Tečaj XIV.
List
gospodarske, obertnijske in národsk
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo začelo leto po posti 4 fl., sicer 31.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr.
V Ljubljani v sredo 9. januarija 1S56


Pripomočki zoper dragino.
(Dalje.)
3. Veliko se dá prihraniti pri klaji (kermi) zivinski.
Koliko milijonov centov naj bolje merve (sená) potepíá živina vsako leto po nemarnosti poslov, ako jim je bolj pri rokah kakor stelja; koliko tisuc in tisuč centov se je potroši po hudobnih poslih, ki imajo iz službe iti.
V V
ces
, da naj
bi je njih naslednikom zmanjkovalo ! In sto druzih potrat je še. Koliko ovsa, koruze in sploh žita se potrati zato, ker se popred z mašino ne zdrobi (šrota). Na enega konja se na leto rajta 60 vagánov ovsa, ako se mu po navadi cei ali nezdrobljen zobati daje; ako se mu pa pokládá zdrobljen fšrotan), se ga prihrani na leto ćeterti
del
?
to je
i
15 vagánov. V našem cesarstvu se steje 3
milijone konj ; tedaj bi se po tem takem cez leto prihranilo 45 milijonov vagánov ovsa ali 90 milijonov forintov (gol-dinarjev).
To je veliko dnarja, ki se potroši, da nikjer ne za-
leže
i
ker se po nemamem zameće med gnoj
Lahko bi se
ta dnar občinstvu prihranil, ako bi ravnali gospodarji tudi pri nas. kakor ravnajo na Anglezkem, kjer na mašinah ïrcljcjo vsako žito , ki
ga pokladajo živini #
4. Dokaj dokaj bi se dalo tudi prihraniti, ako bi vse
zamćcke pri gospodarstvu v prid obraćali. Sto in sto stvari je, ki se pogubljajo , namesto da bi se porabile za gnoj, kteri pcmaga polju k rodovitnosti in obilnišim pridel-kom. Pa veliko stvari je tudi, ki b« se dale v
V «	V
z i v e z
ljudém ali živini oberniti, sedaj pa grejo v zgubo. Le eno tako stvar hočem tù v misel vzeti, namreč izrobkane ali
prazne tursične storže (Maislvolben) , kteri se ali na gnoj mečejo ali k većemu v peč. Po skušnjah c. k. štajar-
je gotovo, da iz enega centa
\V -
ske gospodarske družbe izrobkanih suhih storžev se naredi 33 funtov lepe moke za živež človeški, 23 do 29 funtov pa debele moke za živino.
Gosp. F. S rank, oskerbiiik neke fabrike v Ptujem na Štajarskem, je znajdel napravo, po kteri zamore z majhnim
dnarjem vsaki mlinar pri vsakem mlinu, če ima le do
rih v
da melje suhe storze, kte
volj vode, kamen tako napraviti,
eni uri zmelje 8 vagánov ali en cent za 9 do 18kr. Gosp. Šrank je na to znajdbo vzel patent

in za 10 fl. vsa
kemu to znajdbo razodene.
Tako zdrobljeni (šrotani) storži se dajo prav dobro
porabiti za zivinsko klajo. Kdor pa iz tega drobů (srota) želi moke, ga zamore dati v vsakem navadnem mlinu v moko zmleti, kakor se rež melje, in pri tem dobi 56 do 62
funtov otrobov iz centa storžnega
22
funtov moke in 16 do drobu. Ce tudi stroske drobljenja za 3 do 18 krajc. od štejemo od vrednosti, ki jo ima cent drobů iz storžev ta še zmiraj 1

Ie
22 kr. do 1
37 kr. vreden. Ce dalje
rajtamo, da cent tacega drobů v moko zmletega veljá 30 kr.
i
ostane tedaj še zmiraj 52 krajc. do 1
7 kr. čistega do
bicka, ki ga gospodar iz mlina nese v moki, ki jo je do bil iz praznih turšičnih storžev.
*) Tu in tam imajo gospodarji, toda redki so, take koristne ma
šine (drobače), kakor se tudi na pristavi c. k. gospodarske družbe na Poljanah v Ljubljani vidi.

V lanskih „Novicah" so bile te skušnje natanko
popisane
Vred.
Ako pomislimo, da navadni mlini marsikrat brez delà
času
eno kolo v 24 urah z zmlenjem
stoje in da ob tem
turšičnega storžnega drobů 2 fl. in pol zaslužiti zamore, je pač lahko zapopasti, da se na vsako stran splača ta mletev.
Lahko rečemo, da v našem cesarstvu se vsako leto
pridela 15 milijonov centov turšičnih storžev, kteri imajo okoli 4 milijone centov
živeža
25 milijonov
v sebi, ki je vreden blizo Vsi ti pa grejo brez koristi na gnoj ali le malo zdajo pri kurjavi.
Ce rajtamo, da en člověk potřebuje na dan 2 funta
bi se po tem takem naj manj 2 milijona ljudi skoz 100 dní ob času potrebe preživiti dalo s to moko, ktera je za žgance in polento ravno tako pripravna kakor na-
živeža
vadna turšična moka, le da se mora bolje soliti in zabeliti. Za kruh sama ni dobra; ako pa se pomeša s polovico re-žene ali pšenične moke , se pa speče kruh tako dober v marsikterih deželah našega cesarstva tacega nimajo
kakor 2 krajc.
i

da in
vendar ne veljá funt tacega kruha
več
Preglejmo sedaj vse to, kar bi se v našem cesarstvu
prav lahko prihraniti dalo, íiamreč 72 milijonov fl. s sejavnicami, 81 mil. fl. z m lativn i ca mi, 36 mil. fl. \b čistější mlačvi žita, 90 mil. fl. z drobljenjem žita za živinsko kermo in 25 mil. fl. z obraćanjem praznih turšičnih storžev za drob in moko
?
tedaj vidimo, da 304
milijone gold, bi znasal prihranek vsako leto.
Tako pa grejo v zgubo
i
zakaj ?
Zato
?
ker s e j e m o
žito kakor veter
sn opih
?
ker klestimo s kolom po
i
ker vrabce in mergoljince pitamo z
zernom, ki nepovžito gré z blatom vred od ošabno z nosom mèrdamo
živine
?
in ker
čez
izrobkane turšične
storže. Ce hoćemo biti dobri gospodarji sami sebi in pa koristiti domovini. — če hoćemo vredni biti častnega imena
si hoćemo kaj premoženja
5


t
m
V
ce
da smo „dobri gospodarji pridobiti, je pervo: da nismo zapravljivci v nobeni stvari, da lovimo vsak dobiček, ki nam je gotov po skušnjah novega časa, ki ne pravi več:
poj
»
Ticek moj Kakor si pelw,
ampak nam resno na uho trobi:
Drugi casi,
Druga viza!
(Dalje sledi.)
Rogu
Za obertnijstvo.
?
posebno pa česavnikom ali glavnikom
lepo černo barvo dati.
Navadno glavnikarji (Kamm-Macher) namakajo česav-nike ali glavnikc (kampeljne) v zmes, ktero napravljajo iz ugašenega apna in tište svinčenine, ki se menig
imenuje; ce ležé glavniki skozi 12 ali 24 ur v ti namaki,
so lepó černi; potem jih umijejo z ckisano vodo, jih po-v ' ' likajo (polirajo). Rog na to vižo lepo čern pa ima
iMÉáí	Mta	■ v	ftlftittfeâi
suse m
to napako, da pozneje žveplenokisli svinec na glavnikih iz sebe paha.
Prof. Wagner pa je zdaj nekaj znajdel, da se ti na-paki v okom pride, zraven pa prav lepó černo strojen rog dobi. Za glavnikarje je ta znajdba važna. Takole naj delajo: 8 lotov živega srebra naj v merzli hudi so
10
litarjevi k i s I i n i (concentrirte Salpetersâure) stopé in ti	zraven ime celjskega rojaka: BLAVDIAE Gn
stopljini naj prilijejo 1 funt vode. V to namako naj se	Justinus Cl. Cel. V. S. L. M
položé čez noč glavniki, ki postanejo v nji rudečkasti. Po-	Kandler tem se vzamejo iz namake, se dobro zmijejo z vodo in po- Eia,
Od tega imena
da naznanuje neko domaće božanstvo
Pompeiua pravi dr
str
240
na oltarskem kamnu v Poli
ložé v drugo namako, ki se naredi,
da se smerdljivega som: ElAE Aug. Ant. Sever
Y
S
, z napi
To imé ima celó
žvepla (Kali-Schwefelleber) stopi v vodi (jia bokal ali na neznano podobo; ravno tako sledeče
2 funta vode se vzame ali dveh urah so
en del tistega zvepla).
Ze v eni
I
?
str. 274, nad studencom v Flanoni
glavniki kaj lepo cerni.
Potem se dobro M. Vipsanus M. L. Faustus ICAE. V. S. L. M
i
umijejo, posušijo in skerbno likajo.
z napisom:
Od tega
«
Steir. Ind. u. Gew. BI."
imena misli dr. Kandler, da bi bilo ime tistega studenca v božanstvo prestvarjenega, ravno to, kar je Grek ali La
Odgovor na vprašanje
tinec klical z besedo Nymph
Venus I
Na vprasanje cast. gosp. Ferd. Šmida v poslednjem P
• v

str. 267. na malem oltarskem kamnu v
?
listu 1. 1. zavoljo pogrešanih ptičkov lahko povem
9
da
cula V. S. L. M
z napisom: HUEE Veneri C. Vale. Optati F. IMi-
To je neznan priimek rimske boginje
tudi pri nas okoli Dobrove, Brezovice in v bližnjih hribih Venere; morebiti se dá razložiti z greškim ispmog teh milih ptičkov že od jeseni zlo zlo pogresamo. Se otro- dotalis.
>
sacer
kom se to čudno zdi, da nas je ravno letos ta ljuba peva-lica tako nenadoma zapustila. Ko sem uni dan v hudem Hi str
K temu je še pristaviti nekaj od bo
Istrie ali
?
mrazu ubosro živa! miloval, mi je nek deček terdil, da so napisom
ktero naznanujeta dva kamna v Poli, s sledečim

letos že vsi ptički zmerznili ali pa kam drugom zbežali
9
Afflania ISIAS ISTRIAE
ker drugi se nikjer več ne vidi in ne sliši, kakor kak ter
HISTRIAE F
9
dokljunsk vrabec za skednjem ali kaka kruljeva vrana na tum. Qu. Caesius Maci
ab Cajo Vibio Varo Patře inchoa as perfecit et dedieavit.
cesti.
A. Praprotnik.
Dalj
še kamen v Poreču fParenci)
Starozgodovinski pomenki.
Napisi s starih istrijanskih kamnov.
Carminia L. F. l*i
HISTRIAE TERRAE V. S. L. M
Komu da bi bila ta boginj
podobna
9
ravno
iz pervega napisa spregleda, namreč
morebiti se | riptovski Iz id
>
Mnogoteri napisi s kamnov rimskega casa so bili ze se glasi na fort
drugi napis pa ima v Poli podobnega na strani, kteri pa
v teh listih pretresovani iz tega namena, da bi se po njih zemlj kaj bolj posebnega zasledilo od nek da nj i h stanovavcov mišlj
9
iz tretj
kot
se vidi, da je istrijanska
boginja po očitovana
je pred
V t
OCI
lstrija kot boginj
stavila v podobi k
■do-kakor
o O I O* ^ v T J v » nw ▼ ^ U U U U 1	IV U £J Ks 1 IV ti KYI/J
slovenske zemlje. Imena starih božanstev in človeških oseb	dr. Kandler sodi iz podobe takošne, ktera	se je našla v
so se našle, ki so bolj ali manj svetio pričevanje za slo-	Piranu; tudi sedanji istrijanski gerb ima k
V V *	i	• 1	« •	I i	il	i	f	1	1 _ 1	^ T"___1___ I	_	_
venscino starih ljudstev teh strani na dan dale. Vendar do

slej ni bilo še kamnov iz istrijanske krajine na versti, stoj

ozo
samo da je to gredoča koza, na uni podobi pa je
zgodovin
ker so bili manj znani med učenim svetom. Dr. Kandler je pa přetečeno leto izdal zbirko vseh važnejih
skih spominkov za ís tri jansko primorje cazioni per
9
z glavo po str
o b e r nj
ncognoscere
pod naslovom „Indi le cose storiche del Litorale"
Takošne stvari bi utegovale našemu gosp. Terstenjaku
prilozne biti, da bi jih z izverstiio svojo učenostjo in bistr»-
vednostjo dalje preiskaval.
Iz dr. Kandlerj evih bukev naj
V
se
ondi se nahajajo tudi vsi napisi iz rimskega časa, kar jih p0 njegovi misli je Is trija segala do Divina, Vipave. Poje doslej na znanje prišlo, in na teh se berejo mnoge imena, stojné in Snežnika ložkega. Stanovavci te zemlje so bili
•m i	i •	i	• V	. #	i	i	j •	I___fl	___-	-	_
ktere bi utegovale kaj pricevati od narodnosti starih onda- nekaj t raš keg
9
nekaj
ltis keg
d
9
med celti
I
^njih stanovavcov.
V	^ y
Med imeni oseb zlasti padajo v ocí sledece: Baburia, str. 232, na teržaškem kamnu
škimi rodovinami so pri Plinii imenovani S
9
S
b
ob-
sežka: BAB VRI AE Plotiae Talioniae Plotianus et Juliana
tega
9
C atali in Men o cal
V tem imenu ni mogoče zgrešiti slo
Matri carissimae. venske korenike, vzete po imenu staroslověnské boginje
Z ive Babe.
c. 24.), in sicer pervi naselj zetu, tretji, namreč Katali, n
in Volej
gradu
Dalj
eni (Plin. hist nat. 1. III. i krog Pične, drugi pri Bu-
, na Pivki, in poslednji pri Divinu
pri Novem gradu (^Castel novo)
• v
ise
Ki
dr. Kandler še Japode, na Vipavskem in pri Idrii pa
9
Brin ni ari us, str. 265, na koperskem kamnu s tem Katali in K
pri Idrii on vé za staro mesto Art
Da so
blizo Tersta stanovali
9
pricuje napis
9
V
napisom: Sex. BRINNIARIVS Certus Voto compos Pecun. Terstu ohranjen na velikem kamnu; ta kamen je bil s po-sua Portic. fecit. — Ne vém, kdo bi pri tem imenu ne mi- dobšino vred postavljen v slavo Fabia Severa, kteri je
, dasiravno nekedaj pri cesarji Antoninu Piju toliko opravil, da so Katali in
Karni, ktere je že cesar August teržaški srenji pridružil
slil na kakega
slovenskega Brinja r j a
še niso znali brinjevea kuhati.
Ogulnius,
str 276, na neki loučeni posodi s takim
bil
naslovom : L. OGVLNI.
To ime je sila podobno sloven
9
skemu O gel nik u ali Vo gel niku.
Turus
9
str. 273, v Labinu med napisom: Veselevesi
IftÉHH To
Petronio Triti F. Is. in Provincia D. F. L. TVRVS. ime je cel slovensk Tur ali vol.
so
Druge imena, ktere bi utegnile na slovensino kazati
Cumicus, Gavillius, Lu-
9
Baebius, Cossutius,
9
si nia n us, Laepoca, Tuia, Mussius, Volci a.
Dru
tudi pravice rimskih mestnjanov zadobili. Hicinger.
v
Solske zadéve.
■LJflHHËfr-'m* \ ÏÏM il1® Bb JjWLa f ^ v > j * 4iaMH^^f ^HMHufl I HMHMHr ■-jjťTMft^ i f ~ 11 ^ î ^H
Učiteljska skupščina v Zabnicah na Koroskem.
Popisal Matija M ajar.
(Konec.)
Gledé druge g a vprašanja zavoljo cerkvenega petja, so bile misli nekako bolj različne; vendar većina učiteljev
gačuega rodii
so pa, na pr., imena: Alfia,
Usius, Thasus, Svioca, Cofius.
Tad da eus, se je v tem složila: da v učilnici petje med mladino
vpeljati ni celó nič težavnega, ako le učitelj
Med imeni božanstev pa se nahajajo razun rimskih bo- lioče in k temu veselje ima.
Mladina, posebno
gov in Hi s t r i e v boginjo prestvarjene nektere celó neznane :
na oltarskem kamnu v Poli, z na
Boria, str. 241,
pisom: Evancelus Colonorum Polensium BORIAE V. S. L.
slavenska, ima že sama po sebi veselje za petje; celo leto
B	V #
jih slišiš same od sebe prepevati, posebno v jeseni na pasi ■	WKĚĚĚ	I N* potreba učen co v še le si-
se vse razlega od njih petja.
Ali je to imé sorodno z greškim Boreas ali s slo- liti k petju; učitelj jih le razveseli, ako jim dovoli v učil
M.
vensko Burjo, naj sodijo drugi.
Blaudia. str. 222. na teržaškem kamnu. kteri nosi
mora izbrati take, ktere so kratke,
)
nici zapeti. Pa pesmice lehke, priproste mu narodu že od nekad aj zna ne
in obične, pesmice st are; starejše so
9
lepše
so;
na to
vensko osnovane tudi poněmčili in mladini pot skoz domaće vrata v sosedno hišo odpreti skusili ter vsakoverstne stvari
se mores zawesti. Ako bi taka stara pesem narodu posebno ne dopadla, bi jo bili že davno opustili. — V učilnici ima učitelj mladino v oblasti; ako le hoče, da bi se
mora peti
V
es muss sem
u
kakor je
S
ospod
in reci po slovensko in nemško vverstili. Verio so doveršili
svojo nalogo. Mi pa cenimo to zalo knjižico še iz nekega druzega ozira, in ta je, da je sila bogat zaklad pravih domaćih besed. Naj bi jo pridni gosp. pisatelji slovenskega slovnika kakor čbelice posedli in serkali iz nje med za
Kovač kratko in istinito rekel. Kakih 7 ali 10 minut pre
den se učenje dokonča
i
naj
9
ako ima prijeten in
gladek glas, zapoje pervo versto { strofo), ali pa naj vzame satovje svoje
«	•	i	i	• V •	i	i « •
t
gesli	z a go de ap e v
ložeje privdari s svojim malim in tenkim gerile o m.
pa malo visje, da mladina
Težje
* Došla je „popotniku" v roke neka na videz nova
ceravno v starem pravopisu pisana brosurica v s love n-je pa vpeljati petje v cerkvi na kmetih, ker je mladine tu- skem jeziku pod naslovom „Molitve in pofti" itd., ktere
kaj manj kakor pri mestnih učilnicah, kjer jih je po sto in izdatelj se je tako svetiobe bal, da zoper vso tiskar-
sto v cerkvi zbranih, na kmetih pa kadaj le po petdeset
?
trideset, poleti jih je dostikrat se manj, in predrobna otro- daje prišla na dan!
sko postavo še tiskarnica na nji ni naznanjena
9
kje
čarija je tudi še nesposobna za javno petje cerkveno.
X»/
V
Cast, duhovstvu zlo pripravno knjigo „Anleitung
Kanalska dekanija je izmed vsek na Koroškem gledé zum geistlichen Geschàftsstyl" od dr. Jož. Hel različnega govora naj bolj namešana. Fara vratiška je ferta je v 6. natisu vredil sin njegov, podsekretari c. k.
slovenska, kokovska in terbizka nemska, rabeljska nemska in slovenska, žabniška, ovčjeveška in ukovska so sloven
ministerstva bogočastja in nauka gosp. dr. J. A. baron Helfert.
# Perva prestava S i 1 e r j e v i h poezij v rusovski
ske, naborjetska nemsko-slovenska ; lipaljska slovenska in jezik je unidan prišla v Moskvi na svetio.
potabelska spet nemska.
Govorilo se je pri skupscini
\V
naravno nemško in slovensko; spisi učiteljski so bili pa vsi Wirthin Tochterlein"
Prelepi napev (viza) znane nemske pesmi
99
Der
nemški.
i
ki se začenja z besedami „E s
zogen dre i Bursche wo hl iiber
den
Rhein" je
Gospod dekan so ukazali enemu mlađemu uciteljskemu slovensk, in je narejen po popevki, ki jo k plesu pojó
V mm.	m	•	• V # • ¥ m	■ V	i i	i	t •	_
pomoćniku, da naj pricijocim pokaze, kako se glaskuje kmetje nad Norinbergom
(lautiren ).
i
tako
imenovani
99
Knoblauchs
Vsi spisi učiteljski so se priložili zapisniku (protokolu), schen Stammes).
•	• V t • V i j !	mm % m	Vf. ti«	1 •	l«
Bauern", ki so nasledniki slovenskega rodů (wendi
kterega so vsi pricijoci duhovniki in učitelji podpisali.
Za tem je bil obed
ravno tak, kakor ima pri takih
Nemški časnik „Niederrheinische Musik
tacega ne
zeitung", kteri bi gotovo kaj tacega ne terdil, ako bi res ne bilo, pravi: „Tedaj prepevamo mi (Nemci) „Der Wir
priioznostih biti — prijazen , vesel, kratek in prav po do- thin Tochterlein" po napevu, ki ima svojo korenino v slo mače. Predolga in predraga gostija — za hlae-nr umilnu? ir^ct; »«mi;;«	raobamn ^moi
za blagor ucilnic
mali dobiček Î Zdravico smo napili gosp
dekanu
venski zemlji
Tako je prav, le vsakemu svoje!
?
gosp
dekan pa na zdravje našemu castitljivemu gosp. c. k. sve-tovavcu Rudmasu, da bi se skoraj popolnoma ozdravil in drugikrat sem přisel, in vsi smo glasno smesoma zavpili: vivatíu in „živil íkí Po obedu smo vsi vkup Slovenci in
Dopis Krajnice iz Amerike.
Lanskim bravcom „Novic" je že znano, da se je
Po

Nemci zapeli dve versti cesarske pesmi po nemško
9
pa
Iona Nočeva, sestra častitega gosp. misijonarja F. Pire
v	«	. . v
a
y
spet vsi dve versti po slovensko in se je spet razlegalo
12. julija 1855 s svojim možem, 4 otroci in še z enim drugim
v
zivilt" „vivat !u

V
Časnik
Slovanski popotnik
V
m
t
izhaja letos po
^pp^lPBEjM—^■^■^■j^pp 9 m^^mmĚĚjmm^m ■■piii
mladim kmetom J. Pogačnik-om od tukaj v daljno Ameriko podala. Ravno zdaj je pisala že nekemu svojih znan-cov iz Amerike, in iz tega pisma podamo častitim bravcom sledeče verstice, kakor jih je
ona sama pisala:
99
Jez vas vse skupaj prav lepo pozdravim in vam dam
ravno izdanem vradnem imeniku v vsem skupaj 305, sicer političnih: 44 v nemškem jeziku, 3 v českem
v poljskem, 2 v serbskem,
9
m
2
vediti, da se nam je na potovanji grozno hudo godilo.
Do
1 v horvaskem, 1 v ilirskem
9
Hamburga smo hodili prav srečni in veseli. Iz Ham-
y
bur ga smo šli na dampfschifF, ravno eno saboto zvecer
9
1 v rusinskem, 18 v laškem, 4 v madžarskem, 2 v ru- vsi zdravi in veseli; v nedeljo zjutraj pa noben drug ni
munskem, 1 v jermenskem, 1 v gerškem jeziku
9
V
mogel vstati kakor Janez. Prav nič si nismo mogli poma
gati,
še jesti nismo mogli. Za umreti nam je bilo.
- « -	I . . V .	-m	1	Vi«	•
V
vsem skupaj tedaj 80 političnih. Nepolitičnih izhaja v
vsem skupaj 225, namreč: 120 v nemškem, 6 v slovan- ponedeljk smo bili toliko boljši, da smo vén šli, in potem
------- ----1--J — v 7	VV • * wv v itviitkJl^vill y V V OlO t MU-	IV P1UV Ml VL VOU1VO MVijKJi ^	* v** M" ^	f v
skem (?) českem, 4 v poljskem, 2 v rusinskem, 3 v slo-	smo prišli v Liverpol. Od tam smo šli na véliko morje
venskem, 3 v horvaškem, 73 v laškem, 14 v madžarskem	Dva dní nam je bilo prav dobro; tretji dan začne enmalo
jeziku.	sapa vleči, četerti dan pa se začne grozoviten vihar. Bilo
* „Drobtinice" za leto 1856 se pridno natiskujejo
Gosp. vrednik njih so nam pisali, da so p s podporo slov. pisateljev. Dobro tako!
9
je tako, kakor v peklu.
dovolj
* „Neven",
Vsih skupaj nas je bilo na barki
320 ljudí, pa nas ni bilo več kakor 15 katoljčanov, drugi so bili vsi drugih vér. Ko se je začela barka prekucovati
9
dobro znani lepoznanski zagrebški časnik, je vstala strašna reč. Eni so vpili, tulili kakor zvěřina,
ki je izhajal dosihmal vsaki teden enkrat, se je ob novem drugi bljuvali, eni kleli; na Boga pa nobeden klical nu letu premenil v z a
b
V
mjesečnik ter bo Mislila sem sama pri
9
sebi: če bi to dobri kristjani bili, ko
izhajal vsaki mesec enkrat po 4 velike pôle. Obseg njegov liko bi bilo pač v tej strašni uri molitve storjene, tako je
1. _ ,1 _ _____Î1_____1*1	l V .	. v .	_	___	. .	..	____.	.	i	t
bode vprihodnje veliko ob
--— "	,	" won niai, rvoi i
bo obdeloval povestniško, prirodoslovno, knj
ker razun lepoznanstva pa bilo groza slišati te divje ljudi.
To je terpelo dva
gospodarsko polj
itd
9
obertniško, najst dní kar naprej. Mi vsi smo bili bolni in smo ležali
9
9
gosla venskih. Neutrudlj tice" gosp. Jos. P pošti velja 5
podpiran od izverstnih pisateljev ju- le Janez je bil zdrav, da nam je stregel, kuhal in vse.
i vrednik njegov in tajnik , ga bo izdajal na svoj račun
Ma
Ne vem
9
kaj bi bilo, če bi njega
ne bili imeli. Drugi so v
9
po
* „Veliko berilo za
1 o v e n s k
mšk
le
druge g
dr ed
enem tednu zopet vstali, jez pa sem mogla se zmiraj ležati. Pa tudi veter ni nikoli popolnoma potihnil ; če je bilo en dan dobro, je bilo že drugi dan toliko hujši
_______...	i i Va
9
tako
9
da
9
in v nasproti stoj
V •
ki je prišlo v slovenskem jeziku sem vedno mislila, kedaj se bom v globocino morja poto
k
pres tavi nedavnej v Beču (na
pila.
Sedem in trideset dní smo bili v barki, in
Dunaji) v c. k. prodajavnici šolskih knjig na svetio, sklepa potlej smo prišli na suho v Neujork. Tam nam je bilo vse
berila za ljudsk
sole
p««,, ki so jih doveršili světli knezo- praznično oblačilo pokradeno; pa vse to smo radi poterpeli,
škof lavantinski Slomšek. Slavni pisatelj so berila slo- da nam je le ljubi Bog zopet dal na suho zemljo priti. Šest
12
tednov pred vsimi Sveti smo srečno na svoj
kraj prišli. Zadnje tri dní svojega potovanja nismo vidili pa izvolitev kneza Menšíkova vnovič za tako visoko službo.
m enj
bodu franeozkih gard iz Krima, od ene strani
?
od druge
obenega hriba
?
vse ravno
do kolena, kar so očí dale. Tukaj je tudi veliko ravnega. Pri
y
sami traviiiki in trava sta zlo poterla upanje, da bode kmali konec vojske. 18. dan
tega mesca je nek zadnji čas, da se bo gotovo vedilo:
v
robéh so gojzdje debelega lesa. Divjine je veliko. Zajcov, kako in kaj; govori se namreč, da knez Esterhazy pri
ga do tega časa ne
divjih kokos in rac je vse polno. Vsak dan imamo nekaj čakuje do 8. t. m. odgovora
m
V
ce
od divj
tako, da nam nikoli mesa ne manjka, in nam dobi, ima čakati potem se 10 dní
to je
y
do 18.januarja.
Je
5
hvala Bogu
i
pi
dobro. Zemlje obdelovavne imamo
toliko, da se od enega kraja do druzega ne vidi
Nekaj
Sliši se, da se naša in pruska vlada spet bolj bližate ena drugi, in da na sv. treh kraljev dan je přišel adjutant
so spomladi zorali in vsejali, in přidělali smo okoli sedem našega cesarja v Berlin s poslanstvom na vse nemške sto mernikov krompirja, pet košev repe, tri koše korenja, vladarje ; kakošne poročila nese seboj, se vé da še ni znano ;
da pa naša vlada iskreno želí mirú, je gotovo. — Iz Ca rigrada se piše, da zbor ministrov sultanovih 21. dec. je Omer-paša krivega spoznal, da je terdnjava Kars padlar in ker se je v Sukum-Kale vernil, opustivši obsedo Ku ne manjkalo, zato ker smo pozno sem prišli in si je na- tais-a, je nek v tem zboru sklenjeno bilo, Omer-pašu
nekaj kolarab , sedemdeset mernikov ovsa, šestdeset mernikov pšenice. Imamo eno prav veliko kravo in enega konja. Kupili pa bomo še en par volov, da bomo lahko orali. Zdaj imamo že nekaj , pa bi še več napravili, če bi nam kerme
praviti nismo mogli. Zdaj bomo samo hiše delali. N

y
vzeti višje poveljstvo anatoljske armade in ga izročiti dru-spod imajo že dve hiši narejene, pa nam od tam enmalo gemu generalu, njega pa v Erzerum poslati. Koliko je
in ffotovefira na tem. bo razodel nrihodnii čas. — General
prec naj bolj dopade. Tudi cerkev delajo zdaj tukaj
scasoma bi se znalo tukaj celo mesto napraviti. Ljudjé zmi- Mur a vi ev je v znamnje zmage poslal svojemu caru v
raj se sem gredó. Lánsko leto jih ni bilo še veliko
pa jih je že veliko več.
?
letos
Petrograd
ključ e
m
zastavo (bandero) zajéte terdnjave
bro, in
Tukaj nam je zdaj zlo zlo do
smo prav veseli, da smo sem pr
. v .
J
karške, zraven pa se 12 druzih zastav vjetih turskih
Angležke armade v Krimu se
kve nam je enmalo dolgo
samo zavoljo polkov (regimentov).
sv. mase
i
zato
Tukaj ni vsako nedeljo je spet kolera přijela, pa dosihmal še ne prehudo.
Iz
priloznosti pri sv.
ker morajo nas gospod deleč deleč okoli Poljskega se slišijo žalostné reci; nadloge zavolj slabe
V vsakem kraji je eno letine in goveje kuge pa so sedaj še huje kakor vse
drugo; v več krajih te dežele je komaj 10 govéd od 100
iti m duhovske službe oskerbovati
nedeljo sv. maša, in tako nimamo vsako nedeljo in praznik
maši biti
da smo sem prišli, zato, malo. Ženske so tukaj tak
Gospod so nas zlo veseli, pri življenji ostalo; v enem samem kraji na meji Poljskega
ker je toliko delà in pa delavcov
so od blizo 800 krav le še 3 žive; rusovska vlada delà kar
1
brajtane, d
se
more, da bi se zaterla strašna kuga
y
al zatrosena
m
J
m o r a p
voz
y
vati
gniti. Ko bi jo pa kdo kaj uda- kužnina sega po zraku in druzih potih čedalje huje naprej
Da si francozka in napolitanska vlada niste do
il. je dolgo zapert; tudi moz ne smé svoje žene straho
Tukaj nobeden nobenemu nič ne vzame, in so vsi bre, so diplomati z začudenjem slišali na novega leta dan.
med sabo zlo prijatli
C
bi kdo imel korajžo sem priti, ko je cesar Napoleon napolitanskemu poslanců té-le besede
mu jez odkritosercno povem, da je tukaj zlo zlo dobro. Zemlje rekel: „Zlo mije žal, da si francozka in napolitanska vlada je veliko in je tudi tako dobra, da ni treba druzega kot orati niste več tako prijazne kakor nekdaju
Časnik ,.Cat<
in sejati
y
ni treba nič
povléci, in krompirja
okopovati
nic osipovati, in vendar tako debel zraste, kakor
lico"piše, da vse nato kaze
i
da se bo sardinska vlada s
Za vse je tukaj grozno dobi
per
• V
Toda vse to se mora terdo
sv. očetom papežem spet bolj sprijaznila.—-V posleđnjem
ki ga je austrijanski misijonar gosp. Anton Ueber
— ^ -----j n------ ------ ----.v, „v, ».v,« ivluv	pismu, «i	---------j...~.......—j----- o ~r- ------- ------
zaslužiti. Prav groza me obiđe, ko se spomnim, kaj smo	bâcher iz G on do kore v srednji Afrik i pisal, se bere,
Ko bi kdo sem	da okoli G on dok ore je tako prijetilo, da zunaj Salc-
Oblačilo in	burg a nobeni kraj gosp. misijonarju tako ne dopada kakor
mogli na potu vse prestati in preterpeti. sel, mu ni treba druzega sabo kot denarja. vse take reci so tukaj boljši kup kakor pri ^ mite mi za zlo, da vam nisem koj nazaj pisala
N
ta.
y
Od velike rep ate zvezde, ki se letos pricakuje ker smo imeli piše imeniten zvezdogled , da ili gotovo , da pride letos;
■	WM WĚ	Přetekli
veliko veliko delà na polji in povsod. Zdaj pa smo že pre- znabiti da pride, ali pa še le do leta 1860. cej podělali.
vam priporočim v molitev, in ostanem vaša zvesta prijatlica
Se enkrat vas vse lepo pozdravim in se mesec je bil mraz tako hud, kakor je malo ktero leto mesca
decembra: od leta 1775, kar so vremski zapisniki znani,
Pol
N
Pri sv. Jožefu v Ameriki 7. listopada 1855
Novicar iz raznih krajev.
to je, v letih 1788,
1829 in 1840 mesca
je le trikrat
decembra bolj zmerzovalo kakor 1855 ; v letih 1798, 1808 1812 in 1844 je bil december tudi zlo merzel, pa vendar
Lansko leto odloženo posvetovanje
zavolj
vpeljanja
edinegamerila kovan ega dnarja (Miinzkonferenz) v našem cesarstvu in na Nemškem se bo te dní spet iznova
na Dunaji začelo.
Novo osnovana upnica (Creditan
stalt) za kupcijstvo in obertnijstvo se že pripravlja p o družnice napraviti v poglavitnih mestih večjih deželánašega cesarstva; naj perva podružnica se bo začela v Pragi.
Vodstvo cesarskih rudnikovje oglasilo za ta mesec ceno
. 40 kr., kotlovine
ne tako kakor lanski. Sedaj pa je nenavadno južno vreme nastopilo; pa tudi v zgorej imenovanih 7 letih je le 4 leta mesec januar (prosenc) merzleji bil kakor po navadi; 3 leta pa je bil gorkeji kakor je navadno januar. Maloktero leto je tudi po svetu toliko ljudi zmerznilo kot jih je přetekli mesec; tudi je bilo v nekterih deželah malokdaj toliko vol
kov
y
in sicer v velicih trumah. viditi kakor um mesec.
svinca po
16
10 kr. do 18
Stan kursa na Dunaji 7. januarija 1856.
(bakra) v plošah po 72 živega srebra po 117 je sedaj 2668 pošt.
y
vlité kotlovine po 71
y
cent.
V našem cesarstvu
Ali bo rusovski car zavergel ali pa dobrovoljno sprej el p o il u d b e, ki jih je konec preteklega
Obligacije
deržavnega dolga
b
4
3
2'/
'0 2 yy
73
8
8 2
fl
»
Y) V
Oblig. 5°/0 od leta 1851
leta austrijanski poslanec grof Esterhazy v Petrograd Oblig, zemljiš. odkupa
nesel
y
se zmiraj ugibujejo vsi casniki, vsak po svojem
In
Zájem od leta 1834
res je odgovor cara Aleksandra za včs svet sila važen ; ni tedaj čuda, da vse drugo je sedaj manj važno. Povsod je jelo upanje na mirno spravo poslednje dní zlo pešati,ker govor cesarja Napoleona, poln vojskinega duha,
» »
V
1839
44% 36% B 81
V. 68%
. 225
• 123% „
yy y> yy yy
v yy
Y)
Esterhaz. srećke po 40 fl
20 20 10
i/
Windisgrac Waldètein.
Kegl
v v
yy yy
v
ry
68 23'/ 24'y
1 o3/
fl
2 »
»
yy n » /4 *
Cesarski cekini......5 fl. 10
Napoleondor (20 frankov) 8íi.38
Suverendor .......15íl.
ob
pn
v
z loterijo od leta 1854
94 y, »
od leta 1854
Ruski imperial . . Pruski Fridrihsdor Angležki suverendor
8	fl. 52
9	fl. 6
10 fl. 51
národni
Nadavk (agio) srebra
77
v
loo a. io y, e
Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.