toda sluti se, da so to strašno razsajanje elementov povzročili oni saloonarji, ki so par dni popred izgubili license, ali pravico točiti opojno pijačo. Če pa jo ti niso, potem pa morebiti pade slutnja na neizvoljene kandidate pri nedavnih mestnih volitvah. Vseeno, slovenski Cleveland je izgubil enega slovenskega kandidata in pa približno 50 slovenskih saloonov. Kandidat, Dr. F. Jauh (Kern) je zgubil najbrže zato, ker se slovenski Cleveland ne mara še reprezentirati po socialistu; 50 saloonov pa je šlo rakom žvižgat, po splošnem mnenju, ne čisto po pravem potu. Med njimi je namreč več poštenih prostorov, katere so vzdrževali dobri in pošteni možje. Nekaj pa jih je tudi med njimi, po katerih se bodo jokali le črni iz spodnjih vročih krogov, če se niso tudi njemu že gnusili.
Kar pa se tiče druzih krogov slovenskega Clevelanda, je vse v starem te-' ku na poti napredka. Par iger se je ' že priredilo, več pa jih pričakujemo v
Pittsburgh, Pa., 19. nov. — Slavno uredništvo: —• Čitajqč razne dopise iz več slovenskih naselbin v predalih vašega cenjenega lista A. S., je tudi mene privedlo, da primem za pero in naznanim rojakom širom nove domovine, da tudi Pittsburžanje niso zadnji, ampak, če ostanejo še zanaprej tako trdni, bode naša slovenska naselbina prišteta k onim, katere so v prvi vrsti. To pa lahko dosežemo, če bodemo složni.
Kar se delavskih razmer tiče, se ne moremo nič pohvaliti, ker vidimo vsak dan več brezposlenih, čakajočih dela, pred tovarnami. Pred pol letom nazaj so pa lastniki tovarn kupovali delavce pri raznih agentih. Kakor se sliši, bode začetkom novega leta več dela.
Zadnje čase so se naši rojaki začeli zanimati za trgovine. Imamo tri slovenske gostilne, več grocerijskih, mesarskih in drugih trgovin. Ravnotako imajo naši sosedje Hrvati raznovrstne trgovine in se s Slovenci prav po domače razumejo. S tem nam je pomagano, da se iztrgamo iz krempljev judovskih.
Imamo tudi veliko število društev in vsa lepo napredujejo. Za povzdigo svoje blagajne prirejajo razne zabave, kakor veselice, izlete in piknike.
Naj mi bode tudi dovoljeno naznaniti, da so tukajšnja slovenska društva sklenila, prirediti veselico na Zahvalni dan 27. novembra v korist slovenske cerkve. Prva seja vseh društvenih uradnikov je bila 25. maja in njih sklep je dobil tak uspeh, da ga je vse članstvo odobrilo. Na tej seji se ie tudi izvolil pripravljalni odbor. Za predsednika je bil izvoljen starosta tukajšnje naselbine, g. John Mravintz; za podpredsednika g. Jos. Miroslavich; za tajnika g. Jos. Bahorich; za blagajnika g. Geo. Fortun. Zbornica uradnikov je izgledala kot konvencija delegatov in na njih obrazih je bilo opazovati zadovoljstvo v smislu, da delajo za dobro stvar in s tem so pokazali, kaj more sloga doseči.
Povabljene so bile tudi uradnice sl. ženskega društva Marije Sedem Žalosti. Namesto udeležbe so sporočile, da prevzamejo delo v kuhinji, kot vsako leto. Kako skrbne delavke za korist naše cerkve so te Evine hčere, so pokazale s tem, ker so dobile od raznih trgovcev vsa jedila zastonj, kar pa je v taki draginji več ko dovolj. Pa naj se še kateri jezi na "sufragetke” 1 Vsa čast gre takim članicam.
Ne smem pozabiti na naše gg. gostilničarje in druge trgovce. Tudi oni so veliko darovali in nam s tem pripomogli do boljšega uspeha. Naša dolžnost je pa njih podpirati.
Zraven raznovrstnih zabav na tej veselici se bode izžrebala tudi zlata ženska ura, katero je v ta namen podaril naši cerkvi g. Matija Pogorelec, slovenski trgovec z zlatnino. Igrala bode Slovenska godba in bo vsakemu plesalcu(ki) ustreženo po lastni volji. Za dobro postrežbo 'se naš vrli pripravljalni odbor ves čas pripravlja in zagotavlja vsacega udeleženca, da bode dobro postrežen. Upam, da vsak, kateri slovensko govori, obišče to veselico in se prepriča, da je storil dobro.
Pozdrav vsem rojakom. Vam pa v okolici Pittsburgh-a kličem: Na veselo svidenje!	Geo. Weselich.
Slučaj Thaw.
Concord, N. H., 14. nov. — Odvetniki Harry K. Thawa in pravni zastopniki države newyorške so bili danes obveščeni, da pride v zaveznem sodišču tekoče habeas corpus-posto-panje pred sodnika Edgar Aldricha v razpravo dne 26. novembra.
N. W. Phone 809.
MIHAEL K0CHEVAR
SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet, 111.
Michael Conway
106 Leughran Bldg.
Cass and Chicago Sts. JOLIET
Cyclone in Tornado Insurance
LONGFLOS & LIBERŠER 1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
Slovenska
BRIVNICA IN KOPALIŠČE
Delo hitro in solidno. Priporočava se cenj. rojakom.
Posojuje denar, zavaruje proti požaru SURETY BONDS
Chicago tul. £00 (Five hundred.)
Antonija Rifel
izkušena babica.
N. W. Phone 1042.
512 N. Broadway	Joliet, Ufe.
Buchanan-Daley Co.
Desplaines and Allen Sts
JOLIET, ILLINOIS
Les za Stavbe in Premog
Največja zaloga v mestu
PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENO
TELEFONI 579 Square Deal Vsakemu
Vsaka slovenska družina
bi morala imeti v svoji hiši
KATEKIZEM
ki gaje spisal
-h IRev. F. S. ŠuLsteršio
Stane samo 25c
Pošljemo ga poštnine prosto. Naročite ga danes.
Knjigarna Amerikanskega Slovenca
JOLIET, ILL.
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovlje.. L 1893.
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St., Joliet, 111.
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih v mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepia ▼ Jolietu in ■»*-tvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu.
Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicaga tal. 2575 in N. W. 344.
Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenc'
Frank Bruder
Prva in največja
Slov. Grrocerija in Mesnica
Cenj. slov. občinstvu v La Salle in okolici priporočam svojo I zalogo najboljših grocerij ter vedno svežega mesa. Cene zmerne
514 Third St.
Phone 492-R
Fred Sehring Brewing Co.
Waukegan, 111., 18. nov. — Cenjeno uredništvo Amer. Slovenca! Tukaj sta si obljubila zakonsko zvestobo zadnji teden Matija Rode in Marija Suhadolnik. Ženin je doma iz Stare Vrhnike, po domače Rodetov Matic, v stari domovini dobroznani živinski trgovec in posestnik “pod čelom” na Stari Vrhniki. Bila srečna!
Math. Ogrin,

PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts. Both Telephones 26. JOLIET, ILLINOIS,
KRANJSKO.

—	Slovenci ponesrečili pri požaru parnika “Volturno”. Ljubljanski “Slovenec” piše: Ameriški listi poročajo, da so bili na parniku “Volturno” med potniki neka Mary Železnik in Terezija Potokar, ki ste bili namenjeni v Steelton, Pa. Med potniki je bil tudi neki Mart. Mušič. Po imenih sodimo, da so ti slovenske narodnosti. Med vestfalskimi delavci so bili tudi dva ali trije Slovenci, namreč Valentin Posavec, Mih. Petrovčič in Oton Ka-vol (Kafol?), ki so se vozili s tem parnikom v Ameriko.
—	Previdnost pred izseljevalskim agentom za Brazilijo. Avstrijski konzulat v Sao Paulo v Braziliji je izvedel, da se je podal neki Slovenec, ki je bival že več časa v Braziliji, na Kranjsko, da izvabi izseljence v Brazilijo. Ta agent se piše Jože Hladnik in je napravil z nekim lastnikom kavnih plantaž pogodbo, po kateri bi zaslužil od vsake osebe, ki bi jo spravil v Sao Paulo, 300 šilingov. Ako bi se ta človek kje pojavil, je dolžnost vsakega Slovenca, da ga naznani oblastvu.
—	Upnikom “Glavne posojilnice”. Likvidacijski odbor piše: Upravitelj konkurzne mase gosp. dr. Oblak razpošilja upnikom iz konkurzne mase na račun 10 odstotkov. Ker je bilo vpr-vič upnikom odkazano ¡samo 6 odstotkov, govorilo se je pa preje o 10 odstotkih, dobodo čez nekoliko dni še 4 odstotke, tisti, ki niso dobili nič, dobodo sedaj skupaj 10 odstotkov na račun. Ker mnogi povprašujejo, kaj pomeni jim poslani denar ter ga nekateri celo niso hoteli sprejeti na pošti, naj jim služijo te vrstice v pojasnilo. Poleg tega naj >se vzame v vednost, da tisti, ki sprejema plačilo na račun svoje terjatve, s tem ne prevzame nikakih obveznosti.
—	Gozdni delavci so doslej imeli, kakor se poroča iz Idrije, zdravnika le za svojo osebo brezplačno, ne pa za družino. Odslej bodo tudi žena in otroci imeli pravico do brezplačnega zdravljenja. Ni sicer veliko,, majhen korak pa je le zopet naprej.
—	Nova vojašnica v Vipavi. Vojno ministrstvo je pred kratkim odločilo, da se zgradi za tamošnji trdnjavsko-artiljerijski bataljon nova vojašnica. Izgotovljena mora biti do 1. maja 1915.
—	Klastifikacija kranjskih izdelkov. Mlekarska zveza v Ljubljani je vpo-slala na deželno sirarsko šolo v Dore-nu za preizkušnjo vzorec sira, o katerega kakovosti je prejela sledečo izjavo: Z ozirom na Vaše pismo od 17. oktobra 1913 kakor tudi na nam vpo-islani vzorec sira, Vam naznanjamo, da se je izvršila preizkušnja po Ger-berju Siegfeldu. Pri tem se je pokazalo pri siru 40 odstot. maščobe in je tedaj blago za sir v hlebcih nenavadno mastno. t— Reinisch m. p.
—	Izprememba posesti. Iz Radovljice poročajo: Tukajšnji trgovec in posestnik Leopold Fuersager je kupil hišo g. Ivana Fajdige, ki se je preselil v Gorico.
—Medved v Jelovici — raztrgal šest ovac. Prišel je tudi prav blizu nekega gozdarja — par sežnjev sta bila narazen. Zatulil je močno in zbežal, gozdar pa tudi, ne da bi se bil upal streljati. Tako imajo sedaj tudi na Kranjskem “kmečki strah”.
—	Smrtna kosa. V Tržiču je umrla za sušico Frančiška Anžur. Bila je članica dekliške Marijine družbe in ženskega odseka društva sv. Jožefa.— V Ljubljani so umrli: Marija Kranjc, postrežnica, 34 let. — Marjeta Marte-lak, delavka, 63 let. — Marija Soss, zasebnica, 93 let. — Franc Pečar, kaj-zar, 45 let. — Ivan Mandič, delavec, 43 let. — Jernej Mazovič, sobni slikar, 45 let. — Josip Štrukelj, c. kr. poštni ravnatelj, 47 let. — Frančiška Rozman, kuharica, 67 let. — Marija Prik, žena dninarja, 47 let. — Jožefa Burgar, mestna uboga, 76 let. — Jekove Marija, žena posestnika, 32 let. — Marija Jeruc, soproga uradnika 56 let. —• Fr. Zavolovšek, posestnik, 53 let. — Apolonija Hrovat, delavka, 46 let. — Marija Kosec, delavka, 71 let. — Tomaž Kunc, posestnik, 43 let. — Marka Zupančič, krojač, 50 let. — Marija Borštnar, užitkarica, 63 let. — Fran Potočar, premogar, 67 let. — Josip Bučar, ¡sin železniškega uslužbenca, 3 leta.
—	Lucchenija — morilca bratranec v Idriji? V ječi okrajnega sodišča v Idriji imajo shranjenega nekega postopača, ki je bil prijet, ker je pohajal brez dela. Povedal je, da se piše Luccheni ter da je bratranec morilca cesarice Elizabete.
—	Uboj. Iz Dolenje vasi pri Ribnici. V noči od 30. na 31. oktobra je zaklal F. Merhar iz Dolenje vasi vul-go Opaldarjev — fant pri 18 letih svojega tovariša Antona Kromar tudi iz Dolenje vaši vulgo Šemutov. Usmrtil ga je popolnoma brez povoda, kajti umorjeni je bil na daleč znan kot miroljuben in marljiv mladenič. Da se jer zločin izvršil, je krivo žganje, ki-ga je ubijalec ravno ta večer menda precej zavžil. Zločin se je izvršil o-
krog 11. ure, ko se je vračal Kromar od 'soseda domov, kjer je pomagal obrezavati repo — navadno kmetsko •večerno delo v jeseni.
—	Smrtna nezgoda. V Spodnji Šiški stanujoči Martin Janžekovič je dne 27. oktobra pri epileptičnem napadu dobil tako nevarno poškodbo na glavi, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico, kjer je dne 30. okt. vsled dobljene poškodbe umrl. Zapušča vdovo s tremi nepreskrbljenimi otroci.
—	Samoumor hotelirja. Na Dobravi pri Jesenicah se je dne 30. okt. ponoči zastrupil hotelir hotela “Kamen-šek” s tem, da je pustil v svoji sobi odprto plinovo cev. Pred kratkim se je preselil iz Gradca, kjer je imel kavarno, katero je zamenjal s hotelom na Dobravi, ki je bil last g. Blaža Ka-menška. Prišel je v denarne težkoče, zato si je poiskal smrt. Zapušča vdovo s šest nepreskrbljenimi otroci.
;— Znana vlomilca Jereba in Pavliča iso iz Celovca prepeljali v zapore deželnega sodišča v Ljubljani. Vlomilca bo sodilo ljubljansko porotno sodišče.
—	Otrok utonil v škafu vode. Dne 1. novembra popoldne se je igral triletni sin mlinarja Rudolf Jenko iz Se-ničice pri Medvodah pri mlinu svojega očeta. Nadzoroval ga je devetletni bratec Jože. Mati je imela opravka v hiši, Jožek pa je pusti brata samega. Ko je prišla čez nekaj časa mati pogledat po otrokih, je našla mrtvega Rudolfa v vodi. Igral se je ter padel v vodo in utonil.
—	Hude posledice zobobola. Marija Pleiveis, 24 let stara služkinja pri mesarju Janežiču na Poljanski cesti v Ljubljani, je šla ondan k zobozdravniku, kjer si je dala izdreti dva zoba. Ko se je potem v vozu električne železnice peljala domov, Vfgla jo je božjast Nezavestno služkinjo so prepeljali v deželno bolnišnico, kjer se je šele drugi dan nekoliko zavedla.
—	Čujte, kaj žganje dela! Neki rodoljub poroča: Ob mali reki na Gorenjskem leži mlin z lepim posestvom; od pamtiveka je bil ta dom trdno posestvo; še pred tridesetimi leti so dobivale hčere iz te hiše po 3000 K dote. Takrat je tudi nastopil nov gospodar. Toda gospodarstvo je šlo rakovo pot. Družinska sreča je bila kmalu razdrta. Vzrok temu je bilo nesrečno žganje. Gospodar je imel v skrinji celo vrsto steklenic raznovrstnega žganja. Mnogokrat je bil že na vse zgodaj vrtoglav. Vdajal se je vedno bolj nesrečni pijači. Žena je trpela, kakor kamen; saj večje reve ni na svetu, kot žena pijanca. Pred par leti sta jo položila trpljenje in žalost v prerani grob. O-trok je izšlo iz rodbine 7. Najstarejši sin je pijanec. Če tudi je bil oče izredno brihtna glava in je bila tudi mati razumna žena, so otroci topoglavi in duševno malovredni; za šolo so bili vsi težko breme. Jasen dokaz, kako pijančevanje pogubno vpliva na zarod. Pred nekaj tedni se je zgrudil v grob še gospodar sam. Zdravnik je konstatirah želodec ima ves skrčen in požgan od nesrečnega alkohola. To je povzročilo njegovo smrt. A ko sem opazoval to žalostno družinsko sliko, pravo podrtijo, se mi je skrčilo srce in vskliknil sem nehote: Kako dolgo boš še ti, demon alkohol, dušno in telesno moril naše rojake, razdiral srečo družin in naroda?! Saj je ta žalostna družinska «slika le en slučaj med tisoči in tisoči.
—	Od upravnega sodišča. Graščaku in industrijcu Josipu Lenarčiču z Vrhnike se je odmeril davku podvržen dohodek na 404.780 Iv, čeprav kljub opetovanim pozivom ni doprinesel dohodninskega priznanja in bil ukorjen z 30 K kazni. Ko je pred letom v zvezi s svojim svakom kupil neko graščino pri Krškem za 520,000 K, taisto sprva razkosal na razne kmetovalce in potem vso dalje prodal hrvaško-slavon-ski kolonizacijski banki za 850,000 K, mu je' davčna oblast od kupnega dobička okroglih 300,000 K predpisala dohodninski davek, ker je prodajal graščino sprva kosoma, drugič celotno v špekulativnem namenu. Lenarčič se je proti tej od osebnodohodninske prizivne komisije za Kranjsko potrjene odločbe pritožil na upravno sodišče, kjer je v petek, dne 30. oktobra njegov zastopnik dr. Ravnihar trdil, da pri jej prodaji ne more biti govora o kakem špekulativnem namenu, ker je Lenarčič mnogo investiral v graščino v s vrh o boljšega gospodarstva. Upravno sodišče je zavrglo pritožbo kot neosnovano, ker je upravno sodišče že leta 1910. odločilo, da je smatrati rav-notako prodajo razkosanja, kakor sedaj celotno prodajo kot davku podvrženo, ker prodaja tvori le dovršetek davku podvržene prodaje zemljišča.
—	Težavna aretacija. Dne 26. okt. se je priklatil v stanovanje čevljarja Franca Barage v Vodmatu 34 let stari dninar Anton Poznik iz Kamne gorice, oborožen s sekiro, ter je začel razgrajati in kričati, da mora tri ubiti, namreč Barago in njegove domače, ker jim je že dalj časa “gorak . Razgrajaču se je pridružila njegova 30 let stara sestra Antonija, natakarica brez posla, ki se je potegnila za brata in razgrajala. Oba sta bila nekoliko na-
pita in sta napravila tak šunder, da so morali poklicati policijo. Oba sta zasramovala redarje ter se upirala aretaciji. Natakarica se je vrgla na tla ter bila z rokami okrog sebe in brcala z nogami. Ko jo je redar hotel vzdigniti, ga je vgriznila v kazalec na desni roki ter mu hotela potegniti sabljo iz nožnice. Z velikim trudom se je posrečilo bratca in sestrico spraviti iz hiše. Tudi na cesti sta se z vso silo upirala aretaciji ter nista hotela iti naprej. Anton Poznik je redarja opetovano sunil od sebe, sestra pa se je vrgla zopet na tla, tako da so morali slednjič poslati po odgonski voz.
— Težka nezgoda kolesarja. Iz Zidanega mosta poročajo: Nadpremikač Avgust Vehovc se je peljal dne 20. okt. dopoldne s kolesom skozi Račico. Prašič, ki je letal po cesti, je pritekel v kolo in Vehovc je strmoglavil na cesto. Počila mu je črepinja in obležal je nezavesten. Najbrže ne bo okreval. Vehovc je .oženjen in ima več nepreskrbljenih otrok.
šperka . kmeta Proebstla v njegovem stanovanju, in ga oropal. Dobil je le 12 kron. Sestra umorjenega kmeta je ¡slišala ponoči klice na pomoč, hitela je iz svoje izbe, a tuj mož jo je zgrabil in zaklenil v izbo. Nato je skočila skozi okno in poklicala sosede na pomoč.. Ko so pa vdrli v Proebstovo stanovanje, je bil ta že mrtev, o morilcu pa nikakršnega sledu. Pred nekaj dnevi se je pa izdal kmet Reinhard v neki gostilni. Orožništvo je zbralo | proti Reinhardti toliko obtežilnega materijala, da so ga aretirali. Pri za-| slišanju je priznal Reinhard, da je pred 26 leti umoril Proebstla.
— Cerkveni tat 'se je oglasil tudi na Koroškem. Dosedaj je obiskal s svojimi dolgimi “muzikaličnimi” prsti na Žihpoljah in v Borovljah, kjer je od-'’'-e1 več lepih cerkvenih skladb in (Cecilij) pesmaric.
ŠTAJARSKO
—	Aretovan izseljeniški agent. Iz
Celja poročajo:	Gostilničar Jakob
Turk je bil več časa izseljeniški agent družbe Canadian Pacific ter se je naselil v Dobovi pri Brežicah. Pečal se je skoro izključno z izseljevanjem Hrvatov. Ker pa so mu na Dobovi začele oblasti ostreje gledati na .prste, se je preselil v Karmel na Dolenjsko, v bližini štajerske meje, odkoder je izvrševal svoj nečedni posel dalje. Ko se je odkril škandal z družbo Canadian Pacific, je doletela tudi Turka zaslužena usoda zaradi izseljevanja vojaških obvezancev. Turk, ki je dobil za vsakega izseljenca po 30 kron, je pošiljal svoje žrtve preko Inomosta, Buchsa in Basla. Izročili so ga sodišču.
—- Žalec. V Ameriko jo je pobrisal. Bivši tajnik žalske posojilnice, Franc Veranič, je pobegnil v Ameriko, ker ga je zasledoval državni pravnik zaradi hudodelstva javnega nasilstva. Iz Amerike je pisal pismo okrožni ¡sodniji, da ga naj le obsodi. Njegovi želji se je ugodilo in okrožno sodišče v Mariboru mu je prisodilo 4 mesece težke ječe.
—	Velikanska tatvina na celjski pošti. Neka dunajska banka je dne 2. jul. t. 1. odposlala podružnici češke “Union”-banke v Celju priporočeno pismo, v katerem je bilo 30 bankovcev po 1000 K. Na pismu ni bila o-značena vsebina. To pismo je sicer došlo v Celje, toda je nekam izginilo. Kljub temu, da je imela poštna uprava le 50 K škode, kajti za priporočena pisma z neoznačeno vsebino jej ni treba več plačati v slučaju, da se dotično pismo izgubi, jo je vendar zanimalo, priti tatvini na sled. Več poštnih uradnikov, ki so imeli omenjenega dne na celjskem poštnem uradu službo, so skrbno opazovali. V zadnjem času je pa začel leteti sum na poštnega pristava Pitvonko, ki je bil sicer kot vesten uradnik na najboljem glasu. V noči, ko je izginilo pismo, je imel tudi Pivvonka službo na celjski pošti in je bil tudi on vsled tatvine navidezno zelo nevoljen. Med tem časom je bil premeščen v Bočen na Tirolsko. Takoj je prosil za 3meseč-ni dopust, katerega je v Inomostu prav pridno izrabil in udobno živel, mnogo čez njegove denarne razmere. To je bilo za njega usodepolno. Vzeli so ga pod strogo nadzorstvo in nekega dne je prišla v njegovo stanovanje v Gradcu sodnijska komisija, ki je stanovanje prav temeljito preiskala. V neki omari so našli kaseto, ki je pa bila zaklenjena. In ko so jo s1 silo odprli, so našli v njej 19 bankovcev po 1000 K in za 987 kron drugega denarja. Dokaz o tatvini Pivconke je bil s tem doprinešen. Takoj so brzojavno odredili, da naj 'se ga zapre, isto-tako so zaprli tudi njegove stariše, brata in sestro. Piwonka je priznal tatvino. V Inomostu je. živel potratno v družbi galantnih dam, napravljal izlete z avtomobili in denar kar razsipal. Sedaj je pa konec lepih dni. Nepopisna lahkomiselnost mladega moža ni uničila le njega samega, ampak je tudi njegove najbližje sorodnike spravila v preiskovalni zapor. Pi-wonka je bila rojen v Gradcu leta 1889.
—	Smrtna kosa. V Bistrici pri Mariboru je umrla za kapjo posestnica Julijana Moder, stara nekaj nad 50 let. — V Štoreh pri Celju je umrl zdravnik dr. Leopold Rauchmann, star 38 let.
—Obesil se je. Pri Sv. Juriju ob juž. žel. se je v noči od 29. na 30. okt. obesil vrtnar deželne poljedelske šole, Lenart Šantelj, doma iz Rubij pri Gorici. Vzrok samomora so bile baje slabe finančne razmere. — Obesil se. je dne 29. okt. v gozdu pri Studencih blizu Maribora železniški uslužbenec Jan. Karner. Vzrok samoumora je bila baje malenkostna odpravnina, ki jo je prejel od južne železnice povodom vpokojenja.
—	Zavodnja pri Šoštanju. (Zastrupila se je.) Dne 29. oktobra je umrla posestnica Marija Medved. Um se ji je zmračil in je vzela strup.
— Slovenec — stotnik Žerjav je imenovan za poveljnika častniške re-| zervne šole dež. pešpolka št. 7 v Celovcu. Šolo obiskuje 70 enoletnih prostovoljcev. Tej šoli so prideljeni tudi prostovoljci pešpolka štev. 17 iz Ljubljane.
—■ Župnijski izpit so delali čč. gg. provizorji: Katnik, Mente in dvorni kaplan g. Truppe. — V krško škofijo je sprejet č. g. Umnik, Slovenec, iz D. J. — Kaplan v Šmohoru, č. g. J. Lamprecht je šel na Dunaj, kjer v Avguštineju nadaljuje bogoslovne študije.
PRIMORSKO.
—■ Obsojena je bila v Trstu neka | Pirjevec,' doma z Notranjskega, ki je j goljufala ljudi s tem, da je izrabljeva-la njihovo pobožnost in se izdajala za I svetnico, na štiri leta poostrenega ! zapora.
j — Kajn pred poroto. Od porote v i Trstu je bil obsojen na sedem let tež-J ke ječe 22 letni težak Miha Erbis, ki je bil 25. junija po prepiru v krčmi zavratno zaklal 'svojega brata Antona. Oba brata sta bila pijanca in nepridiprava, ki sta mučila celo lastne stariše. Porotniki niso potrdili vprašanja glede umora, ampak so spoznali Er-bisov zločin samo za uboj.
—	Živ pokopan. V Tržiču je imel pri podjetju “Adrija” posla 52 let stari oženjeni vozni Dominik Perusin iz Ronkov. Perusin je stal v globoki jami in je imel pri vozu opraviti, ko se naenkrat vsuje nanj težka plast zemlje, ki se je utrgala nekje gori ob robu. Teža zemlje je moža pobila in bilo je treba kopati eno uro, predno so ga izgrebli izpod sipin. Ponesrečenec je bil napol zmečkan in je kmalu na to umrl.
—	Smrtna kosa. V tržaški mestni bolnišnici je umrla gospa Franja Trev nova, soproga znanega narodnjaka Ivana Trevna. — V Vodicah v Istri je umrla ga. Marija Ribarič, soproga posestnika in trgovca Ivan Ribariča.
—	Za voditelja okrajne «sodnije v Cerknem je imenovan okr. sodnik v Gorici dr. Jerovšek.
)
HRVATSKO.
— Po 26 letih priznal umor. Iz Vol-šperka poročajo:	V februarju leta
1887. je umoril nekdo v okolici Vol-
—	Dvoboj med Čuvajem in dr. Czernkovichem. Iz Zagreba, 3. novembra: Med bivšim sekcijskim šefom in nekdanjim podbanom dr. Czern kovichem in prejšnjim kraljevim komisarjem baronom Čuvajem, je prišlo do ostrih konfliktov, radi katerih je pozval Čuvaj sedaj Czernkovicha na dvoboj. Czernkovich se je namreč v nekem javnem lokalu izrazil silno prezirljivo o Čuvaju in njegovi baro-niji. Oba odlična Madžarona sta se sploh že dalje časa težko gledala.
—	“Zadružna Zveza” in izseljeniško vprašanje. Iz Spljita poročajo: 28. oktobra se je vršil v Zadružnem «savezu v Spljitu sestanek, ki se je bavil z izseljeniškim vprašanjem. Za to- vprašanje se je Savez zelo interesiral ter je bilo odrejeno, da se v Savezu osnuje poseben izseljeniški oddelek. Škandal z družbo Canadian Pacific Railway pa je bil vzrok, da se je pospešilo rešenje tega vprašanja in da se je vršil omenjeni «sestanek.
i
—	Poneverjenje pri pošti. Zakonska Rešetka sta še vedno v bolnišnici, a prideta kmalu v zapore. Sedaj je natanko dognano, da sta, on kot kontrolor pri pošti v Zadru, ona pa kot poštarica v okolici, poneverila 90,000 kron. Prihodnje porotno zasedanje bo radi te obravnave zelo zanimivo.
Jos. Klepec
Javni Notar
v uradu zvečer do 8. ure in ob nedeljah od 9—12. ure.
-rî'c=
1006 N. CHICAGO STREET JOLIET, ::	ILLINOIS

Kadar hočete urediti kako zadevo v stari domovini (glede dedščine ali posestva), ali hočete poslati komu pooblastilo (folmaht) ali kako drugo listino, se obrnite na me, ki Vam izdelam vse v popolno zadovoljnost in za nizko odškodnino.
Rojaki v raznih drugih krajih Amerike in Kanade se lahko obrnejo na me za nasvete v njih zadevah. Pojasnila dajem pismeno ali ustmeno zastonj.
UGODNA PRILIKA
Za vse, ki so se odločili iti na farme ter postati neodvisni.
V severnem delu Wisconsin, v okrajih Clark, Rusk, Chipeva in Price je naprodaj mnogo tisoč akrov dobre farmerske zemlje, blizu mest, trgov, železnic in šol. Lepe ceste, čista hladna voda, zdravo podnebje, kjer rastejo vsi oni pridelki kakor v stari domovini. Cene nizke (od $15 do $20 aker) ter lahki plačilni pogoji. Vsakdo ima čas plačevati 5 do osem let, po dogovoru. Kupujte naravnost od lastnikov. Oglejte si svet, in prepričajte se na lastne oči o kakovosti zemlje. Kupcem se vožnja povrne. Za nadaljna pojasnila se obrnite osebno ali pismeno na;
LOUIS BEWITZ
MILWAUKEE, WISCONSIN.
198 FIRST AVENUE.
Naši cenjeni čitatelji in čitateljice!
Naročajte in Priporočajte vsem svojim znancem dober kat. list “AVE MARIA”
(naslov)
21 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. -----------------o-----
To je prvi in edini slovenski nabožni list v Ameriki. Naročnina $1 na leto. Prinaša vsepolno podučnega in zabavnega berila. Dolžnost vsakega hišnega gospodarja je, da si naroči list “AVE MARIA”. V tem listu ni strupa. Čim prej ga naročite tem bolje za Vas in Vašo družino, ki bi morala imeti dober slov. in kat list pri roki, da se ne spridi z zlobnimi časopisi, ki preže in vlečejo mnoge mlačne rojake v prepad brezverstva, in konečno v pekel že na tem svetu. Naročajte dober list “Ave Maria”.	f
430
STRANI OBSEGA
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1912 je imela 660 MILIJONOV KRON, /TOGE znašajo nad 42 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA MILIJON 300 TISOČ KRON.
4:
Vložen denar obrestuje po 1
■2
brez vsakega odbitka.
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA • 'sem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA CZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANCI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “MESTNO HRANIT-<ICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI” in NE v kako drugo manj varao Sj>arkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo Val -caar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE -RAZLOČNO IN NATANČNO 1
:h:
DOMAČA NARAVNA OHISKA VINA
kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja
ilosip Svete
1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO.
Conkord, rudeče vino,
galona........... OUC
Deieware belo vino, galona............
$i
.00
Catawba rumeno vino, Q A galona...............OUC
Pri naročilu na 50 GALONOV SOD ZASTONJ.
Pri naročilu 25 galonov je priložiti $1.50 za sodček.
Razpošiljam ga od 25 galonov naprej. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim.
Anton Košiček
Slovenski gostilničar
Pri meni je vedno največ zabave in najboljše pijače.
“Tonček Is 0. K.”
N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. JOLIET
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno
“HOTEL FLAJNIK”
3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE.
Priporočani se,cenjenemu občinstvu v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli 1 NA SVIDENJE!
P. & A. Phone 3S1-W.
Geo. Flajnik, lastnik
3329 P«nna Ave.	Pittsburg, Pa.
Salomonovi Rudniki
AFRIKANSKA POVEST.
Angleški spisal H. R. Haggard.	Preložil I. M.
Kmalu se je siva svetloba razlila po bregovih in videli smo, da se nahajamo na dnu ali bolje blizu dna ogromne jame pred vhodom v podzemsko jair.^. Sedaj smo zopet razločili postave kolosov, ki so sedeli na njenem robu. Brez dvoma so bili to grozni hodniki, po katerih smo hodili v tej dolgi, dolgi noči, prvotno na katerikoli način v zvezi z velikih rudokopom dijamantov. Kar se tiče podzemske reke v osrčju gore, sama nebesa vedo, kaj je bila, odkod prihaja in kam teče. Kar se mene tiče, me prav nič ne mika zasledovati njenih potov.
Vedno bolj in bolj se je svitalo. Sedaj smo mogli videti drug drugega. Takega prizora, kakor smo si ga nudili, niso videle moje oči nikdar preje niti pozneje. Suhega lica, vpadlih oči, zamazani od' blata in prahu, opraskani, krvavi, s strahom preteče smrti še vedno na naših obrazih, smo bili v resnici taki, da bi celo dnevno svetlobo prestrašili. In vendar je svečano dejstvo, da se je nahajal Tomičev mono-kelj še vedno ob Tomičevem očesu. Dvomim, ako ga je sploh kedaj vzel proč. Niti tema, niti padec v podzemeljsko reko, niti valjenje po strmini ni moglo ločiti Tomiča od njegovega monoklja.
Kmalu smo se vzdignili v strahu, da nam ne bi utrpnili udje, ako bi še dalj časa tam ostali, in začeli smo počasi in naporno lezti po strmih stenah velike jame navkreber. Celo uro ali še več smo se mučili po modri ilovici, vlekli se navzgor s pomočjo korenin in trave, s katero je bila porastla.
Prebili smo tudi to in stali smo zopet na veliki cesti na strani jame, ki se je nahajala kolosom nasproti.
Od strani ceste, kakih sto korakov daleč je v bližini koč gorel ogenj in okoli njega so stale človeške postave. Napotili smo se proti njim, podpirali drug drugega in se ustavljali skoro pri vsakem koraku. Kmalu je ena izmed postav vstala, nas zagledala, zavpila od strahu in se zgrudila na tla.
“Infadus! Infadus! Oni so, naši prijatelji!”
Obstali smo in on je tekel proti nam divje gledajoč in še vedno trepetajoč od strahu.
“Oh, moji gospodje! Moji gospodje! V resnici ste vi, ki prihajate nazaj od mrtvih!”
In stari vojak se je zgrudil pred nami in objemal Sergijeva kolena in glasno jokal od veselja.
DEVETNAJSTO POGLAVJE.
Slovo od Ignosija.
Deseti dan po tem znamenitem jutru nas je zopet našel v naših starih bivališčih v Lu; in čudno je, ako povem, da so se nam grozna znamenja naše strašne skušnje le malo poznala, izvzemši, da so bili moji lasje za kake tri stopnje bolj sivi, kakor tedaj, ko smo šli v jamo, in da Tomič po Fu-latini smrti, ki ga je očividno zelo pretresla, ni bil več tisti, kakor poprej. Vendar moram reči, da smatram njeno smrt kot srečen dogodek, ker drugače bi gotovo nastale kake zmede in spletke. Uboga deklica ni bila naravno domače dekle, marveč oseba velike, skoro bi dejal postavne lepote in precejšnje izobraženosti. Toda tudi ako bi bila še tako lepa in še tako izobražena, zveza med njo in Tomičem ne bi bila všečna; kajti kakor je sama rekla: “Ali se more solnce družiti š temo in beli s črnim?”
Skoro mi ni treba povedati, da se nismo nikoli več vrnili v Salomonovo zakladnico. Ko smo si nekoliko opomogli od naših naporov in težav, za kar smo potrebovali oseminštirideset ur, smo se zopet napotili v veliko jamo v nadi, da najdemo luknjo, skozi katero smo izlezli iz gore; vendar brez uspeha. Medtem je namreč deževalo in dež je izbrisal naše sledove; in kar je še več, strani ogromne jame so bile polne mravljinčarjevih in drugih jam. Nemogoče je bilo reči, kateri izmed njih smo bili dolžni svojo rešitev. Dan pred našim povratkom v Lu smo si Še enkrat ogledali čudeže jame s kapniki in gnani od nekega nemirnega čustva prodrli še enkrat v dvorano mrtvih; in ko smo lezli pod sulico bele smrti, smo z začudenjem, ki ga ne morem popisati, zrli na' skalovje, ki nas je oropalo rešitve; spomnili smo se neizmernih zakladov na oni strani, skrivnostne čarovnice, katere ostanki so ležali sedaj stlačeni pod skalnatimi vrati njenega groba. Dejal sem, da smo zrli na skalovje; četudi smo še tako pozorno in natanko preiskovali, nismo mogli nikjer najti stika vrat; ravno tako nismo mogli najti skrivnosti, s pomočjo katere so se vzdigovale, ako-ravno smo poskušali več kakor eno uro. Gotovo se je nahajal kak vzvod, značilen po sviji nerazumljivi preprostosti za dobo, ki ga je izumila, in jaz dvomim, ako more svet pokazati kaj podobnega.
Nejevoljni smo opustili vse poizkuse; in če tudi bi se skalnata,vrata naenkrat zopet vzdignila pred našimi očmi, dvomim, ako bi bili toliko pogumni, da bi prestopili stlačene ostanke Gagul in še enkrat stopili v zakladnico tudi ako bi za gotovo vedeli, da dobimo neizmernih dijamantov. In vendar bi zakričal vzpričo misli, da bi zapustili ta zaklad, najbrže največji za-
klad, ki je bil nakopičen na enem prostoru, kar pomni zgodovina. Vendar nismo mogli do njega. Samo z diiia-i mitom bi si mogli narediti pot skozi pet čevljev debelo živo skalo. In tako smo ga pustili. Morebiti bode v kakem daljnem, še nerojenem stoletju bolj srečen raziskovalec zadel na ta: “Odpri se, Sezam!” in preplavil svet z dragulji. Toda jaz dvomim. Zdi se mi, da se dragulji v vrednosti milijonov in milijonov in dragulji, ki leže v treh kamenitih skrinjah, ne bodo nikdar lesketali okoli vratu pozemelj-ske krasotice. Dragulji in pa kosti Fulate si bodo delali družbo notri do konca sveta.
Razočarani smo se vrnili in se naslednjega dne napotili v Lu. In vendar je bilo zelo nehvaležno od nas, ker smo bili razočarani, kajti, kakr se. bode čitatelj spominjal, sem bil jaz po srečni misli toliko previden, da sem si napolnil žepe svojega starega lovskega plašča z dragulji, predno smo zapustili ječo. Med potjo, ko smo se valili po strmem bregu jame navzdol, jih je zelo veliko padlo iz žepov, vštev-ši skoro vse večje, ki smo jih položili vrh drugih. Toda, povedano tako primeroma, ostalo jih je še zelo mnogo, vštevši osemnajst velikih kamenov, ki so bili vsi visoke vrednosti. Maj stari lovski plašč je'držal še vedno zaklad, ki je bil tako velik, da nas naredi, ako ne milijonarjev, vendar zelo premožne ljudi, Torej nismo tako brez nič odšli.
Ko smo dospeli v Lu, nas je Ignosi kaj prisrčno sprejel; bil je zdrav in je marljivo utrjeval svojo moč in preos-noval polke, ki so največ trpeli v velikem boju s Tvalo.
Brez sape je poslušal našo čudovito zgodbo; ko smo mu pa pravili o strašni smrti stare Gagul, je postal zamišljen.
“Pojdi semkaj,” je poklical zelo starega posvetovalca, ki je sedel z ostalimi v krogu okoli kralja. Starec je vstal, se približal, pozdravil in se vse-del.
“Ti si star,” je rekel Ignosi.
“Da, kralj, moj gospod!”
“Povej mi, ali si poznal čarovnico vseh čarovnic, Gagul, ko si bil majhen?”
“Da, kralj, moj gospod!”
“Kakšna je bila takrat — mlada kakor ti?”
“Ne, kralj, moj gospod! Bila je kakor sedaj, stara in posušena, zelo o-| durna in polna zlobe.”
“Ni je več, umrla je.”
“Tako, o kralj! Potem je veliko pro-prokletstvo odvzeto; od dežele!”
“Pojdi!”
“Torej vidite, bratje moji,” je rekel Ignosi, “da je bila čudna ženska, in jaz se veselim, da je mrtva. Ona bi vas pustila umreti v onem temnem prostoru in bi morebiti pozneje našla pot, da bi usmrtila še mene, kakor je našla pot, da je usmrtila mojega očeta in postavila na prestol Tvalo, ki ga je imela rada. Sedaj pa nadaljujte svojo zgodbo; gotovo se še nikdar ni pri-godilo kaj takega!”
Ko sem mu povedal celo zgodbo naše rešitve, sem porabil priložnost, kakor smo se vsi trije dogovorili ter na-
govoril Ignosija glede našega odhoda iz dežele Kukuancev.
“In sedaj, Ignosi, je prišel čas, da se poslovimo od tebe in se podamo na pot, da zopet poiščemo našo lastno deželo. Poglej, Ignosi, z nami si prišel kot služabnik in sedaj te zapuščamo kot mogočnega kralja. Ako si nam hvaležen, spomni se, kar si nam obljubil: da vladaš pravično, spoštuješ postavo in nikogar ne usmrtiš brez sodišča. Potem se ti bo dobro godilo. Jutri, ko napoči dan, Ignosi, boš nam dal nekoliko spremstva, ki nas popelje preko gora. Ali ne, o kralj?”
Ignosi je zakril z rokarhh svoj obraz za nekoliko časa, predno .je odgovoril, (Konec prib )
— Obravnava o žepni tatici Ritter-jevi, ki je bila v Ljubljani na sadnem trgu zasačena, ko je neki ženski izmaknila iz žepa denarnico s 23 kronami, je izpadla, kakor je bilo pričakovati. Ženska se je branila in branila, a je kljub temu dobila 6 tednov zapora.
n	n
i	i A	MALI OGLASI. M 1—i
LJ-		u
Kdor kaj išče za vsakokratno priob-čenje po 25c.
Za zahvale, naznanila in drugo po 2 centa od vsake besede.
GODBA ZA PLESE IN VSE DRU-ge zabave, zmožna grati slovenske in drugonarodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St- Joliet, 111._____________
Bray-eva Lekarna
Se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga.
Nizke cene.
104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
|llllllllllllllllllllllllllllllllllllllll1IIIIIIIIIIIIIIUilll!HIIIIIIIIIIIIIIII| | Kadar se mudite na vogalu § I Ruby and Broadway ne | pozabite vstopiti r
| MOJO GOSTILNO |
kjer boste najbolje pošteđeni.
H Fino pwo, najboljša vina in smodke. =
| Wm. Metzger |
§j Ruby and Broadway JOLIET = ilHIIIlilUINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIUIIIIIIUlinilHIIIIIIIIIIHIlilllini
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše m* so po najnižji ceni? Gotovo! V mesnic
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prek» jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej n poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba J» naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas ▼ našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 2768. N. W. Phone HU
a4044040404040404040S040t040MH040404040«040vO«0«0*(il
I Joliet Citizens Brewing Co-
5	North Collins St., Joliet, 111.
I HPiite "Elk: Brand’' pivo j
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. d*e**0+0+0+040+0+040+0+0+0+040+0+040++Q+G040+0+0++0+0'
Louis Wise
"MEET ME FACE TO FACE"
gostilničar
200 Jackson St,	Joliet K
Prijateljem in znancem naznanjale da sem kupil Mauserjev salun, kjer m-, lahko najdete vsak čas in se okrepčat, V zalogi imam najboljša vina in drug* pijače.
Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Office hours:
9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m.
Dr. S.Gasparovich
Slovenski Zobozdravnik.
Joliet National Bank Bldg. 4th Floor, Room 405.
JOLIET,	ILLINOIS.
John Vidmar
1112 North Broadway JOLIET, ILL.
Kupujem in prodajam zemljišča, hiše in lote; zavarujem poslopja in pohištva proti ognju.
St., blizu Hickory
upniki ko se zbere dovolj da se pokrije obveznost.
prodaja je nekaj izvanrednega v Jolietu
PRODAJA SE NADALJUJE.
10c Ženske žepne rate
Le en ducat odjemelki
$2.25 do $3 moški čevlji sedaj.......................
10c Apron (îingham yard..............
10c moške rate
Le en ducat odjemalcu
$3.50 Duck suknje sedaj............
15c Apron Ringham, yard............
25c do 75c kape....
Le 3 odjemalcu
15c ovratniki, sedaj 60c ducat
$10 vrline suknje.... Le eno odjemalcu
$10 obleke
$1 ženski ruberji
sedaj .....
Le eno odjemalcu,
15c črne nogavice sedaj...........
15c nogavice sedaj .
Poleg tega imamo veliko ^alogo oblek, čevljev in druge oprave za moške, ženske in deco, ter suhe robe, trunkov, klobukov, kap, ruberjev, dež. suknje, sweaterjev, srajc in ovratuic, itd.
mm,	m		mmmmm	»
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imentije
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Oba telefona 405
S. Bluff St., Joliet, IH
K. S. K.
JEDNOTA
Bell phone 1048.
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik.................................Paul Schneller, Calumet, Mich.
i. podpredsednk:.........Frank Bojc, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo.
II. podpredsednik:...........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa.
Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
NADZORNIKI:
Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa.
George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Minn.
POROTNI ODBOR:
Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. i	George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa.
I	Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn.
PRIZIVNI ODBOR:
Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 1165 Norwood Road, Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111.
Uradno glasilo :Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, Ills.
Joliet, 111., 17. nov. — Iz urada društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. se naznanja vsem zgoraj imenovanemu društvu pripadajočim članom, da je društvo na zadnji seji dne 2. novembra sklenilo, kakor sledi:
Da bode imelo društvo skupno sv. obhajilo dne 30. nov. 1913. Zatorej se člani opozarjajo, da opravijo svojo spoved v soboto popoldne in zvečer dne 29. novembra, ter se naj zberejo ob 7:30 (poluosmi) uri zjutraj v društveni dvorani dne 30. novembra, da skupno odkorakamo k sv. maši ob 8. uri, ter tako tudi skupno pristopimo k sv. obhajilu. — Ker se ravno omenja skupno sv. obhajilo, se vsem članom na srce polaga, da se gotovo vsi brez izjeme udeleže skupnega sv. obhajila, ne kakor se je že večkrat primerilo, da je le majhno število pristopilo k sv. obhajilu, in zato so imeli nekateri precej izgovora in nekateri tudi vzroka; kajti marsikateri je moral delati v soboto večer na dan spovedi, kakor tudi na nedeljo, na dan sv. obhajila. No, v kolikor se sedaj sliši, je to vobče odpravljeno v Jolietu, in zato se tudi pričakuje, da se člani v polnem številu udeleže skupnega sv. obhajila pri 8. (osmi) sv. maši, katera se bode za društvo sv. Jožefa darovala.
Tudi se je sklenilo na^adnji seji, da se društvo sv. Jožefa udeleži korporativno veselice ali “faira” v korist nove slovenske farne šole dne 27. novembra zvečer. Torej naj si vsaki član vzame regalij ter naj pride v društveno dvorano ob 7:45 ali četrt do 8. (osme) ure zvečer. Pričakuje se, da gotovo vsi člani pridejo na zgoraj o-merijeni prostor ob določenem času ter s tem pokažejo, da nam je nova šola res pri srcu, v kateri se bodejo poučevali naši in naših otrok otroci.
Nadalje se naznanja, da prihodnje seje dne T. dec. 1913. se mora vsaki član udeležiti pod kaznijo; izvzeti so le bolniki in isti, kateri imajo nujno delo v tovarnah. Kajti ta seja bode odločilna za celoletno društveno poslovanje 1914. leta, ker se bodejo volili odborniki za prihodnje leto. Marsikateremu članu ni to ali ono po volji, sedaj bode celoletna seja, torej tudi čas, da se kaj zboljša društveno stanje, ako 'se vidi, da je potrebno, ker to se more zgoditi le na glavnih letnih sejah.
Proti koncu dopisa pa srčno pozdravljam vse člane in članice slavne naše K. S. K. J., posebno pa društva sv. Jožefa št. 2.
M.	E. Ursich, tajnik.
dolžni, da poravnajo pri glavni seji. Vsem onim, katerim se je iztekel potni list, da si ga ponove. Z bratskim pozdravom vsem članom in članicam tega društva
Frank Trempus, tajnik.
Aurora, Minn., 15. nov. — Društvo Marija sv. Rož. Venca št. 131 K. S. K.
J.	ima redno mesečno sejo dne 23. t. m. Po odloku društvenega odbora se mora vsaki član udeležiti te seje. Kdor bi izostal brez zadostnega vzroka, zapade kazni enega dolarja ali suspenda-ciji. Sobratski pozdrav vsem članom
K.	S. K. J.
Frank Keržič, tajnik.
DRŽAVA MONTANA BOGATA - DEŽELA.
Crabtree, Pa., 12. nov. — Naznanjam vsem članom in članicam našega društva sv. Antona Padov. št. 71 K. S. K. Jednote v Crabtree, Pa., da naše društvo ima glavno zborovanje prvo nedeljo meseca decembra. Več važnega imamo ukreniti in volilo se bo novi odbor za leto 1914, zatorej je dolžnost vseh članov, da se omenjene seje udeleže, drugače smo primorani ravnati po društvenih pravilih. Z bratskim pozdravom
A. Jereb, tajnik.
Rockdale, 111., 16. nov. —- Iz urada društva sv. Treh Kraljev št. 98 K. S. K. Jednote se naznanja članom, da imamo dne 7. decembra glavno sejo popoldne o poldveh v Mavričkini dvorani. Na tej seji se bode volil novi odbor za leto 1914. In obenem_so sedaj knjige izračunane, da bode vsak vedel, da na dobri podlagi društvena blagajna obstoji. Kateri član se ne udeleži te seje, je pod kaznijo 50c, izvzemši bolezen, ki ga opraviči. Z bratskim pozdravom na vse člane društva sv. Treh Kraljev 98.
John Snedic, tajnik.
Allegheny, Pa., 11. nov. — (Iz urada društva Marije Sedem Žalosti št. 50 K. S. K. J.) Tem potom naznanjam vsem članom tega društva, da v me-. seču decembru bomo imeli dye seji in sicer dne 7. decembra bode pobiranje denarja, zato naj bi 'se vsak član udeležil te seje, ker drugo sejo se ne bo pobiral denar. Druga seja bo dne 14. decembra, tega dne bo samo seja v korist društva in volitev uradnikov za leto 1914. Nadalje opozarjam vse člane, da se udeležijo te glavne seje po zaključku naših pravil. Opozarjam vse one, kateri so zaostali z asesmenti
Pittsburgh, Pa., 17. nov. — Društvo Marije Device št. 33 K. S. K. J. bode imelo svojo redno in fiskalno sejo dne 7. decembra t. 1. Zaradi tega so vsi člani omenjenega društva naprošeni, da se polnoštevilno udeležijo, ker na isti bode tudi obenem volitev uradnikov za leto 1914.
Društvenim članom polagam na srce, da naj volijo člane, kateri delajo v prid društvu in naši slavni organizaciji, posebno pa za to leto zastopnika, ker bode tega leta konvencija.
Seja se prične preč ob eni uri popoldan zaradi velikega opravka.
Voščil bi Slovencem po širni Ameriki vesele praznike, ali naj zostane za danes, se bom oglasil v decembru. Pozdrav pa vsem članom in članicam K. S. K. Jednote, posebno pittsburškim. Am. Slovencu obilo vspeha.
John Filipčič, tajnik.
Pittsburgh, Pa., 17. nov. — Opozarjam vse slovenske farane v Pittsburghu, da bi se udeležili naše veselice v največjem številu ko je mogoče, ki jo priredijo vsa pittsburška društva v korist slovenske cerkve. Upam, da ne bo nobeden tega pozabil, kajti to je korist vsem. Nadalje pripoznam, da res Pittsburgh ni bogve v kakem dobrem položaju, ampak upam, da se o-brne na bolje v kratkem, zaradi tega želim, da bi vsi imeli upanje in se združili v jedinost in v korist naše slovenske cerkve, ki obstoji med dobrimi farani. Jaz se trudim dan in noč v ta namen. Veselica bo na dan 27. novembra 1913 v Slovenskem Domu na 57. in Buttler St., Pittsburgh, pa. Josip Miroslavich, zastop. A. S.
V Montani so vodovodi za namakanje nizkih zemljišč.
Spisal Jos. Stukel (Joliet, 111.)
Po prizadevali Združenih Držav ameriških je bil ustanovljen takozvani Reclamation Department, namenjen za zboljševanje in namakanje suhih zemljišč. Določba z dne 12. junija 1902 pravi, da se ima vpeljati in zložiti poseben fond ali sklad od tistih držav, katere so v sredi poletja bolj podvržene pomanjkanju dežja in suši. In da bodo sigurno dobivali dovolj mokrote po vseh teh državah, nameravajo zgraditi veliko število vodovodov ali kanalov. In ta zaloga denarja ima priti od teh zemljišč, katera se bodo prodala naseljencem. Ta Združenih Držav Reclamation Department dela te vodovode in naseljuje kmete na ta zemljišča ne pred kot je vse gotovo in pripravljeno preč za poljedelstvo. To ozemlje je razdeljeno na kmetijske komade od 40 pa do 160 oralov, in ne več.
Naseljenec vloži prošnjo po home-stead-postavi Združenih Držav, in bo plačal vladi tisti del, kolikor pride na njega po številu johov, kolikor jih poseduje. In ta denar gre za izdela-nje tega vodovoda. Izdelava tega vodovoda stane od $30.00 do $35.00 za ozki joh zemlje in več. Deset let je dovoljeno za plaćanje teh stroškov in na desetletna izplačila. Prvo plačilo se plača tistokrat, kadar se prošnja vloži za zemljišče. Brez vseh obresti, dokler niso vsi stroški plačani.
Večkrat se primeri tudi, da ta vodovod gre čez privatno zemljišče. V teh slučajih so izvzeti, se ravnati po homestead postavah. Samo lastnik, ako hoče dobiti in rabiti to vodo, pride v dotiko s homestead-pravicami s tem, da če ima več kot 160 johov zemlje, mora odprodati to, da zniža zemljišče samo do 160 johov, kakor vlada zahteva, ako hoče imeti pravico do te vode, in pa ima plačati njegov del toliko tudi na joh, kolikor je vodovod stal; in pa tudi mora enomerno živeti na zemljišču. Celoletna cena se računa za rabljenje te vode in se prišteva k stroškom izdelovanja tega vodovoda, katero je približno okrog enih 50 centov na en joh za prvo leto in zna-biti, da se nekaj zniža za naprej. Od naseljenca na teh zemljiščih je pričakovati, da obdeluje najmanj polovico tiste zemlje, katera je pripravljena z namakanjem od vodovoda, zato ker je vse preračunano za vsaki joh, koliko on lastuje.
Pomaganje ali učenje lastnikov, kateri niso zadosti izučeni z močo od vodovodov z njih kmetije. Vlada Združenih Držav in večkrat tudi ta družba, katera se imenuje Water Users’ Association, bodo imeli svoje poskusne kmetije tam, zato da bodo učili te kmete po najboljšem napredku, kaj in kako se ima ravnati s to zemljo.
Preč ko se z vodovodi opremljena zemljišča odpro naseljencem, se bo organizirala Družba porabnikov' vode (Water Users’ Association) in vladni Zboljševalni oddelek (Reclamation Department) bo skrbel za vodovodni sistem do časa, ko bo večina stroškov plačana za gradnjo vodovoda od naseljencev'. In potem pride vodstvo vodovodnega sistema v- roke Družbi porabnikov' vode. Delnice (shares) se bodo dale vsem tem, kateri rabijo to vodo, po številu johov zemlje, kolikor več je kdo poseduje ob tem vodovodu. Gotovo, pravice do rabljenja vode so posebej združene s temi zemljišči.
Postava, katera se imenuje Carey Act Project in je bila potrjena po kongresu Združenih Držav leta 1894., pomeni nov napredek. Ta postava bo služila ljudem v korist, ker bo osigurala pridelke po tistih praznih a rodovitnih zemljiščih v državi Montani, po katerih se napeljujejo vodovodi. S tem so razmere zboljšane, vsled česar pride veliko ljudstva na ta neobdelana vladna zemljišča po pogodbi s privatnimi družbami ali osebami. En milijon johov je zemlje pripravljene po tem načinu v Montani. Blizu petsto-tisoč johov je že izdelanih in srečni kmetje jih že obdelujejo. Država ima takšne dobre postave, da nadzoruje ta dela, po Carey actu. Zemljiška družba ima celo nadzorstvo do tega prometa. Ne več kot 160 johov vodovodnega zemljišča je dovoljeno vzeti enemu naseljencu po tem Carey actu. Vsaki državljan Združenih Držav in
vsaki, kateri ima prve državljanske papirje, ima pravico dobiti tako zemljišče. Veliko naseljencev, kateri so se potrudili in vzeli ta zemljišča, sedaj uživa veselo življenje po ti postavi.
Korporacija kontraktorjev, kateri izdelujejo te vodovode, je združena z državo čez gotov velikanski komad zemlje. Cena, kojo se bo plačevalo za rabljenje te vode, bo povedana od odbornikov in od družbe, tiste, katera izdeluje te vodovode. In kedaj bo izdelan ta načrt? Vlada bo še le izdala patent ali lastninsko pismo državi za isto zemljo, katera je z vsem pripravljena naseljencem na ta zemljišča. In potem patent ali lastninsko pismo se ravno tako izda tudi od države naseljencem po plačilu po 50 centov na en joh, in prošnja za pogodbo ali kon-trakt z družbo, in naseljencem je zdaj vidno, da je naseljenec plačal prvo plačilo za rabljenje te vode od te družbe.
Izpr.čevanje, kako dolgo je naseljenec na tem zemljišču živel in obdelovanje se tudi mora v poročilo dati. Po tem napredku in po postavi v Montani je tudi mogoče naseljencu dobiti patent ali lastninsko pismo od države v tridesetih dneh od časa, ko si plačil 50c in pogodbo položil, to je, če je naseljenec že obdelal eno osmino te zemlje, potem je vse drugo zahtevanje pregledano. Potem je patent ali lastninsko pismo od tega zemljišča dobljeno, in potem ima naseljenec vso pravico do tega zemljišča.
To se tiče že pet vodovodnih načrtov v državi Montani, kateri se imenujejo: Lower Yellowstone Irrigation Project, The Valier Irrigation Project, The Sun River Irrigation Project, The Flathead Irrigation Project, The Milk River Irrigation Project.
(Dalje pride.)
EDINA SLOVENSXA TVRDKA
Eastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
)ELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
F. KERŽE CO.
2711 S. Midland Ave.	CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ

p
» Mi želimo I speči tako
Usoda slavnega moža.
Ondan je umrl v Parizu v 85. letu svojega življenja Charles Tellier, ki mu je človeštvo dolžno hvalo, ker je izumel novo metodo, po kateri se obvarujejo živila, zlasti meso, z umetnim hlajenjem. Dasi je s svojim izumom obogatil mnogo ljudi, je sam živel siromašno in je umrl v bedi. Ironija u-sode je hotela, da mu je prišlo po pošti 1000 frankov ravno — dan pred smrtjo. Teh 1000 frankov je prišlo iz Argentinije, ki je najbolj obogatela od njegovega izuma in kjer so tudi vsled tega nabirali prispevke za revnega izumitelja. Nabrali so bili celo 100,000 frankov, ali blagajnik je vso vsoto — poneveril, tako da je za rajnega ostalo le še 1000 frankov, a še od tega ni ničesar več imel.
speci tako okusen in čist kruh,
| dr ga gotove spet naročite.
Iz čiste pekarne.
5c
HLEB
BUTTER
KRUST
KRUH
feiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiiimiiiiiuiiHiiiiiiiiuiS
Sublet, Wyo., 13. nov. — Tem potom se naznanja članom društva.Marije Zdr. Bolnikov št. 94 K. S. K. J. v Subletu, Wyo. in okolici, da se polnoštevilno udeleže druge mesečne 'seje, katera se bode vršila 14. dec. 1913, to je namreč druga nedelja v mesecu, ker se bodo volili uradniki za leto 1914. in se imamo tudi za pomeniti več glavnih stvari v korist društva.
Z bratskim pozdravom
J. Gradišnik, I. tajnik.
Generalova nevednost,
V Parizu so igrali veseloigro “Svet dolgočasja”. V glavni vlogi je imela nastopiti Madeleine Brohan, slavna po duhovitosti in»dramatični nadarjenosti. Pred nastopom je govorila z maršalom Canrobertom, znanem po izrednem pogumu. Sicer mirna Madeleine je bila precej nervozna in kar poznalo se ji je, da ji smeh nič kaj ne gre. A maršal to opazi in vpraša: Kaj pa Vam je vendar? —- Kaj mi je? Moj Bog! Čisto navadno: bojim se!— Maršal se začudi in reče: Kaj pa je to: bojim se? — Ali ne veste, kaj je strah? Ja, res, Vi tega ne veste, saj pravi cela Francija, da Canrobert ne pozna nobenega strahu. — Poklicali so vratarja, prinesel je velikanski besednjak francoske akademije in prečitali so Canrobertu, kaj je strah.
POZOR, ROJAKI !
Dva tisoč akrov dobre rodovitne zemlje sem sedaj dobil od raznih farmarjev in od kompanije. Zemljo prodajam od $15 do $20 po ake?1, ne pa obdelana zemlja; obdelana zemlja ali pa stare farme pa po dogovoru na kakem prostoru si kdo želi ali izbere, in na lahke obroke. Ni potreba preč vsega plačati, da se le nekaj da preč in drugo, da se plača vsako leto po nekoliko. Zemljo imam blizu mest Greenwood, Willard in Norsville in sploh v celem Clark Countyju, kjer si kdo izvoli. Ne pozabite pa to, da kateri pride prej, ta si boljšo zemljo lahko izbere in dobi. Zatorej dragi rojaki, ako želite biti zadovoljni kmeti, kakor sem jaz, si kupite zemljo. Sedaj se vam toplo priporočam. Obrnite se naravnost do mene.
Gregor Seliškar, Greenwood, Wis.
!
?


mM^mmmthmmm^mmmmmm^mmmaammmmmmmmi
'mm m mam m,

LJUDSKA BANKA
Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu
Hranilnica
Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z Si. First National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
K mmmm mm m mmmmm m m Mtmmm m m m m m m’m r m m m mm m m m m m m m m m m mm m m m m m0 m m m m m mm m m m m a m mw m m m mm m m m m m mmmmtS
Fred Sehring Brewing Co.
Zahvala.
Podpisani kot oskrbnik zapuščine po nedavno umrlem Johnu Bukovec, članu društva sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. J., izrekam tem potom zahvalo gl. odboru K. S. K. J. za brzo izplačanje pokojnikove usmrtnine v znesku $1000.
Obenem najtopleje priporočam imenovano slavno podporno organizacijo vsem rojakom in rojakinjam.
Joliet, 111., 18. novembra 1913.
Štefan Kukar.
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts. Both Telephones 26. JOLIET. ILLINOIS
OBA TELEFONA 67.
------$9-------
Najboljši Wilmington Premog
$3.50
TONA
American Coal Co.
1210 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
--------££--T----
Rzvažamo povsod hitro. Telefonajte predno naročite drugje.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Tel. 101	Joliet, 111
JOHN PRUS
N. W. telefon 170.
STAVBENIK IN KONTRAKTOR.
Stavi in popravlja hit«. Woodruff Read.	Joliet, IiL
Salomonovi Pudniki
AFRIKANSKA POVEST.
Angleški spisal H. R. Haggard. Preložil I. M.
(Konc.-.)
“Srce me boli,” je spregovoril, “tvoje besede so presekale moje srce na dvoje. Kaj sem vam storil, Inkubu, Makumazan, Bugvan, da me hočete pustiti samega? Vi, ki ste mi stali ob strani v boju, ali me hočete zapustiti v času miru in zmage? Česa želite — kraja, kjer bi živeli? Poglejte, cela dežela je vaša, kolikor daleč more seči oko! Hiš belih mož? Učili bodete moje ljudstvo, kako se zidajo! Živine za meso in mleko? Vsak oženjen mož vam mora pripeljati po enega vola ali kravo! Divjačine, da bi jo lovili? Ali ne hodi slon po mojih gozdih in ne spi povodnji konj v trs-ju? Ali se hočete bojevati? Moji polki čakajo vaše besede. Ako je še kaj, kar vam morem dati, vse, vse vam dam!”
“Ne, Ignosi, nobene vseh teh stvari ne želimo,” sem odgovoril, “videli bi radi naš dom.”
“Sedaj vidim,” je rekel Ignosi pikro in žarečih oči, “svetli kameni so, ki jih bolj ljubite, kakor mene, svojega prijatelja. Vi imate sedaj kamene, pojdete v-Natal in črez vreliko črno vodo in jih bodete prodali in postali bogati, kakor si želi biti srce vsakega belega človeka. Radi vas naj bodo prokleti ti kameni in proklet naj bo oni, ki jih išče. Smrt naj zadene vsakega, ki položi svojo nogo na kraj smrti, da jih išče. Govoril sem, beli možje; sedaj lahko greste!”
Položil sem svojo roko na njegovo rarpo. “Ignosi,” sem rekel, “povej nam, ko si hodil po deželi Zulov in med belimi možmi v. Natalu, ali se ti ni srce obračalo proti deželi tvoje matere, proti tvoji rojstni deželi, kjer si ugledal luč sveta in se igral, ko si bil še majhen, proti deželi, kjer bi bil tvoj dom?”
“Tako je bilo, Makumazan!”
“In tudi naše srce hrepeni po naši deželi in našem domu!”
Nato je nastal premor. Ignosi ga je prekinil in spregovoril z drugačnim glasom.
“Sprevidim, da so tvoje besede, kakor iso vedno" bile, modre in pametne, Makumazan; ono, kar leta po zraku, ne biva rado na zemlji; beli možje ne žive radi v zemlji črnih. Dobro; vi morate iti in pustiti moje srce, da me boli, ker zame bodete tako, kakor mrtvi, kajti noben glas ne more priti iz one dežele, kjer boste vi živeli!
“Toda poslušajte in povejte vsem belim ljudem moje besede. Noben bel človek naj ne pride več čez gore. Jaz nočem videti trgovcev s puškami in rumom. Moje ljudstvo naj se bojuje s sulico in pije vodo, kakor njihovi •predniki. Nočem imeti ljudi, ki bi polagali strah v človeško srce, jih ščuvali proti kralju in delali pot belim možem, ki pridejo za njimi in gredo še dalje. Ako pride bel človek do mojih vrat, ga poženem nazaj; ako jih pride isto, jih potisnem nazaj; ako jih pride cela vojska, se. bom bojeval z njimi z vso močjo in oni me ne bodo premagali. Nihče naj ne pride več zaradi svetlih kamenov; ne, niti cela vojska, kajti, ako pridejo, pošljem cel polk, da zasujejo jamo in porušijo bele stebre v jamah ter jih napolnijo s skalami, tako da nihče ne bo mogel priti do onih vrat, o katerih ste mi toliko povedali in o katerih sedaj nihče ne ve, kako jih premikati. Za vas tri, Inkubu, Makumazan in Bugvan je dežela vedno odprta, kajti vi ste dražji mojemu srcu kakor vse, kar diha!
“In vi odhajate. Moj stric Infadus in moj svetovalec vas bosta prijela za roke in spremljala s celim polkom. Še ena pot se nahaja, kakor sem zvedel, -čez gore in onadva vam jo pokažeta. Zdravštvujte, bratje moji, hrabri beli možje! Ne poglejte me več, kajti moje srce bi tega ne moglo prenesti. In glejte, jaz izdam, povelje, ki se naj razglasi od gora do gora: vaša imena, Inkubu, Makumazan in Bugvan, naj bodo kakor imena mrtvih kraljev in oni, ki jih izgovori, mora umreti. Tako bo spomin na vas živel v naši deželi za vedno!
“Pojdite sedaj, predno bode moje oči prelivale solze kakor ženske. Včasih, kadar se boste na potu življenja ozrli nazaj ali kadar boste stari in se zbirali in stiskali okoli ognja, ker sobice ne bo imelo več gorkote, !se boste spominjali, kako ste stali ramo ob rami v veliki bitki, ki so jo zasnovale tvoje modre besede, Makumazan, kako si bil ti oni rog, ki se je zabodel v Tvalino stran, Bugvan, dočim si ti, Inkubu, stal v krogu Sivrh in so možje padali pod tvojo sekiro kakor žito pod srpom, kako isi zlomil moč divjega bika (Tvale) in vrgel njegov ponos v prah. Pojdite in zdravštvujte, Inkubu, Makumazan, Bugvan, moji_gospod-je in moji prijatelji!”
Vstal je, nekoliko hipov resno zrl na nas, nato pa vrže konec svojega plašča preko svoje glave, da zakrije svoj obraz pred nami.
Molče smo odšli.
Naslednjega dne smo že ob zori zapuščali Lu, spremljani od našega ¡starega prijatelja Infadusa in polka Bivolov. Četudi je bilo zelo zgodaj, je bila cela glavna ulica mesta polna ljudstva, ki nas je pozdravljalo s kraljevskim pozdravom, ko smo odhajali na čelu polka; ženske so nas blago
slavljale, ker smo osvobodili deželo Tvale in trosile cvetlice na našo pot. Bilo je zelo genljfvo, tako kakor se človek ne bi nadejal od domačinov.
Med potjo nam je Infadus povedal, da drži preko gorovja drug prelaz severno od onega, kateremu sledi velika Salomonova cesta; ali pravzaprav nahajalo se je mesto, kjer se je moglo priti doli po skaloviti steni, ki je ločila kukuansko deželo od puščave. Zvedeli smo tudi, da je pred nekoliko več kakor dvema letoma družba kukuan-skih lovcev šla po tej poti doli v puščavo lovit noje, katerih peresa so med njimi zelo čislana kot bojna oprava in da ¡so loveč zašli daleč od gora in mnogo trpeli od žeje. Ko so pa zagledali drevesa na obzorju, so se napotili proti njim in našli veliko in ro dovitno oazo (rodovitna zemlja sredi puščave), ki je merila nekoliko milj v obsegu in imela mnogo vode. Nasveto val nam je, naj se vrnemo preko te oaze, in misel nam je ugajala, ker se je zdelo, da se bomo na ta način izognili naporni poti čez prvi gorski prelaz, in ker je bilo nekaj lovcev do ločenih, da nas spremljajo do oaze, od katere ¡se je moglo, kakor so pripovedovali, videti več drugih rodovitnih krajev v puščavi.
Po zložni hoji smo v noči četrtega dne zopet stali na grebenu gora, ki ločijo deželo Kukuancev od puščave, ki se je valila v peščenih gričih pod našimi nogami in' okoli petindvajset milj severno od sabinih gora.
Ob zori naslednjega dne so nas povedli od začetka strme poti, ki vodi po- strmini navzdol do puščave dva tisoč ali še več čevljev pod nami.
Tukaj smo se poslovili od zvestega in udanega prijatelja Infadusa, ki nam je slovesno voščil vse dobro in skoro jokal žalosti.
“Nikdar, gospodje,” je rekel, “ne bodo moje oči videle takih mož, kakor ste vi. Oh! Kako je Inkubu sekal svoje sovrage v bitki! Oh! Kakšen prizor je bil oni udarec, s katerim je na mah odsekal glavo mojemu bratu Tvali! Krasno je bilo — krasno! Nikdar več ne morem upati, da bi kaj takega videl, razen morebiti v srečnih sanjah!”
Zelo nam je bilo hude. da smo se ločili od njega, in Tomič je bil tako ginjen, da mu je dal v darilo — kaj neki, mislite? — monokelj! (Pozneje smo izvedeli, da ga je Tomič imel odveč.) Infadus je bil nad vse vesel, ker je slutil, da bode posest take stvari ogromno povečala njegov ugled in po nekoliko brezuspešnih poskusih se mu je v resnici 'posrečilo nastaviti ga na oko. Nikdar nisem videl kaj bolj nesoglašajočega, kakor tega starega vojaka z monokljem. Očala in mono-klji se ne zlagajo s plašči iz leopardovih kož in s črnimi nojevimi peresi.
Ko smo se prepričali, da so bili naši vodniki pripravljeni in dobro obloženi z vodo in živežem in dobili gromovit pozdrav v slovo od Bivolov, smo stresli staremu vojaku roko in začeli Iezti navzdol. Pokazalo se je, da je bila pot zelo naporna, vendar smo prišli zvečer vsakega dogodka na vznožje.
“Veste kaj,"’ je rekel Sergij, ko smo sedeli pri ognju in zrli na strmo skalovje nad seboj, “mislim, da je na tem svetu še mnogo slabših krajev, kakor je kukuanska dežela in da sem preživel že bolj nesrečne dni, kakor tekom poslednjega meseca ali dveh, četudi nisem doživel tako čudovitih. E! Vi prijatelji?”
“Skoro bi rad, da bi ostal tamkaj,” je rekel Tomič in vzdihnil.
Kar se mene tiče, sem mislil, da je vse dobro, kar se konča dobro; v svojem dolgem življenju sem komaj utekel marsikateri nevarnosti, vendar ni-dar tako težko in takim nevarnostim, kakor sem jih doživel poslednje čase. Samo ob misli na bitko me zagomazi po celem životu, in kar se tiče naših doživljajev v zakladnici------!
Naslednjega jutra smo odrinili na naporno pot preko puščave; seboj smo imeli veliko zalogo vode, ki so jo nosili naši peteri vodniki, in v tej noči smo taborili na prostem, drugega jutra ob zori pa zopet odrinili dalje.
Proti poldnevu tretjega dne smo zagledali drevesa oaze, o kateri šo govorili vodniki, in eno uro pred solnčriim zahodom smo zopet hodili po travi in poslušali glasove tekoče vode.
DVAJSETO POGLAVJE.
Najden.
Sedaj pa pridem do najbolj čudnega dogodka, kar smo jih doživeli na vsej tej poti in ki priča, kako čudovita so božja pota.
Hodil sem nekoliko pred ostalima dvema ob bregu potoka, ki je tekel po oazi, dokler ga ni pogoltnil lačni pesek puščave; ustavil sem se in dvignil svoje oči, ali prav vidim ali ne. Komaj dvajset korakov pred menoj je stala v mični legi pod senco neke vrste figovega drevesa in obrnjena proti potoku lepa koča, zgrajena več ali manj po karfskem načinu, s pomočjo trave in vrbovja, samo da je imela popolna vrata mesto nekake bučelne luknje.
“Kaj vendar,” sem dejal sam pri sebi, “dela tukaj koča!” In ko sem iz-pregovoril te besede, ¡so se odprla vrata koče in iz nje je prišepal bel človek, oblečen v kože in z velikansko črno brado. Mislil sem, da je moralo
solnce oslepiti moje oči. Bilo je nemogoče! Noben lovec ni nikdar prišel v tak kraj, kakor je bil ta. Gotovo se ne bi nikdar noben lovec naselil tukaj. Zijal sem in zijal in ravno tako je zijal- oni človek in ravno vtem tre-notku. sta dospela Sergij in Tomič.
“Poglejta vendar, prijatelja,” sem rekel, “ali je tukaj v resnici bel človek, ali ise mi blodi?”
Sergij je gledal in Tomič je gledal, nato pa je hromi beli mož naenkrat vzkliknil in šepal proti nam. Ko je prišel že blizu nas, se. je nezavesten zgrudil na zemljo.
Z enim skokom je bil Sergij pri njem. “Veliki Bog!” je vzkliknil, “moj brat Jurij!”
Pri tem kriku je stopila iz koče druga postava, tudi oblečena v kože in s puško v roki in tekla proti nam. Ko je zagledala mene, je tudi na glas zavpila.
“Makumazan!” je vpila, “ali me ne poznaš? Jaz sem lovec Jim! Izgubil sem tisto pisemce, ki si mi ga dal, da ga izročim tvojemu gospodu in tukaj sva že skoro dve leti.” In zgrudil se mi je pred nog.e in jokal od veselja.
“Ti nemarni lopov!” sem rekel, “zaslužiš jih pošteno po grbi!”
Mož s črno brado se je zopet zavedel in vstal in on in Sergij sta nemo gledala drug drugega; očividno nista mogla izpregovoriti besedice. Gotovo je bilo pozabljeno vse, radi česar sta se v prejšnjih časih prepirala.
“Moj dragi brat!” je izpregovoril Sergij; “mislil sem že, da si mrtev. Bil sem onstran Salomonovih gora, da te najdem, in sedaj naletim nate tukaj v puščavi kakor starega jastreba.” “Skoro bo dve leti, kar sem skušal prekoračiti Salomonove gore,” ise je glasil odgovor, počasi, kakor utegne govoriti človek, ki je imel zadnje čase malo priložnosti rabiti svoj jezik, “ko sem pa dospel do semkaj, je neka skala padla na mojo nogo in jo zlomila, tako da ne morem niti nazaj niti naprej.”
Nato sem prišel jaz do njih. “Kako se imate, gospod Navil?” sem rekel, “ali se me ne spominjate več?”
“No,” je dejal, “ali ni to Borovski? In Tomič tudi? Imejte potrpljenje z menoj, prijatelji, kar vrti se mi v glavi. Vse je tako čudno in tako srečno, ko je človek izgubil že vsako upanje.” Tega večera nam je pri ognju sedečim Jurij Vojnovič pripovedoval svojo zgodbo, ki je bila zelo bogata raznih dogodkov, kakor naša, in je na kratko povedana sledeča: Malo manj kakor pred dvema letoma je odrinil iz Sitan-de, da poskusi priti do gora. Kar se tiče pisma, ki sem mu ga poslal po Jimu, ga je poslednji izgubil in oni ni do današnjega dne ničesar vedel o tem. Ravnal se je po sporočilih, ki jih je dobil od domačinov in se ni o-brnil proti Salomonovim goram, temveč proti oni strmi poti v gorovju, po kateri smo ravnokar mi dospeli in ki je bila očividno boljša pot kakor ona, ki je bila nacrtana na zemljevidu starega dona Silvestre. V puščavi sta on in Jim veliko trpela, vendar sta dospela do te oaze, kjer je Jurija Vojnoviča zadela huda nesreča. Na dan njunega prihoda je sedel ob potoku, Jim pa je jemal med iz satovja neke bučele brez žrela, kakor jih najdemo v-puščavi, vrhu brega ravno nad njim. Pri tem je sprožil neko skalo, ki je padla na desno nogo. Od tega dne je bil vedno tako hrom, da ni mogel nikamor, tako da je sklenil raje umreti v tej oazi, kakor pa gotovo in nesrečno rmmniti v puščavi.
Kar se tiče živeža, jima je šlo še precej dobro, ker sta imela dobro zalogo streliva in je prihajalo v oazo zlasti ponoči mnogo divjačine, ki je prišla tjekaj vode pit. to sta strelja-a ati pa lovila v pasti ter rabila njihovo meso za živež in potem, ko sta ponosila svojo obleko, njihove kože za odejo.
“In tako,” je končal, “sva živela skoro dve leti kakor Robinzon in njegov Petek in se udala prazni nađi, da utegnejo priti domačini semkaj, ki nama bodo pomagali proč, vendar ni bilb nikogar. Ravno v poslednji noči sva se domenila z Jimom, da odide in poskusi priti do Sitande ter prinese pomoč. Jutri je bil namenjen odpotovati, vendar sem imel malo upanja, da bi ga kdaj zopet videl. Sedaj pa prideš ti, izmed vseh ljudi na zemlji ravno ti, o katerem sem mislil, da je že davno pozabil na mene in da živi lepo na Angleškem, ter me najdeš, kjer si se me najmanj nadejal. To je najbolj čudovit dogodek, kar sem jih kedaj slišal in najbolj prijeten tudi!”
Nato je začel pripovedovati Sergij ter je povedal vse glavne dogodke našega potovanja in sedeli smo pri tem še dolgo v noč.
“Zares,” je rekel, ko -sem mu pokazal dijamante, “vsaj vi ste jih dobili nekoliko za svoje težave, poleg mene, nevredneža.”
Sergij se je nasmejal. “Dijamanti so last Borovskega in Tomiča. Del pogodbe je bil, da si razdelita, karkoli utegnemo dobiti.”
Ta opazka mi je vzbudila razne misli in ko sem se pomenil ¡s Tomičem sem povedal Sergiju, da je naša eno-dušna želja, da vzame i on tretjino di-jamantov, ali ako tega ne sprejme, da jo izročimo njegovemu bratu, ki je pretrpel mnogo več kakor mi, ko jih je skušal dobiti. Navsezadnje se nam je posrečilo, da je pritrdil poslednji določbi, vendar še dolgo potem ni Jurij Vojnovič vedel ničesar o tem.
* * *
In tukaj, pri tej točki, mislim, da naj končam to zgodbo. Naša pot čez (Nadaljevanje na 7. strani.)
POZOR!
Rojaki pomislite si poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrejbno. Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Po-;,.rcžba d. lira, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu.
Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar,
JOŽEF BOŽIČ,
101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet.
Anton Bukovitz,
3400 Kosciusko St., St Louis, Mo.
Slovenska Gostilna
Vabim vse rojake, da me v obilne» številu posetite ko se mudite v cao; okolici.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI +
“BELLSDONNfl” OBLIŽI
AU OBUfc U VOLČJIH &HŠBNJ SO KORISTNI PRI.
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI!
3501 E. 95th St. So. Chicago, 111.
FIRE INSURANCE,
Kadar zavarujete svoja poslopja zopei ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke.
N. W. Phone 420.
MARTIN ŽAGAR
Gostilna
Moen Ave. ;; Rockdale, UL
Vljudno vabi vse rojake, Slovence ii Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala.
VSI DOBRO DOŠLI !
REVMATIZMU HROMOSTl BOLESTI t KOLKU BOLESTIH » ČLENKIH
nevralgiji protinu
OTRPLOSTI MIŠIC SLABOTNEM KRIŽU
SLABOSTIH * ČLENKIH PLJUČNIH IN PRSNIH BCLEaHH MRAZENJU . ŽIVOTU VNETJU OPRSNB MRENE PREHLAJENJU BOLESTIH v LEDJIH BOLESTIH v KRIŽU
HUDEM KAŠLJU
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
A
iexander
Chi. Phone 376
120 Jefferson St.
N. W 927
JOLIET, ILL.

Emil Bachman
1719 So. Racine Avenue. CHICAGO, ILL.
Smo v istej hiši že 12 let, le ime ceste se je premenilo.
Najstarija slavensko-krščanska tvrdka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPOVA i. t. d.
Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih koji šaljemo na zahtjev svakome badava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski.
Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev.
Pozor, rojaki!
Dobil sem iz AVashiu-
gtona za svoje zdravila se rial no Ste vilko, ktara jamči, da so zdravila prava in koristna.
Po dolgem Času ge mi je posrečilo iznajti pravo Alpen tinkturo in Pomado proti izpadanju in za rast fag, kakoršneše dosedaj fia sv? tu ni bilo, od katere moškim in ženskim gosti in dolgi lasje resni-čnh popolnoma zrastejo in ne bodo več Izpadali, ter ne osiveli.
Ravno tako zrastejo moškim v 6. tednih krasnibrki popolnoma. Revmatizem v rokah in nogah in križicah v 8. dneh popolnoma ozdra vim, kurja očesa, bradavice, potne nog« in •zebline se popolnoma ■dstranijo. * Da je to esnica jamčim s $506. Pišite po cenik, katerega pošljem zastonj.
JAKOB WAHCIC,
1092 E. 64th St.	Cleveland, Ohio
Najboljša postrežba. Lunch vesdan.
John Rudman
GOSTILNA
Prenočišča po primerni ceni za eno noč ali teden. Slov. bartender: JOHN GERŠIČ.
Chicago telefon 2496.
916 N. Chicago St., Joliet, I1L
Martin Nemanich
1900 W. 22 St., Chicago, III.
se priporoča si. občinstvu za obilen obisk njegovega saluna na vogalu 22. in Lincoln st. blizu slov. cerkve. Brezplačna gorka in mrzla jedila vedno ns razpolago. Poleg drugih pijač redao sveže Hoerberjevo pivo.
Telefon Canal 80.
M. Nemanich, Chicago
Najboljše
klobase!
Mi izdelujemo sami klobase, poznamo zato, kakšne snovi s* nahajajo v njih, in zato jih moremo najtopleje priporočati. ::	::	::	::
Peter Staudohar,
Phone 102.
203 Central Ave. Chisholm, Minsc.
NEREDI PREBAVNIH ORGANOV
BITTER-W1NE
f VfTv/iHf
TRINEROVO
Horré vino
h/JOSEPH TR1NER 739 S-AsMand Ave.
Da si ohranite dobro zdravje, ne smete dovoliti neredom v prebavne organe, ker ti so navadno znaki bolezni, bodisi celega telesa ali pa posameznih organov. Brez prave jedi in prebave ni življenja. Zato je prav- važno, da imate vedno pri roki tako zdravilo, ki bo, v slučaju neredov prebavnih organov, prineslo hitro pomo.
Za vse podrobne slučaje smelo priporočamo vsakomur DOBROZNANO IN ZANESLJIVO IN PIITRO DELUJOČE
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
Ta izvrstni lek bo izčistil prebavni sestav popolnoma brez kakih najmanj- Kg ših slabih posledic; pospeši okus, daje moč odvodnim organom, odstrani za- Sl basanost in vsa druga zla, ki so s to nadlogo v zvezi. Naj bi se rabilo v vsa- §§ kem slučaju. Imejte to zdravilo vedno v hiši in g'a rabite ■Jia'Jti v slučajih:
ZABASANOSTI,
GLAVOBOLA,
BOLI V ČREVESIH, SLABO ČE, NERVOZNOSTI, NEPREBAVNOSTI, ZGUBE OKUSA, ŽOLTENICI, TRPLJENJU PO JEDI.
Ne čakajte, misleči, da se bolezen sama odstrani. Če se ne rabi dober lek oslabijo organi. Najboljše zdravilo v vseh takih slučajih je:
Trinerjevo Amer. Zdravilno Grenko Vino.
V vs.h lekarnah.
Ne jemljite ^ouarecikov.
JOSEPH TRINER,
1 1333 1339 MII 1SILAÏD AVE.
N. W. Phone 135
Chicago Phone 2400
n
I JOS. J. PLESE
I-------------------
(Mesnica pi Grocerija
911 N. Scott Str,
Joliet, Illinois
se priporoča rojakinjam in rojakom nakupovanje mesa, klobas in grocerije po zmerni ceni.
za
SALOMONOVI RUDNIKI.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
Postrežba najbolja.
Dobro došli!
Ta banka plača
3 %
obresti
na vlogah
Joliet Trust & Savings Bank
110-112 N. Ottawa Street. Joliet, 111.
Glraiea $100,000.00 Jamslva M $50,000.00
ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred.
ERVIN T. GE 1ST, kasir.
THOS. F. DONOVAN, Podpred.
TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM.
SLJVVNOZNAM
SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
iiH»Biniiinnnmiminiiniiinnitiiiit8imiiHgiiiiiiin8Eiiiiii5
A. NEMANICH, preds. M. STEFANICH, tajnik. S. OLHA,blag
Slovenian
Liquor
Co.
GLAVNICA $50,000.00.
Ustan. in inkorp. leta 19LO
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
4»
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo.
Rojakom se priporoča za obila naročila.
Piš-ite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
. Jj-AJ	j A' Potovalni zastopnik: Fr. Završnik.
Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino.
iinnunniniuiiuuimiuiiiiuiiiiiiMiiiiuiiiuiuB
dalje. Ako pride kedaj zopet živ človek vanjo, kar se, mislim, ne bode zgodilo, bo našel znamenje naše navzočnosti v odprtih skrinjah in zabojih, prazni svetilki in belih kosteh uboge Fulate.
Ko smo nekako dobre četrt ure tipali po hodniku, se je naenkrat obrnil ali pa je bil presekan po drugem; in podali smo se v tega, samo da smo čez nekoliko časa zašli v tretjega. In tako je šlo naprej nekoliko ur. Zdelo se je, da smo v nekakem kamenitem labirintu (poslopje z neštevilnimi hodniki in s obami, iz katerega je skoraj nemogoče priti brez vodnika) brez izhoda. Kaj pomenijo vsi ti hodniki, seveda ne morem povedati; vendar smo mislili, da so to starodavni rovi rudokopa, ki so držali semintja vse-križem, kakor jih je vodila ruda. To je edini način, po katerem smo mi mogli razlagati toliko množino hodnikov.
Navsezadnje smo se popolnoma v-trujeni in prevarani v nadi ustavili in povžili svoj poslednji borni kos suhega mesa in popili poslednje požirke vode, kajti naša grla so bila kakor apnenica. Zdelo se nam je, da smo utekli smrti v temni zakladnici, samo da umrjemo v temi teh predorov.
V tem obupu se mi zazdi, da sem vjel na svoja ušesa neki glas, na katerega sem opozoril tovariša. Bil ie zelo slaboten in zelo oddaljen, toda bil je glas, slab, šumljajoč glas, kajti o-stala dva sta ga tudi slišala; in nobene besede ne morejo popisati naše hvaležnosti, kajti bil je prvi glas po vseh urah grozne, strašne tišine.
“Sveta nebesa! To je tekoča voda!” je rekel Tomič. “Pojdimo!"
In zopet smo stopili naprej v smeri, odkoder se nam je zdelo, da prihaja šumenje, in tipali smo svojo pot ob skalnatih stenah. Ko smo šli dalje, je šumenje postajalo vedno glasneje. Dalje, še dalje smo šli; sedaj smo čisto razločno slišali žuborenje tekoče vode. Sedaj smo bili že čisto blizu nje in Tomič, ki je hodil prvi, je prisegel, da jo že more vohati.
“Počasi hodite, Tomič,” je rekel Sergij, "držati se moramo drug drugega.” Komaj pa je to spregovoril, se je začulo: Pljusk! in Tomič je zakričal.
Padel je v vodo.
“Tomič! Tomič! Kje ste?” sva vpila prestrašena. V našo tolažbo je z vdu-šenim glasom odgovoril:
“Vse dobro; držim se za skalo. Prižgite vžigalico, da vidim, kje da ste."
Urno sem prižgal zadnjo vžigalico, ki nam je še preostala. Njena slaba luč nam je razkrila temno vodo, ki je tekla pod našimi nogami. Kako široka je bila, nismo mogli videti, toda tam ob strani je visela temna postava našega tovariša na naprej štrleči skali.
“Stojte na mestu, da me bodete vje-li,” je zavpil Tomič, “plavati moram tja nazaj.”
Nato smo slišali pljuskanje in močno plavanje. Čez eno minuto je bil pri nas in prijel je Sergija za roko in izvlekla sva ga v predor.
"To ni bila šala!” je rekel sopihajoč, “ako se ne bi oprijel skale in znal plavati, pa bi bil izgubljen. Drla je voda kakor v mlinskem žlebu in nobenega dna nisem mogel čutiti."
Jasno je bilo, da tukaj nismo mogli dalje. Ko se je Tomič nekoliko odpočil in smo se napili vode iz te podzemeljske reke, ki je bila sveža, ter si kolikor mogoče umili svoje obraze, kar smo zelo potrebovali, smo se vrnili in hodili po predoru nazaj; Tomič je stopal ves moker pred nami. Navsezadnje smo dospeli do drugega pre dora, ki je vodil na desno.
“Lahko gremo tudi v tega,” je rekel Sergij utrujeno, “tukaj so vsa pota enaka; tako lahko hodimo, dokler se ne zgrudimo.”
Počasi in dolgo, dolgo smo stopali skrajno utrujeni po tem novem predoru; Sergij je bil prvi.
“Poglejta!” je zašepetal, “ali se mi sanja, ali je to svetloba?”
Zijali smo z očmi in tam daleč pred nami je bilo nekaj slabo svitlega, nič večje kakor šipa v oknu kmečke hiše. Svit je bil tako slaboten, da dvomim, ako bi ga zamogle zapaziti kake druge oči razen takih, ki so liki našim cele dneve dolgo gledale samo temo.
Majhno upanje nas je zopet objelo in hiteli smo dalje. V pet minutah nismo bili več v dvomu; v resnici je bila lisa slabe svetlobe. Še eno minuto in sapica pravega, živega zraka nam je pihljala nasproti. Dalje smo hiteli. Naenkrat pa se je začel predor zoževati. Sergij je hodil po kolenih. Vedno ožji je prihajal, navsezadnje je bil tako ozek, kakor velika lisičja luknja v zemlji — sedaj je bila zemlja, skala je prenehala.
Stesnil se je, napel in Sergij je bil zunaj, in ravno tako je bil Tomič in ravno tako sem bil jaz in visoko nad nami so svetile zvezde in v naših nosnicah je bil sladki zrak; nato pa se je nekaj udrlo in vsi trije smo se valili okoli in okoli skozi travo in grmovje in mehko, vlažno zemljo.
Jaz sem se oprijel neke stvari in u-stavil. Vsedel sem se in začel veselo klicati. Odgovarjajoč glas se je začul ravno odspodaj, kjer se je končala divja pot Sergija na nekih ravnih tleh Splazil sem se k njemu in ga našel nepoškodovanega, četudi brez sape. Na to sva se ozrla po Tomiču. Našla sva ga nekoliko dalje proč, vjetega v rogovilasti korenini. Bil je precej obtolčen, vendar je bil kmalu dober.
Vsedli smo se vsi trije skupaj v travo in sprememba v naših čutilih je
bila tolika, da smo vriskali od veselja. Rešili smo se iz te strašne temnice, ki je bila skoraj naš grob. Gotovo je kaka usmiljena višja moč vodila naše stopinje k šakalovi luknji koncem predora (kajti nič drugega ni mogla biti). In glej, tam na gorah se je zopet ru-dečila jutranja zora, o kateri smo mislili, da je nikdar več ne bomo videli.
(Dalje prih.)
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
In tudi tukaj, kjer sem jaz, je dosti premoga in v Edmonton tudi dosti. Oni vsi, ki so meni pisali: bom že vam dal naznaniti, kadar prvo priliko ali dobro službo najdem. Za homestead je časa dosti, ampak na zimo ne svetujem nobenemu sem hoditi dela iskat, ampak spomladi si boš lahko 'službo dobil in tudi svet si ogledal za svoj dom, vse preskrbel, krompir sadil in prešičke krmil, da boš kaj za zimo imel. Sosed ti bo lahko par akrov iz-oral, a ti sam boš pri njem delal. Stotine je ljudi tukaj, ki niso nič imeli, z nič začeli, zdaj so pa že premožni kmetje. Brez korajže ni nič. Silil ne bom nobenega, ampak svetoval pa vsakemu, ki je še mlad in zmožen priti sem, ko se spomlad bliža. Pridi z gosmi in racami, dobil boš tudi življenje, kakor ga one, ki pridejo vsako spomlad. Dobil boš tudi svoje zavetje in zemljo kot one. Prišla bode tudi tvoja tovarišica, ko pride onih rac in gos. Delala bosta hišo, kot jo tudi ptički delajo veselo in zadovoljno. Ne boj se, ne bosta lačna, ne žejna; ne bosta tudi ne zmrznila.
Dam vam vedeti, da snega še nimamo nič, ampak orati se je pa že nehalo; vreme je pa lepo in prijazno. Dosti počitka imam na kmetiji zdaj. Le na farme, fantje!
Adijo in z Bogom in pozdravljeni!
G. F. M. Sone Bruder.
Frank Bambich
urar in zlatar,
5270 Buttler St.
PITTSBURGH, PENNSYLVANIA.
Hex in Moose Pivo
NAJBOLJŠE NA SVETU. Razprodaja
FRANK TRAMPUSH
VIRGINIA, MINN.
Duluth Brewing & Malting Co.
Duluth, Minn.
Tooele, Utah, 14. nov. — Velecenjeni g. urednik! Odstopite malo prostora v najboljšem listu A. S., da sporočim rojakom, kako je mesto Tooele.
Mesto. Tooele se sme prištevati k najlepšim mestom. Na eni strani mesta se nahajajo precej veliki hribi, da dajejo lep razgled po mestu in okolici. Na drugi strani mesta se pa nahaja precej veliko jezero Salt Lake. Skoraj vse mesto je nasajeno s sadnim drevjem in lepo urejenimi drevoredi. Podnebje je zdravo, voda je dobra. Vreme je ugodno za ta čas. Dela se v topilnici. Nekateri pa imajo svoje saloone i. t. d. Delavske razmere so bolj srednje. Kakor sem čul, se nahaja tu precejšno število Slovencev. Na društvenem polju pa niso ravno najboljši; kakor sem čul, imajo eno društvo N. H. Z. Dobro bi bilo, da bi se malo bolj zanimali za to prekorist-no stvar. Posebnih novic nimam kaj poročati.
K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse čitatelje in čitateljice tega lista. Vam, g. urednik, pa mnogo uspeha.	J. P.
Phone Canal 498.
August Poglajen,
2300 S. Robey Street CHICAGO, ::	::	ILLINOIS
Gostilna
SE PRIPOROČA ROJAKOM.
A. M. SMELSER, izdelovalec.
J. E. SEEBOLD, ravnatelj. Phone 474 w. Nad poštnim uradom, FOTOGRAFIČNI STUDIO Slovenci v LaSalle in okolici, pridite in poglejte naše slike in gotovo bodete zadovoljni.
Slovenski Zdravnik
(Zraven slovenske cerkve.)
Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, ki ste na katerikoli bolezni bolni, na SLOVENSKEGA zdravnika. Tam boste ozdravljeni popolnoma, ako je to sploh mogoče. Tisočerim naših rojakov je bilo pomagano do čvrstega in popolnega zdravja, ker s® se obrnili s popolnim zaupanjem do tega slavnega zdravnika. Pridite osebno ali pa pišite. Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec
900 N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL.
Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
Garnsey, Wood & Lennon
ADVOKATI.
Joliet National Bank Bldg.
Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
National Studio
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111.
W. O. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet.
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
Edina slovanske fotografija v Jolietn.
Zmerne Cene.
Najboljše delo.
Waukegan, 111., 17. nov. — Cenjeni urednik A. S.! Veste, tukaj v Wauke-ganu se pa zmeraj kaj novega znajde. V nedeljo pop. sem pa že videl tako znajdbo, da je pa že precej vredna. Že dolgo časa sem premišljaval, kako bi mogel spoznati, kateri človek je socialist, ne da bi ga kaj obgovarjal; sem že mislil, da bi se kaj poznal na društvenih znamkah, pa se sem prav zelo zmotil. Kateri človek rad kaj vidi, se mu vse posreči; tako se je tudi meni. Zadnjo nedeljo zvečer sem videl nekega finega človeka, ki je kričal tako 'silno močno na glas, da se bi tudi domač maček kmalu splašil. — “Poslušajte mene, kaj vam jaz povem, jaz sem socialist, poglejte me od vrha in do tal, in poglejte moje roke, kako so črne in umazane: to je znamenje, da sem jaz socialist. Pa tudi za cerkev še nisem nikoli nič dal, pa tudi nikoli nič ne bom.” Jaz si sem pa le to tako dobro zapomnil, da se na roki pozna, če je v nedeljo popoldne umazana, da ta je že socialist, ne da bi ga kaj vprašal, če je toliko len, da še v nedeljo ne umije rok, zato da se pozna, da je socialist. Kaj to, če je povedal, da za cerkev še ni ničesar dal in da tudi nikoli ne bo, to sem jaz že zdavnaj dobro vedel, to je čisto domača stvar. Ali te velike izobrazbe pa nisem nikoli pričakoval, da boš ti socialiste tako grdo izdal, da bo vsaki človek lahko vsacega poznal v nedeljo popoldne, kateri da je socialist, da ga samo na roko pogleda, če ima fino umazano že zvečer ali še pozno zvečer, ta je kar “tavglih” socialist, ga ni treba nič obgovarjati, je že brez vse skrbi “tavglih” socialist. Ta znajdba je pa vendar nekaj vredna, kateri bi radi to že popred vedeli za znamenje, da spoznajo socialiste, kako da bi ga morali spoznati, na kak lahki način. Pa mu tudi lahko pošljete kako darilo, ko je on povedal tako dobro stvar, da je tako lahko poznati tako velikansko skrivnost! Ali jaz bi ,prosil vse one dobrotnike, kateri mislijo kaj darovati, da naj nikar ne daruje “žajfe”, da ne bi skril znamenja socializma. Pa ne bi jaz opisal in ne izdal te grozne znajd-be, pa še tudi ne bi sam jaz verjel, da je ta umazana roka kakšen pomen, pa mi. je tisti človek rekel na ves glas, kar mu je dalo iti iz grla: “Ti nimaš nobene izobrazbe, ti prav nič ne veš!’ Povem ti samo to, da znamenje socializma se lahko odpravi z vodo, posebno če imaš košček “žajfe”, pa te nikdo ne pozna, če si socialist.
Naročnik A. S.
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posoj'ila pojdite k
A SGHOENSTEDT&CO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Ce boš kupoval od nas, ti bomo v»e-lej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki is trdi les, lath, cederne stebra, desk te šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulit blizu nevega kanala.
Predne kupiš LUMBER, oglasi st pri nas in oglej si našo zalogol Mi ts bomo zadovoljili in ti prihranili denat
J. W. LYONS
Naš office in Lumber Yard na vogla DES PLAINES IN CLINTON STS
Joliet steom Dye floss
professional Cleaners and Dyers STRAKA & CO.
Office and Works, 642-644 Cass Oba telefona 488.
The
Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne uloga ter pošilja denar na vse dele svetu.
Kapital in preostanek $300,006,08,
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir.
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT

AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA
Direktna črta med New Yorkom is Avstro-O grško.
Nizke cene
Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Frana Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka:
Belvidere — November 22nd. Argentina — December 6th.
Martha Washington — Dec. 11th.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike:
PHELPS BROS. & CO.
2 Wasnington St., New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v
Zjed. državah in Kanadi.
WINE GARDEN SALOON
(po domače: Vinski vrt)
MARKO MATEOVICH, Gilbert, Milin.
Točim najboljše pivo, domače vino, fina žganja in tržim dišeče smodke. Rojaki dobro došli!
DVE PISARNI
V So. Chicago, Ills.:
Soba 218 — 9206 Commercial Ave, Telefon: South Chicago 579.
V Chicago, Ills.:
Soba 612 — 155 North Clark Street
Telefon: Randolph 810.
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet.
N. W. tel. 218. Chicago telefon 924.
Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrti
JOHN FUGINA
9510 Ewing Ave., So. Chicago, III.
SLOVENSKA GOSTILNA. Dvorana za veselice. Ples vsako soboto in nedeljo.
Phone South Chicago 387.
JOSIP ZALAR
JAVNI NOTAR,
1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Držav« in staro domovino.
Chicago tel. 1048. N. W. 770.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo ^ K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki torek in petek
SLOVEHSKIHM. TISKOVNA IMA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois,
Predsednik -	- Anton Nemanich
Tajnik -	VVilliam Grahek
Blagajnik ... John Grahek Urednik -	- Rev. John Kranjec
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združ. države na leto.........$2.00
Za Združ. države za pol leta... .$1.00
Za Evropo na leto...............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta.........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ^ie oziramo.
Rokopisi se. ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
=- -	.	■ - r——
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899.
SIovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
30.	dec.	Nedelja	Andrej, apost.
1.	it	Pondeljek	Eligij, škof.
2.	it	Torek	Bibijana, muč
3.	H	Sreda	Frančišek Xav.
4.	i(	Četrtek	Barbara, dev. m.
5.	ti	Petek	Saba, opat.
6.	ti	Sobota	Miklavž, škof.
POGUBLJENI — ZAVRŽENI V VEČNI OGENJ.
Beseda “advent” ali po latinsko “ad-ventus” pomenja toliko kot prihod ter nas opominja na prihod Kristusov na ta svet. Dvojni pa je Kristusov prihod na ta svet: prvi je bil o njegovem rojstvu na sv. večer WBetlehemu; drugi pa bo o poslednji sodbi, ko bo po besedah preroka Joela v dolini Jo-zafat vse ljudi sodit prišel. Prvi prihod Kristusov je bil poln milosti in ljubezni, drugi prihod pa bo neizrekljivo veličasten, ker prišel bo kot vsemogočni Sodnik z veliko močjo in veličastvom z vsemi angelji obdan. Pa tudi na nebu in zemlji se bodo takrat taka znamenja kazala, da bodo ljudje — zlasti hudobni ljudje — koprneli od strahu in čakanja tistega, kar ima čez ves svet priti. Zakaj ne za pravične bo dan poslednje sodbe strašen, ker le-ti bodo neizrekljivo ljubeznjivo takrat, v nebesa povabljeni, ampak za pogubljene in nespokorne grešnike bo sodnji dan čez vse strašen, zato ker jih bo ostri Sodnik takrat v večno pogubljenje obsodil, rekoč:	“Poberite se
spred mene, prekleti, v večni ogenj, kateri je pripravljen hudiču in njegovim angeljem.” — 'O strašne besede, katere hočemo danes premišljevati zato, da bi se nedolžni za naprej še skrb-nejše greha varovali, grešniki pa z resnično pokoro k Bogu spreobrnili.— O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas!
*
Potem, ko bo večni Sodnik izvoljene neizrekljivo prijazno in ljubeznjivo 'v nebesa povabil, se bo obrnil proti zavrženim na levici ter jih bo tako jezno in srdito pogledal, da se jim bota duša in telo stresla. Tedaj jim bo nekako tako-le govoril: “Oj vi nespametni, dokler ste živeli, deliji ste mi lahkomišljeno vsakovrstno krivico. Poglejte tu sem rane, ki ste mi jih s svo-, jimi grehi vsekali; poglejte tu stran, ki ste mi jo prebodli; poglejte tu križ, na katerega ste me z žeblji pribili; po-glejte^u steber, na katerega ste me privezali in Neusmiljeno bičali in pretepali. Iz ljubezni do vas sem iz nebes prišel in iz ljubezni do vas tako grenko smrt prestal; vi pa niste za vse. to nič marali, temuč ste raje hotli služiti hudemu duhu, kakor meni svojemu Gospodu Bogu, svojemu Odrešeniku in Zveličarju. Klical sem vas po vesti, po angeljih varhih, po svojih namestnikih, pa me niste hotli poslušati; stegoval sem svojo roko, pa ga ni bilo, da bi se bil ozrl; ves moj svet ste zaničevali in moje svarjenje zanemarjali.
Potem, ko bo tako ostrmi Sodnik pogubljenim vse — vse njih hudobije o-čitai in vsem svetu odkril, bo napo-
sled obsodbo s tako strašnim, grozovitim in silnim glasom izrekel, da je najhuje gromenje ali najstrašnejši udarec strele le komaj podoba in senca proti njemu. Rekel bo namreč: Poberite se spred mene, prekleti, v večni ogenj, kateri je pripravljen hudiču in njegovim angeljem.
O strašne besede! O obsodba straš-nejša nad vse druge obsodbe: Premišljujmo nekoliko strahoto teh besedi.
Poberite se spred mene. To so prve besede božjega Sodnika. Oh, kdo je v stanu strahoto teh besedi zapopa-sti? Nekoliko bi nam to mogel dopovedati kak svetnik, ki Boga, neskočno dobroto in lepoto gleda, kolikošno veselje je to, Boga gledati, in kolikošna nesreča bi bila to, od božjega obličja za vselej odločen biti! Majhno podobo od take nesreče imamo v sv. pismu: Absolon, Davidov sin, je bil svojega očeta Davida tako razžalil, da ga je oče za zmerom od sebe pahnil in zavrgel, tako, da mu je ostro prepovedal, da nikoli več mu ne sme priti pred oči. To pa je hudobnega Absolona tako močno peklo in bolelo, da tega ni mogel prestati; zato je prosil Joaba, očetovega prijatelja, naj prosi zanj pri kralju, da bi smel še videti obličje svojega kraljevega očeta; če mu pa vendar ne more odpustiti razžaljenja, naj ga oče raje da umoriti. Tedaj raje bi bil Absalon umorjen, kakor da zmerom pahnjen od obličja svojega očeta. In kako hudo bi bilo še zdaj pri srcu takemu otroku, katerega bi njegov razžaljeni oče za zmerom pahnil spred svojega obličja! Oh, kako strašno bo še-le za pogubljene na sodnji dan, ker bodo na vekonjaj odločeni od božjega obličja, od najboljšega očeta, ki je studenec vsega dobrega in vsega veselja!
Se ve,* da mi revni ljudje zdaj še ne vemo, kako neskončno, dober in lep je Bog. Ali na sodnji dan bodo vsi ljudje videli Jezusovo neskončno lepoto in dobroto, videli bodo tudi lepoto Marijino, angeljev in vseh svetnikov. O kako strašno jih bo torej bolelo, da bodo morali od tako lepega in dobrega Boga, od Marije, od angeljev in vseh svetnikov za vselej ločeni biti!
Poberite se spred mene, prekleti! To bo tako rekoč drugi udarec strele za pogubljene! Groza in strah nas že zdaj obleti, če kak oče ali katera mati svojega lastnega otroka tako zakolne; kako nesrečen je večidel tak otrok! Noe je zaklel svojega hudobnega sina Kama in njegove mlajše in še zdaj se vidijo žalostni nasledki te kletve nad Kamovimi mlajšimi ali zamorci. Kako strašno nesrečni bodo še-le pogubljeni na sodnji dan, ko jih bo sam Sodnik v svoji pravični jezi tako imenoval! Prekleti, bo hotel reči, ste od mene, ker sem za vas zastonj svojo kri prelil, trpel in umrl; prekleti ste od mojega nebeškega ®četa, ki je vam sicer pripravil nebesa, pa vi se niste hotli truditi za nebeško kraljestvo, ker vam je bilo ljubše grešno veselje tega sveta; prekleti ste tudi od sv. Duha, ki vas je hotel svete narediti in vam je ponujal milosti, katere ste vi zametovali in v nemar puščali; prokleti ste od moje Matere Marije, ki je toliko grešnikom v nebesa pomagala, vi pa niste hotli pri njej pomoči iskati; prekleti ste od mojih angeljev, ki so vas svarili pred hudim, pa jih niste hotli poslušati! Prekleti ste na duši in na telesu, ker ste vse dušne in telesne moči v greh ter božje razžaljenje o-bracali. Prekletstvo ste ljubili v svojem življenji, prekletstvo naj torej pride nad vas na večno! Oh, groza te strašne besede “prekleti”!
Poberite se spred mene, prekleti, v večni ogenj, bo dalje rekel božji Sodnik. Strašne besede!' Že ločenim biti spred božjega obličja je strašno; še strašnejše je od Boga sam*ega preklet biti, ali še najstrašnejše je to, iti v večni ogenj. Komu se pač strašno ne zdi, videti hudo zakurjeno peč ali opeč-nico ali apnenico in kaj bi bilo, če bi katerega človeka zvezali in v tak ogenj vrgli? Ali bi ne trpel neznane speče-nine? eVndar bi bilo kmalu po njem, ker bi hitro zgorel, ali doli v peklenski peči je -veliko strašnejši ogenj in v tem ognji bodo pogubljeni večno goreli in nikoli zgoreli, zato bo rekel Jezus: “Poberite se spred mene, prekleti, v večni ogenj, — v večni ogenj zato, ker ta ogenj nikoli ne ugasne.
Kateri je hudiču in njegovim angeljem pripravljen. To bodo poslednje besede božjega Sodnika. In ne zastonj bo Sodnik te besede izrekel; zakaj ker so hudobni ljudje bolj služili hudemu duhu, kakor Bogu, in so bolj peklenskega satana poslušali, kot Boga, zato bodo tudi pahneni v ravno tisti strašni ogenj in strašno, neskončno trpljenje, ki je za satana ter peklenske duhove pripravljeno. O strašna sodba, s peklenskimi duhovi^skupaj trpeti na večno! O strahovita taka družba, katera sama na sebi trpljenja ne zmanjšuje, ampak ga zvikšuje!
Te strašne besede božjega Sodnika bodo grešnike na tla treščile, kakor da bi bili od tisoč strel zadeti. Tedaj bodo začeli od bolečin tuliti, rjoveti in divjati, da se bodo' tresle gore in doline, zemlja, ljudje in hudobni duhovi. Gotovo, to vpitje, ker bode toliko milijonov ljudi naenkrat na vso moč zavpilo, bo tako strašno in grozovitno, da si ga še prav domišljavati ne moremo. “Oj, gorje nam prekletim, bodo rjoveli; oj, gorje nam nesrečnim, tedaj bomo zdaj na vekomaj od Boga in od vsih svetnikov ločeni? Tedaj so za za nas nebesa na vekomaj zgubljena? Tedaj bomo na vekomaj goreli v neugasljivem ognji pri teh grdih peklenskih pošastih, pri grozovitih hudobah, ki nas bodo trpinčili na večno? Oj, gorje nam, o trpljenje, o bolečina!"
-'-»b-j:1	- ■ •'	■ ■ .... -¿ji.
Nekako tako bodo vsi obupani pogubljeni zdihovali na sodnji dan.
*
Oh, kristjani, kakošno kesanje bo na sodnji dan pri pogubljenih! Kako radi bi takrat dobro spoved opravili, krivično blago povrnili, sovražnikom odpustili in z eno besedo: kako radi bi vse storili, če bi bilo mogoče, se pekla rešiti in v nebesa priti! Ali takrat bodo take dobre želje prepozne; zdaj je še čas milosti, zdaj je mogoče se še pekla rešiti, ali kmalo za marsikaterega več ne bo mogoče, ker ga bo smrt prehitela in zasačila nepripravljenega. Zdaj, o grešnik, o grešnica, zdaj delaj pokoro, zdaj objokuj in obžaluj svoje grehe, zdaj so dnevi zveličanja; na sodnji dan bo prepozno. O Jezus, bodi nam milostljiv Sodnik! O Marija, prosi za nas! Amen. —Josip Kerčon.
SOCIJALISTI, BERITE !
1. Katoliška cerkev in odgoja.
Vsak nepristranski presojevavec mora priznati in tudi prizna, da ni nihče toliko nhrodov nravstveno vzgojil in osrečil, nihče znanstva delj razprojal, nihče bolj deloval in se boril za časno in večno srečo, blagostanje, prosveto, resnico in nravstvenost med narodi — kakor katoliška cerkev, in vendar ga ni zavoda, ki bi imel več sovražnikov, ki bi bil bolj preganjan kakor je ona. Da, boj je bil in je na eni strani med katoliško resnico in krščansko pravičnostjo, na drugi strani pa med satansko zmoto in lažjo in podlo strastjo človeškega rodu.
To je Kristus napovedal svoji cerkvi :“Vsi vas bodo sovražili radi mojega imena.” Luc. 21. 17. Da, ko bi katoliška cerkev storila in učila vse ono, kar store in uče njeni hinavski sovražniki sami, ne bilo bi jim prav. Nikdar prav! Cerkev, fhislijo si, moramo raz-kričati kot tako, ki zatira reveže, molze delavce, krotoviči svobodo, ovira znanstvo in učilnice, no vse, kar utegne koristiti človeku, ker s tem bomo najlože naščuli vse proti nji. “Kaj pa je hudega naredil,” vprašal je Pilat. “Križaj ga,” so vpili. “Nobene krivde ne najdem na njem,” opovrl je Pilat. “Križaj ga, križaj ga” so kričali. "Kaj pž vam je katoliška cerkev hudega storila,” vprašamo. “Uničiti jo moramo!” "Na dan z njeno krivdo,” zahtevamo. “Zatrimo, zatrimo kat. cerkev!” Zakaj pa? Katoliška cerkev je vendar v vseh stoletjih svojega obstoja v svojih služabnik po svetu hodila in delila dobrote kakor njen začetnik Kristus. “Zatrimo, razbijmo jo,” tulijo naprej. Katoliška cerkev je gradila in gradi nižje šole in vseučilišča, s katerimi je omikavala narode, in tudi vas. “Njene šole so za nič,” skovikajo v enomer. Zakaj za nič, povejte vzroke? “Za nič, za nič, za nič, zato ker so katoliške,” lajajo v tebe kakor pes v luno. Ti siromaki so tako nevedni in zarukani, slepi in zabiti, da niti ne .vedo, kaj je dobro in resnično.
2. Katojiška vseučilišča so na višku znanja.
Dandanes je mnogo katoliških univerz, katere je ustanovila in vzdržuje katoliška cerkev. Nevedni naši socialistični in svobodnomiselni voditeljčki takoj zavihnejo nos, če slišijo ime: katoliška univerza, češ, taka univerza je prava puhla ničla; s tem hočejo reči, da Bog ve koliko znajo, da znajo več nego vsak katoliški proefsor; v resnici pa zna več tvoj 121etni otrok, ki je izdelal 5. razred; kakor pa Zavrtnik, Konda, Skubic, Zabriček & Co., ti voditelji avš. V lažeh, sleparijah jim seveda ni nihče kos. Vi dozdevni velikani v učenosti, pa dokažite enkrat z dejstvi, da so katoliške šole za nič! To lahko lažete, teško pa dokažete. Mi pa vam bomo dokazali, da so katoliška vseučilišča na višku napredka. Čitajte bra-vci!
V	Belgiji je katoliška univerza v Levanju (Loewenj, ki nikakor ne zaostaja za državnimi vseučilišči, ampak jih celo nadkriljuje. Kakšne pa so belgijske državne šole? Socijalisti, brezverci in svobodnomiselci trdijo —-to sem že poročal v Am. Sl. — da stoji belgijske državne šole na naj višji stopnji. In zdaj primerjajte! V 1. 1882-1889 so vse belgijske univerze javno tekmovale za dobitke; vse univerze so prejele 54 premij (bourses de voyage). A levanjska katoliška univerza, ki ni štela niti 1400 slušateljev, jih je dobila 25, torej skoro toliko, kolikor vse tri druge državne univerze s 3000 slušatelji.
Za dobo 1. 1890-1908 je tekmovanje doneslo sledeče premije (dobitke): Katoliška univerza v Levanju z 2000 slušatelji jih je dobila 131; Gent in Luettich s 3000 slušatelji sta jih dobili 182; in Bruessel s 1000 slušatelji pa 41 premij. Če znate računati, lahko iz-previdite, da je ena katoliška univerza premagala državne tri.
Tako mi dokazujemo. Kako bodo pa Zavrtnik, Konda & Co. to ovrgli? Pisali bodo: Janez je neumen, Tone je bedak, Ani. Sl. je cunja — in s tem je neovrženo dokazano, da so katoliška vseučilišča za nič. Ali vas res ni sram, ljudi tako za nos voditi?
V	Ameriki je poleg drugih katoliških univerz ena v državi Indijana: University of Notre Dame. Na tej univerzi je polovico slušateljev protestantov, judov in brezvercev. Ali bi nekatoliški starši pošiljali svoje sinove v katoliško vseučilišče, ko bi ne bilo vsaj tako dobro kakor vsako državno vseučilišče? Pa saj je nespametno našim brezverskim neznalicam govoriti o vseučiliščih in višjem znanju, ker o
vsem tem imajo toliko pojma kakor osel o bacilih.
3. Znanstvo in šola sta začeli pro- j - padati z reformacijo.
Kar je katoliška cerkev zgradila nd znanstvenem polju, zadušil je skoro do : cela vse protestantizem. To potrjujejo protestantski pisatelji, ki pa s tem nehote tudi priznavajo zasluge katoliške cerkve na znanstvenem polju.
Luter je vseučilišča razkričal “za jame razbojnikov, za templje malikov, za shodnice pogube, kjer se ljudje uče brezbožnega človeškega znanstva, ki najpobožnejše ljudi izpridi.”
Melancbton je pa vikal; “Visokih sol niso iznašli papež? ampak sam vrag, m nič bolj peklenskega ni še pri- j šlo na zemljo in ne bo prišlo.” Taisti j je trdil, da je “človeška pamet prazna tema, nevesta satanova, prokl-ta, gobova kur-a, slepa norica, beštja, katero naj verni ljudje ugonobe. Kristjanu j ni treba nič drugega kakor sv. pisma”. (Doellinger, Reform. I. 479-482.) To i pesem so peli neštevilni protestantski pridigarji.
Ni čuda, da je protestantska povodenj s takim bedastim govorjenjem opustošila vse šolstvo.
L. 1524 je zdihoval Luter: “Zdaj povsod ginevajo šole... Pod papeštvom je hodil hudič, ki je z ustanovljanjem | samostanov in šol svoje mreže raztegnil, tako, da ni bilo možno niti enemu otroku (vidite, koliko šol je bilo pred Lutrom) ubežati hudiču brez posebne-ga božjega čudeža — zdaj pa hudič ne pusti nobenemu več učiti se.”
Melanchton pa jadikuje: "Ta (protestantska) doba je postala železna; znanstvo (—torej je bilo) bo uničeno, če se ne bodo vladarji (aha!) zavzeli zanj.” Pismo za univerzo mariborsko (Nemčija) 1. 1529 priznava, ‘J.da se ljudje za znanstvo zanimljejo manj in manj.”
Protestant Erasmus je pisal Pirk-heimerju: “Povsod, kjer vlada lute-ranstvo, pešajo znanosti.” (Erasmi op. 4, 1139.) Ravno ta je zapisal: “Knji-gotržci so pred protestantizmom lože prodali 3000 knjig nego sedaj 600.” (Doellinger Reformat. I. p. 348.)
Da je pešalo znanstvo, je bilo všeč celo Wyclifu, katerega svobodnomiselci slave za prvoboritelja znanstvene svobode; Wyclif je trdil: “Univerze z njihovimi nauki, gostišči in profesorji je vpeljalo poganstvo; in univerze koristijo cerkvi toliko, kolikor hu-' die.” To Wyclifovo zmoto je katoliška cerkev obsodila in zavrgla 1. 1415 in 1. 1418. (Denzinger-Bannwart, “Enchiridion”, n. 609.) In ker se cerkev poteguje za resnico, Wyclif pa za zmoto, zato naši svobodnomiselci preklinjajo cerkev, Wyclifa pa povzdigujejo (Nadaljevanje na 5. strani.)
NAZNANILO!
S tem se občinstvu naznanja, da radi pomanjkanja prostora v naši prodajalni za
vse odjemalce (na stotine jih je bilo odklenjenih, in mnogi so odšli, ker niso imeli časa dolgo čakati zunaj pri zaprtih vratih) nam je bilo nemogoče urediti vse zaloge.
RADI TEGA!
bomo imeli drugo razprodajo v soboto 29. nov. 1913, ko bodo vsi kosi, istotako vse posebnosti, razprodani.
PO ISTIS CENAH!
Vrata se odpro v soboto ob 9. uri zj.
Pridite zgodaj, da boste imeli več prostora za nakup.
Frank Eiserman
309 Ruby St. Blizu Hickory JOLIET
Zahvalimo se občinstvu za naklonjenost od pondeljka.
dU
sl ESI la
3 mu
3 ESI El
D k
Božična
Darila
I
Pri nas najdete tako stvar, ki jo ravno potrebuje oni, komur misli' te dati darilo za Božič. Pa tudi lahko najdete kaj popolnoma novega, kaj takega, da si je skoro nemogoče domisliti v trenutku. Tako darilo je tudi najhvaležneje sprejeto.
Mnogo reči imamo, ki so prav primerne za darila. Za moške omenjamo:
Cellarette,
Mize,
Smoking Set,
Svetilke,
♦ Omare,
Gugalnike, Kniižnica, itd.
The Eagle

Math. Simonich, vodja
406-8-10 N. Chicago St.